Na podlagi 129. in 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19, 92/22 in 34/25) je Občinski svet Občine Kamnik na 20. seji dne 17. 12. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu ZP-01 Zgornje Palovče
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt ZP-01 Zgornje Palovče (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Z OPPN se znotraj obravnavanega območja podrobneje načrtuje prostorske ureditve, pogoje za gradnjo objektov, gradnjo komunalne infrastrukture in pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter druge pogoje.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Delavnica d.o.o., številka projekta 020/2022, avgust 2025.
(4) V prostorskem informacijskem sistemu ima OPPN identifikacijsko številko 3597.
(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN, kjer se v prostorskih vrzelih med obstoječimi objekti načrtuje gradnja novih stanovanjskih počitniških hiš.
Sestavni deli OPPN so:
I. Tekstualni del,
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz kartografskega dela OPN Kamnik | M 1:500 |
2. Območje OPPN na katastrskem posnetku | M 1:500 |
3. Območje OPPN na geodetskem posnetku | M 1:500 |
4. Vplivi in povezave s sosednjimi območji | M 1:1000 |
5. Ureditvena situacija | M 1:500 |
6. Tipični prerez | M 1:500 |
7. Zbirni načrt komunalne infrastrukture | M 1:750 |
8. Varovanje okolja in varstvo pred nesrečami | M 1:500 |
9. Parcelacija in javno dobro | M 1:500 |
Spremljajoča gradiva OPPN so:
1. podatki iz prikaza stanja prostora,
2. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve akta,
3. mnenja nosilcev urejanja prostora,
4. mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja,
5. elaborat ekonomike,
6. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
7. povzetek za javnost in
8. poročilo o sodelovanju z javnostjo.
(1) Območje OPPN predstavlja severozahodni del naselja Zgornje Palovče v občini Kamnik.
(2) Območje obsega enoto urejanja prostora (EUP) z oznako ZP-01, kot je določeno v odloku, ki ureja občinski prostorski načrt Občine Kamnik.
(3) Območje vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelno št. 552/1, 552/2, 553, 554, 555, 556/1, 556/2, 557, 558, 559/1 559/2, 560/1, 560/2, 560/3, 561/4, 561/5, 561/6, 562/1, 562/2, 562/1, 561/4, 561/5, 560/2, 560/1, 560/3, 577, 582, 842, 845, 846/1, 846/2, 846/3, vse k.o. Palovče (1912).
(4) Površina območja OPPN je 1,4 ha.
(5) Območje OPPN je razdeljeno na 2 prostorski enoti (PE).
(6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN zavzema del naselja Zgornje Palovče na vstopu v naselje iz smeri Kamnika. Območje je približno polovično že pozidano s stanovanjskimi objekti počitniške zasnove. Načrtovan razvoj predmetnega območja s predvidenimi novimi individualnimi počitniškimi hišami zgoščuje in zaokrožuje obstoječo poselitev na zahodnem delu naselja Zgornje Palovče.
(2) Načrtovane prostorske ureditve se v prostor umeščajo na način, da kar najbolj izkoriščajo nagnjenost terena, ter z zadostnim odmikom od gozdnega roba. Izkorišča se obstoječa infrastruktura.
(3) Zaradi umeščanja novih počitniških hiš na sosednje obstoječe stanovanjske, kmetijske in gozdne površine ni bistvenega vpliva.
(4) Nove kapacitete, ki se načrtujejo s tem OPPN, bistveno ne povečujejo obremenitve javne infrastrukture.
(5) Območje OPPN koristi obstoječo družbeno infrastrukturo v urbanem središču Kamnika.
(6) Obravnavano območje se naveže na obstoječe prometno omrežje preko obstoječih cest znotraj območja, ki omogočajo prometno napajanje tudi za novo načrtovane objekte.
(7) Predmetno območje in program predstavljata izključno gradnjo stanovanjskih počitniških hiš, katere vpliv na področje trajnostne mobilnosti je zelo omejen. Pogoje za pešačenje in kolesarjenja se zagotavlja oziroma vzpodbuja z ustrezno prometno politiko in ureditvami na nivoju celotne občine.
(8) Novi objekti se priključujejo na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki je zgrajena na južnem delu območja. Predvidoma znotraj cestnega telesa obstoječih cest bodo za potrebe novih objektov dograjeni vsi potrebni komunalni vodi, ki so na voljo v naselju Zgornje Palovče.
(9) Oskrba objektov z električno energijo na ureditvenem območju se zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje (TP) Zgornje Palovče 20/0.4 K – 75, parcelna št. 600/2, k.o. Palovče (1912), preko novih nizkonapetostnih vodov do območja OPPN.
(10) Obstoječa gozdna vlaka z evidenčno št. 0431J11002 ohranja priključek na obstoječo dostopno pot znotraj območja. Določeni odmiki od gozdnega roba ustvarjajo pogoje za čim manj konfliktno rabo prostora na stiku z gozdom.
IV. URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Dopustni posegi so:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje, zamenjava zemljine),
– gradnja novega objekta,
– prizidava objekta,
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objektov in naprav,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta,
– zunanje ureditve,
– začasne ureditve.
(2) Posegi, določeni v prejšnjem odstavku, razen odstranitve objektov, so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(3) Prizidani del objekta je treba priključiti na obstoječe komunalne priključke objekta, h kateremu se izvaja prizidava.
(4) Pri izvedbi zemeljskih del in temeljenja objektov je obvezen geomehanski nadzor. Posegi v zemljišča, ki bi lahko povzročili gibanje hribin ali kako drugače ogrozili stabilnost zemljišč, niso dopustni. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati Geološko-geomehansko poročilo o možnosti gradnje na območju priprave OPPN Palovče v Občini Kamnik, Geološke storitve, Jaka Žibrat, s.p., oziroma ugotovitve kasnejših podrobnejših geološko geomehanskih raziskav.
(5) Zaradi zahtevnih geološko-geomehanskih pogojev je treba pri posegih v tla izvajanje ustreznih ukrepov:
– upoštevati vse ukrepe za varovanje nestabilnega ravnovesja nestabilnega do labilnega pobočja,
– objekti morajo biti temeljeni v podlagi,
– posegi morajo biti strokovno vodeni in hitro izvedeni,
– vkopi v pobočje morajo biti izvedeni v čim manjšem obsegu s stopničenjem terena v kampadah in v sušnem obdobju, da se prepreči razmakanje tal in prevelika razbremenitev tal naenkrat,
– pri izkopu je treba zaščititi razgaljene površine,
– v čim večji meri je treba ohranjati obstoječi vegetacijski pokrov,
– izogibati se je treba nezaščitenim izkopom oziroma razbremenjevanju terena ter obremenjevanju terena (odkopani material se ne sme deponirati po pobočju),
– eventualna močila se zajema in kontrolirano odvede z gradbišča,
– za vsakim zidom se izvede drenaža iz dobro prepustnega grušča,
– izza vseh temeljev je obvezna izvedba drenaž z ustreznim izpustom,
– vso meteorno vodo je treba kontrolirano speljati izven tangiranega območja.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 enostanovanjske stavbe: počitniške hiše,
– 24110 športna igrišča: igrišča za športe na prostem,
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(2) Osnovna dejavnost je občasno bivanje za počitek.
(3) Na območju OPPN so dopustne tudi naslednje ureditve oziroma objekti:
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– gospodarska javna infrastruktura,
– ureditve javnega oziroma obcestnega prostora, otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi,
– ograje in oporni zidovi,
– urejanje javnih zelenih površin.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Z načrtovano prostorsko ureditvijo se ureja območje OPPN, ki predstavlja severozahodni del naselja Zgornje Palovče. Obravnavano območje je delno pozidano s počitniškimi hišami na strmem terenu ter prometno in komunalno opremljeno.
(2) Načrtovana prostorska ureditev določa zasnovo in pogoje za zazidavo novih stanovanjskih stavb (počitniških hiš) v nepozidanih prostorskih vrzelih znotraj območja OPPN.
(3) Nova zazidava se z oblikovno, tehnično in ekonomsko smiselno zasnovo prilagodi nagnjenemu terenu tako, da je nova zazidava oblikovno skladna in prilagojena merilu prostora. Nove stavbe se umeščajo v nagnjen teren na način, ki zagotavlja čim bolj enakovredne prostorske kakovosti za vse obstoječe in nove stavbe oziroma njihove prebivalce.
(4) Območje OPPN se deli na dve prostorski enoti PE1 in PE2. Obe predstavljata območji, predvideni za zazidavo z individualnimi počitniškimi stavbami, vendar pod drugačnimi pogoji zaradi zagotavljanja varnosti pred plazenjem in erozijske stabilnosti.
(dopustne kapacitete objektov in ureditve)
(1) Na gradbeni parceli objekta je dovoljeno zgraditi le eno stavbo, namenjeno občasnemu bivanju, ter eno stavbo kot nezahtevni in eno stavbo kot enostavni objekt.
(2) Na posamezni gradbeni parceli je treba zadostiti pogojem:
– faktor izrabe (FI) je največ 0,4,
– faktor zazidanosti (FZ) je največ 0,30,
– faktor zelenih površin (ZP) je najmanj 0,3.
(1) Objekti imajo podolgovat tloris, z razmerjem stranic osnovnega objekta nad urejenim terenom min. 1:1,3. Tloris je lahko tudi členjen v obliki črke »L« in »T« pod pogojem, da je osnovni krak prepoznavno daljši od drugega.
(2) Višinski gabarit stavbe je lahko do K+P+M. Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Kletna etaža (K) mora biti vsaj z eno stranico v celoti vkopana oziroma pod nivojem urejenega terena in se mora po celotni tlorisni površini stikati s tlemi. Posamezni deli kleti so lahko na različnih višinah. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali nad kletno etažo.
(3) Dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni in kritinami) niso dovoljeni.
(4) Vsi objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(5) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov mora biti usklajeno s kakovostnimi tradicionalnimi objekti.
(6) Fasade so svetlih barv in barv v spektru različnih zemeljskih odtenkov. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone. Barve fasad, cokla, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene.
(7) Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom od 35° do 45°. Na objektih in delih objektov, ki so široki 7 m in več, so dovoljeni čopi. Dopustna je uporaba ravnih streh (tehnični naklon do 7°) za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. Dopustne so sestavljene dvokapnice.
(8) Smer slemena na osnovnem objektu je vzporedna z daljšo stranico osnovnega objekta in vzporedna s plastnicami terena (odstopanje +/–20°).
(9) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki niso višje od slemena osnovne strehe in so na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(10) Frčada mora biti kompozicijsko usklajena z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri. Čopi na frčadah niso dovoljeni.
(11) Pri rekonstrukcijah in prizidavah (legalizacijah) se lahko ohranja obstoječe oblikovanje (tudi tlorisno razmerje in tlorisna členitev) in naklon ter smer slemena strehe.
(12) Fotovoltaične celice in sončni sprejemniki so lahko položeni na strešino oziroma so del strešine. Morajo biti enovite barve (okvir in sam sprejemnik). Podkonstrukcija ne sme biti večja od samih sončnih sprejemnikov. Razporejeni morajo biti v enovit enostaven geometrijski lik, brez »manjka« posameznih panelov zaradi izogibanja dodatnim elementom na strehi (dimniki, odduhi, strešna okna …). Sončni sprejemniki morajo biti v istem naklonu kot osnovna streha (velja tudi za ravne strehe nadstreškov).
(ograje in oporni zidovi)
(1) Medsosedske ograje so visoke največ 1,1 m in so transparentne (vsaj 30 % površine ograje mora omogočati poglede skozi ograjo).
(2) Višinske razlike na zemljišču se premostijo s travnatimi brežinami, izvedenimi v naklonu, ki preprečuje plazenje, in na način, da zagotavljajo erozijsko odpornost terena.
(3) Zahtevnejše višinske razlike v terenu se lahko urejajo z opornimi (oziroma podpornimi) zidovi. Najvišja višina posameznega opornega zidu je 1,5 m. Če je treba varovati večjo višinsko razliko, se oporni zid lahko sestavi v višino z več deli, vendar mora biti med posameznimi deli dovolj širok horizontalen zamik, da vključuje vsaj 0,4 m široko polje zemljine, ki omogoča zasaditev vzpenjavk. Omejitev glede najvišje višine enotnega opornega zidu ne velja za oporne zidove, ki omogočajo izvedbo cest.
(4) Oporni zidovi se lahko zaključijo z varnostno ograjo, katere višina se ne všteva v najvišjo višino opornega zidu. Za oblikovanje varnostnih ograj se upoštevajo določila prvega odstavka tega člena.
(5) Preoblikovani teren se mora na okoliški teren navezati zvezno. Betonski oporni oziroma podporni zidovi morajo biti obloženi s kamnom ali pretežno ozelenjeni.
(1) Zemljišča ob predvidenih objektih se namenijo kakovostni zunanji ureditvi zelenih površin, ureditvi parkirišč, dovozov in manipulativnih površin.
(2) Pri urejanju zelenih površin je treba upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost, rastiščne pogoje, oblikovno skladnost in povezanost z okolico ter trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(3) Izbor rastlin mora upoštevati rastne razmere in mora biti prilagojen lokalnim klimatskim razmeram. Uporabi se izključno za lokalno okolje značilne rastlinske vrste. Sajenje tujerodnih invazivnih vrst rastlin ni dopustno. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin in možnost širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gozdno okolje.
(4) Za žive meje se sme uporabiti zgolj avtohtone rastlinske vrste (npr. gaber, javor, bukev, kalina ali tisa). Sajenje živih mej iz kleka oziroma cipres (Thuja, Chamaecyparis) in lovorikovca (Prunus laurocerasus) ni dopustno.
(5) Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja se zavarujejo pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni se zatravi, utrdi z grmovnimi prepleti ali zasadi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
(6) Po zaključku del je treba odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni material se za gradnjo uporabi drugje, viški zemeljskih odkopov se oddajo zbiralcem odpadkov in izvajalcem obdelave odpadkov. Neonesnažen rodovitni del tal se na mestu, kjer je bil izkopan, uporabi za ponovno ureditev zelenih površin. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla je treba sanirati, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve tal. Sanirati je treba tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(7) Zasaditve v območju prometnic ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Pri zasaditvi je treba upoštevati zahtevane odmike od komunalnih infrastrukturnih vodov. Korenine ne smejo segati v varovano območje infrastrukture.
(8) Na območju OPPN se poleg ceste in komunalne infrastrukture primarno urejajo manjše zelene površine javnega značaja. Lahko se postavljajo manjši elementi urbane opreme, kot so klopi in koši za odpadke in podobno. Umeščajo se lahko tudi objekti komunalne infrastrukture (dostopi, zbiralnice odpadkov oziroma ekološki otoki …).
(pogoji za gradnjo pomožnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno graditi ali urediti pomožne objekte, ne glede na zahtevnost ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih predpisov. Pomožni objekti se lahko ne glede na zahtevnost gradijo v skladu z namensko rabo, določeno za predmetno območje, v veljavnem nadrejenem prostorskem aktu Občine Kamnik (npr. OPN). Upoštevati je treba tudi vsa določila glede programa, kapacitet in oblikovanja, kot je to določeno v veljavnem nadrejenem prostorskem aktu Občine Kamnik za tovrstne objekte.
(2) Na eni gradbeni parceli se zgradi največ eno stavbo kot nezahtevni in eno stavbo kot enostavni objekt. Ta omejitev ne velja za ograje in oporne zidove ter druge nezahtevne in enostavne objekte, ki niso stavbe.
(odmiki stavb od sosednjih zemljišč)
(1) Stavbe se lahko gradijo znotraj gradbene meje, določene v grafičnem delu OPPN.
(2) Gradbeno mejo lahko, ob soglasju upravljavca ceste oziroma pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi, presegajo ograje, oporni zidovi in ureditve komunalne infrastrukture.
(3) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj 4 m, če ni z gradbeno mejo določeno drugače.
(4) Za nezahtevne in enostavne objekte se upoštevajo odmiki, določeni v veljavnem nadrejenem prostorskem aktu Občine Kamnik, razen za oporne (oziroma podporne) zidove, ki morajo biti oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj 2 m.
(5) Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo, vzdrževanjem ter vplivi ne posega na sosednje zemljišče. Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko postavijo na parcelno mejo, vendar le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(6) Manjši odmiki so dovoljeni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(7) Manjši odmiki od zgoraj navedenih so dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč v primeru, ko se na mestu predhodno legalno postavljenega objekta le-tega odstrani in ga nadomesti z novim objektom na isti lokaciji in v enakih ali manjših gabaritih. Ta določba ne velja v primeru, kadar je takšen objekt v varovalnem pasu prometnic.
(8) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov morajo biti novi objekti odmaknjeni od meja sosednjih parcel toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(9) Žive meje ne štejejo kot ograje, zasadijo pa se s tolikšnim odmikom od meje, da ne motijo sosednje posesti, od roba ceste pa toliko, da ne ovirajo preglednosti in prometne varnosti (najmanj 0,5 m od utrjene bankine, pločnika …).
V. NAČRT GRADBENIH PARCEL
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
− P1: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 553, k.o. Palovče (1912). Površina meri 764 m2.
− P2: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 553, k.o. Palovče (1912). Površina meri 727 m2.
− P3: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelnima številkama 553 in 552/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 757 m2.
− P4: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelnimi številkami 554, 555 in 556/1, k.o. Palovče (1912). Površina meri 2.190 m2.
− P5: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 556/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 391 m2.
− P6: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelnima številkama 558 in 559/1, k.o. Palovče (1912). Površina meri 902 m2.
− P7: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelnimi številkami 558, 559/1 in 557, k.o. Palovče (1912). Površina meri 1.470 m2.
− P9: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 559/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 260 m2.
− P10: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 560/3, k.o. Palovče (1912). Površina meri 305 m2.
− P11: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 560/1, k.o. Palovče (1912). Površina meri 446 m2.
− P12: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 560/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 677 m2.
− P13: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelnima številkama 561/4 in 561/5, k.o. Palovče (1912). Površina meri 514 m2.
− P14: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 562/1, k.o. Palovče (1912). Površina meri 1.356 m2.
− P15: parcela, namenjena gradnji stavb, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 562/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 768 m2.
− PC1: parcela, namenjena prometnim površinam, ki obsega del zemljišča s parcelnimi številkami 845, 561/5, 556/2, 552/2 in 553, k.o. Palovče (1912). Površina meri 713 m2.
− PC2: parcela, namenjena prometnim površinam, ki obsega del zemljišča s parcelnimi številkami 846/1, 846/3, 562/1, 560/2, 846/2, 562/2, 561/5, 559/1 in 559/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 667 m2.
− PC3: parcela, namenjena prometnim površinam, ki obsega del zemljišča s parcelnimi številkami 842, 562/1 in 562/2, k.o. Palovče (1912). Površina meri 141 m2.
− PC4: parcela, namenjena prometnim površinam, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 842, 562/2, 846/2, 561/5 in 561/6, k.o. Palovče (1912). Površina meri 84 m2.
− PC5: parcela, namenjena komunalnim površinam, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 561/6, k.o. Palovče (1912). Površina meri 7 m2.
(2) Po dve sosednji gradbeni parceli se lahko združita v eno.
(3) Načrtovane gradbene parcele, ki so večje od 1.200 m2, se lahko razdelijo na manjše gradbene parcele, ki pa ne smejo biti manjše od 600 m2.
(4) Ne glede na določila tega člena je delitev oziroma izvzem iz gradbene parcele možen za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (širitev ceste, transformatorska postaja, črpališče, zadrževalnik...).
(5) Parcelacija se prilagodi dejansko izvedenemu stanju.
(6) Načrt gradbenih parcel je razviden iz grafičnih načrtov.
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene javnim cestam. Javnemu dobru so namenjene parcele z oznakami PC1, PC2, PC3, PC4 in PC5 ter parcele z že izvedeno javno cesto.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo približno 1.878 m2.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Izvajanje ureditev lahko poteka v poljubnih etapah, razen obvezne etapnosti, določene v nadaljevanju tega člena.
(2) Pred začetkom gradnje objektov na gradbenih parcelah P6 in P7 je treba rekonstruirati zahodni del ceste na gradbeni parceli PC2, do priključkov za predmetne stavbe.
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na gradbenih parcelah P6 in P7 mora biti vzpostavljeno obračališče na cesti na gradbeni parceli PC2.
(4) Za novo načrtovane stanovanjske stavbe je treba zagotoviti vsaj priključitev na cestno, vodovodno in elektroenergetsko omrežje.
(5) Najkasneje sočasno z rekonstrukcijo glavne ceste LC 160021 na točki priključevanja s cesto na gradbeni parceli PC2, je treba izvesti rekonstrukcijo tega priključka.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti gradnja objektov na gradbenih parcelah P6 in P7 medsebojno usklajena, vendar lahko poteka v različnih časovnih obdobjih.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje)
(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se naveže na obstoječo javno infrastrukturo v okolici.
(2) Zagotovljeno mora biti zbiranje, odvoz in ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki.
(3) Dopustna je izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev in morebitne druge infrastrukture.
(4) Objekti na območju OPPN se priključijo na obstoječe prometno, vodovodno in elektroenergetsko omrežje.
(5) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(6) Dopustne so začasne ureditve in priključevanje objektov nanje, kar pa mora biti usklajeno z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij.
(7) Varovalni pas za vode komunalne infrastrukture na območju OPPN je 3,0 m, merjeno od osi posameznega voda na obe strani. Za elektroenergetski podzemni kabelski vod je varovalni pas 1,0 m. Za vse posege v varovalni pas, vključno z gradbenimi deli (izkopi, nasutja), je treba dobiti pozitivno mnenje oziroma soglasje upravljavca le-tega.
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Območje OPPN se z dvema dovoznima cestama navezuje na lokalno cesto z oznako LC 160021 Kamnik–Zgornje Palovče–Vranja Peč–Velika Lašna–Vaseno, ki poteka po južnem robu območja OPPN.
(2) Ob rekonstrukcijah morajo biti dovozni cesti in priključka na lokalno cesto zgrajeni skladno s predpisi, ki urejajo projektiranje cest in cestnih priključkov na javne ceste, ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih, intervencijskih in komunalnih vozil.
(3) Vsaka gradbena parcela ima največ en priključek na javno cesto širine od 3 do 5 m. Individualni priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zagotovljena preglednost s ceste na priključek in obratno. Objekta na parcelah P6 in P7 imata lahko skupni priključek na cesto na parceli P7. S parcele P7 je omogočen peš dostop do objekta na zemljišču P6.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Dopustno pa je s ceste vzvratno zapeljati na gradbeno parcelo.
(5) Zagotoviti je treba varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, opremljenost cest s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve.
(6) Posegi v varovalni pas ceste ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene potencialne širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma zaradi njih ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste idr.
(7) V sklopu načrtovanja nove ceste oziroma rekonstrukcije je treba urediti tudi odvodnjavanje zaledne in površinske vode s ceste. Meteorne in druge odpadne vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(8) Gradnje na zunanjem robu gozdnih in kmetijskih površin morajo biti načrtovane tako, da omogočajo dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč v zaledju, da se gozdne prometnice in dostopne poti ohranjajo oziroma nadomeščajo z novimi ter da je zagotovljeno neovirano gospodarjenje z zalednimi gozdnimi in kmetijskimi zemljišči.
(9) Dovozno cesto na gradbeni parceli PC2 se rekonstruira skladno z Načrtom prometne zasnove, Proniz d.o.o., št. načrta C-324/25, varianta 3. Minimalna širina ceste je 2,5 m + 2 x 0,5 m bankine. Na zahodnem delu se izvede nov podporni zid in uredi odvodnjavanje vseh vrst voda. Z minimalnimi posegi se izboljša prevoznost priključka na lokalno cesto, neposreden dostop s kamniške strani ni mogoč.
(10) Na koncu dovozne ceste, na gradbeni parceli PC2 se izvede obračališče za osebna vozila.
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, se za objekte zagotavljajo na lastnih gradbenih parcelah.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko izjemoma, če na parceli objekta ni prostorskih ali tehničnih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, manjkajoče število parkirnih mest zagotovi tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov in če je omogočena njihova trajna uporaba.
(3) Za potrebe objektov oziroma posameznih delov objekta je treba zagotoviti najmanjše oziroma največje število parkirnih mest, kot je določeno v veljavnem nadrejenem prostorskem aktu Občine Kamnik. Za objekte oziroma dejavnosti, ki niso definirane, se uporabi normative, ki se uporabljajo v občini oziroma državi.
(4) Kjer se skupaj ureja tri ali več parkirnih mest za osebna vozila, se v istem sklopu uredijo tudi pokrita in varna parkirna mesta za kolesa.
(intervencijske poti in površine)
(1) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom.
(2) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil. Drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne smejo posegati vanj.
(3) Intervencijske poti predstavlja celotno javno cestno omrežje na območju in v vplivnem območju OPPN.
(1) Območje OPPN se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega sistema Občine Kamnik.
(2) Objekt na gradbeni parceli P15 se priključi na obstoječi javni vodovod PE DN 90.
(3) Objekta na gradbenih parcelah P6 in P7 se lahko priključita na obstoječi javni vodovod PE DN 90, ki poteka po dostopni poti, v kolikor je to tehnično možno.
(4) Obstoječi objekti na parcelah št. 562/1, 576 in 577, vse k.o. Palovče (1912), ki še niso priključeni na javni vodovod, se priključijo nanj preko novega kraka sekundarnega vodovoda, ki poteka pod glavno cesto zahodno od parcele št. 582, k.o. Palovče (1912).
(5) Vsi ostali objekti se priključijo, preko novega sekundarnega voda, na javni vodovod PE DN 110, ki poteka na jugovzhodnem delu območja v javni cesti.
(6) Sekundarni vodovod se izvede kot krožno povezovalni ali pa se vsak odsek sekundarnega vodovoda zaključi z nadzemnim hidrantom.
(7) Objekte je možno priključiti na javni vodovod po izgradnji sekundarnega vodovoda in po pridobitvi uporabnega dovoljenja, razen izjem, določenih v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(8) Vsak objekt ima svoj priključek na sekundarni vod z zasunom z vgradno garnituro. Vodomerni jaški so praviloma na vstopu na investitorjevo parcelo.
(9) Načrtovana rešitev oskrbe iz javnega vodovoda mora zagotavljati ustrezen tlak za vse uporabnike znotraj obravnavanega območja.
(10) Varovalni pas vodovoda je 3 m osno na vsako stran. Ograje in drevesa morajo biti od vodovoda oddaljeni najmanj 2 m.
(11) Na sekundarnem vodovodu se predvidi in zgradi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Predvidi se vgradnja nadzemnih hidrantov, ki ne smejo posegati v zračni prostor cestnega telesa.
(1) Na območju OPPN ni obstoječega in ne predvidenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Skladno s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja v Občini Kamnik se predvidi:
– ločeno odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode z objektov, cest, dovoznih priključkov in drugih utrjenih površin,
– za vsak objekt na svoji parceli (razen v primeru, da to ni izvedljivo) se za padavinsko vodo (s streh, parkirišč, cest in drugih utrjenih površin) predvidi koncept zadrževanja na površini, ki predvideva shranjevanje v začasnih zadrževalnikih in porabo očiščene vode za »zeleno vodo«, oziroma njeno ponikanje v ustrezno dimenzioniranih ponikovalnicah,
– da se padavinska voda s cest spelje v ponikovalnice ali ponikovalno polje in
– da se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice ali male čistilne naprave locirane na gradbenih parcelah posameznih stavb. Dopustna je izvedba skupne male čistilne naprave za več stavb.
(3) Za vsak nov objekt je predvidena vgradnja zbiralnika padavinske vode ali revizijskih jaškov prostornine vsaj 1,0 m3 za vsakih začetih 50 m2 prispevne površine. Če gre za prispevno površino 120 m2, je torej potrebna prostornina vsaj 3 m3. Morebitni višek se odvaja v ponikovalnico.
(4) Upoštevati je treba usmeritve oziroma pogoje projektne rešitve odvajanja, zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za območje OPPN ZP-01 Zgornje Palovče, SV projekt, Samo Oman, s.p.
(1) Oskrba novo načrtovanih objektov z električno energijo se zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje (TP) Zgornje Palovče 20/0,4 kV K – 75.
(2) Priklop novo načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se glede na priključno moč izvede preko novih nizkonapetostnih vodov tipiziranih presekov iz obstoječe transformatorske postaje preko novega kabelskega omrežja, ki se za potrebe dogradi.
(3) Če obstoječe omrežje omogoča priključitev novih objektov, se le-ti do izgradnje novega kabelskega omrežja lahko začasno priključujejo preko obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega omrežja.
(4) Vsi stroški projektiranja, morebitnih prestavitev, zaščite ali odpravljanje poškodb obstoječega elektrodistribucijskega omrežja v času obravnavane gradnje bremenijo investitorja.
(1) Na območju OPPN je zgrajeno telekomunikacijsko omrežje (Telekom Slovenije d.d.). Obstoječe omrežje je treba zaščititi, prestaviti ali dograditi za potrebe priključitve. V primeru prestavitve tras telekomunikacijskih omrežij je treba rekonstrukcijo kabelskih kanalizacij načrtovati celovito, skupaj z ostalimi napravami komunalne javne infrastrukture in ustreznimi medsebojnimi odmiki.
(2) Priključitev stavb je možna na obstoječe telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, skladno s tehničnimi pogoji upravljavca omrežja. Treba je zgraditi novo kabelsko kanalizacijo do priključne točke obstoječega omrežja.
(3) Na območju OPPN se lahko zgradijo tudi TK omrežja drugih operaterjev.
Na območju OPPN ni obstoječega in ne predvidenega omrežja javne razsvetljave. Vsi stanovanjski objekti imajo zunanjo razsvetljavo internega značaja.
(1) Investitor oziroma izvajalec je dolžan v času gradnje upoštevati določila uredbe, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in za vse nastale odpadke zagotoviti ustrezno končno oskrbo.
(2) Izvirni povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva ali dejavnosti je dolžan ločeno zbirati komunalne odpadke in jih oddajati izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v skladu z odlokom, ki ureja predmetno gospodarsko javno službo.
(3) Na gradbeni parceli PC5 (ob lokalni cesti) je prevzemno mesto za prevzem odpadkov iz gospodinjstev na območju OPPN s strani izvajalca obvezne gospodarske javne službe.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA
(1) Območje se uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) V zunanjem prostoru (izven stavb) se ne sme uporabljati zvočnih naprav.
(3) Tehnološke naprave stavb, ki povzročajo hrup (zunanje enote toplotnih črpalk, klimatskih naprav, prezračevalnih sistemov in podobno), morajo biti locirane tako, da za sosednje uporabnike niso moteče in na sosednjih parcelah ne povzročajo prekomerne ravni hrupa v okolju.
(4) Upoštevati je treba naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Znotraj območja OPPN ni enot varovanja kulturne dediščine.
(2) V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma elementov kulturne dediščine je najditelj/lastnik/odgovorni vodja del zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) V primeru odkritja grobišča je le-tega prepovedano poškodovati ali odtujiti njegove sestavne elemente oziroma izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
Celotno območje OPPN in območje njegovega daljinskega vpliva leži izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000) in drugih zavarovanih območij s področja varstva narave.
(1) Vsi posegi znotraj območja OPPN morajo biti izvedeni tako, da ni povzročena škoda na sosednjih gozdnih zemljiščih (na gozdnem robu, gozdnih tleh in gozdnih prometnicah).
(2) S posegi se ne sme ogrožati naravna stabilnost gozdnih sestojev. Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da tako v času gradnje kot tudi po izvedbi posegov ne pride do nekontroliranega posipanja zemljine z nasipnih brežin na nižje ležeča gozdna zemljišča in posipanja odkopnih brežin. Tako nasipne kot tudi odkopne brežine je treba ustrezno utrditi in urediti v primernem naklonu.
(3) Zagotoviti je treba neoviran dostop do gozda za potrebe gospodarjenja z njim. Pogoji za gospodarjenje in dostop do zalednih gozdnih zemljišč z običajno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter z gozdarskimi kamioni se po izvedenih posegih ne smejo poslabšati.
(4) Gozdna vlaka z evidenčno št. 0431J11002, ki se priklaplja na obstoječo dostopno pot, mora biti tudi v prihodnje namenjena zagotavljanju dostopa do gozdov in gospodarjenju z gozdom, vključno z rabo ekoloških in socialnih funkcij gozdov, ki je dovoljena tudi ljudem, ki niso lastniki gozdov.
(5) Pri morebiti novi ureditvi dostopnih poti mora biti zagotovljena ustrezna nosilnost vozišča tako, da bo po njej omogočen neoviran in varen prevoz težje gozdarske mehanizacije in gozdarskih kamionov.
(6) Morebitni novi priključki gozdnih vlak morajo biti prilagojeni niveleti vozišča prometnice, na katero se priključujejo. Na vseh obstoječih ali predvidenih novih uvozih na gozdna zemljišča se vgradijo pogreznjeni robniki ali izdelajo ustrezne klančine oziroma se te sanirajo tako, da raba vlak in pripadajočih prostorov, namenjenih začasnemu skladiščenju lesnih sortimentov, ne bo ovirana in bosta omogočena neoviran in varen uvoz in izvoz gozdnih lesnih sortimentov s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo iz gozda.
(7) Za zmanjšanje ogroženosti objektov pred nevarnim padajočim drevjem (povečana nevarnost v času neurij) je priporočljivo, da se gradnja novih stanovanjskih objektov ob gozdnih površinah (ob gozdnem robu) načrtuje na zadostni varnostni razdalji objektov od gozdnega roba (posamičnega gozdnega drevja), in sicer najmanj v dolžini ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma minimalno 10 m.
(8) Odlaganje morebitnih viškov odkopane zemljine, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje morebitnih viškov odkopane zemljine po gozdni površini ali obsipanje koreničnikov stoječega gozdnega drevja.
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Razen na skrajno severovzhodnem delu območja OPPN ni veljavnih režimov varovanja podtalnice in površinskih voda. Skrajni severovzhodni rob območja sega v vodovarstveno območje Platišnik 3 (III. varstveni režim).
(2) Odvajanje padavinske vode se uredi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinske vode z utrjenih in strešnih površin (zadrževalniki, zelene strehe …).
(3) Na območju vodovarstvenega območja je potencialno onesnažene vode s povoznih površin treba pred odvajanjem v ponikovalnice očistiti preko lovilcev olj in maščob.
(4) V času gradnje investitor zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da je preprečeno morebitno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
(5) V projektu za izvedbo je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in WC kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic oziroma vrtov).
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in onesnaženega zraka iz nadzemnih delov stavbe je treba speljati nad strehe stavb oziroma nemoteče za sosednje uporabnike.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje. Nekontroliran raznos materialov z gradbišča je treba preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– čisti vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,
– sipke materiale na transportnih vozilih prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče, sipke materiale vlaži,
– sipke materiale skladišči proč od stanovanjskih območij,
– ugaša motorje v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas.
(1) Morebitni višek zemeljskega izkopa in odpadni gradbeni material, ki nastaja pri gradnji, ter ostale odpadke se odpelje na za to določena mesta izven območij gozdov, varovanih območij narave, naravnih vrednot in območij, pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti. Odlaganje morebitnih viškov zemeljskega izkopa, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje morebitnih viškov zemeljskega izkopa po gozdni površini ali obsipanje koreničnikov stoječega gozdnega drevja.
(2) Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal:
– posegi v ali na tla se morajo izvajati tako, da bo degradacija tal čim manjša,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– za prevoze do gradbišča se na enako kakovostnih tleh uredijo čim krajše poti,
– gradbeni posegi s težkimi stroji se na neutrjenih tleh opravljajo le v suhem vremenu,
– po končanih zemeljskih delih je treba takoj začeti sanacijska in zasaditvena dela.
(3) Pri načrtovanju, izvedbi posegov in izvajanjem dejavnosti je treba preprečiti morebitno onesnaževanje tal. Zagotavljati je treba najmanj sledeče ukrepe:
– uporaba materialov in snovi, ki ne povzročajo onesnaženosti tal,
– preprečeno mora biti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla,
– vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi in s tem preprečiti onesnaževanje tal,
– na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi),
– za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev in preprečiti onesnaženost tal. V načrtu morajo biti določene tudi pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, naj se v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan,
– pri izvajanju del naj se preprečuje vnos invazivnih tujerodnih vrst rastlin – na območje in njegovo okolico ni dopustno dovažati neavtohtone prsti in gradbenega materiala, ki bi lahko vseboval dele tujerodnih rastlinskih vrst,
– v kolikor pride z deli do vnosa invazivnih vrst rastlin, se jih s strokovno ustreznimi metodami odstrani (tako nadzemne kot podzemne dele se v celoti odstrani pred prvim cvetenjem, ostanke pa ustrezno uniči).
(1) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Osvetljevanje zunanjosti objektov se omeji na minimum (osvetljuje se le vhod v objekt); uporabijo se le popolnoma zasenčena in nepredušno zaprta svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in imajo vgrajen sistem za samodejni vklop/izklop; uporabi se sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru. Druge zunanje površine okoli objektov se ne osvetljuje.
(2) Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih.
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati v času gradnje, so:
– na gradbišču je treba zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo, da se prepreči onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport, je pred začetkom gradnje treba pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je treba zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je treba ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je treba preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Obravnavana lokacija se nahaja v območju, kjer je projektni pospešek tal 0,225 g. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal in na tej osnovi določiti parametre za projektiranje konstrukcije.
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta. Nekonstrukcijski fasadni elementi ob morebitnem potresu ne smejo odpadati s stavbe in s tem ogrožati ljudi.
(geomehanska stabilnost in pogoji temeljenja)
(1) Na zahodnem in jugozahodnem delu območja OPPN (PE1) se v podlagi pojavljajo karbonsko permski peščenjaki in meljevci z do nekaj metrov debelim peščeno meljastim preperinskim pokrovom. Nevarnost erozije in plazenja na tem delu je srednje velika. Izkopne brežine se uredijo v naklonu, ki ne sme biti večji od 50°. Kamnine so z razpoklinsko poroznostjo in slabo vodoprepustnostjo.
(2) Na območju je treba sanirati obstoječ usad, predvsem je treba ustrezno urediti odvajanje meteornih voda iz zalednega območja usada. Po potrebi se uredijo tudi dodatni zaščitni ukrepi, kot so podporni zidovi in drenaže. Sanacijo usada je treba projektno obdelati in zagotoviti geomehanski nadzor nad izvedbo. Izvedba drenaž mora biti izvedena strokovno in kvalitetno, saj se lahko v nasprotnem primeru stabilnostno stanje območje obdelave in v okolici celo poslabša.
(3) Na severnem in vzhodnem delu območja OPPN (PE2) se v podlagi pojavljajo triasni apnenci s tankim peščeno gruščnatim preperinskim pokrovom. Erozija in plazenje na tem delu sta malo verjetna. Obstaja le možnost kotaljenja posameznih kosov preperele matične hribine. Izkopne brežine na tem delu se lahko uredijo v naklonu, ki ne sme biti večji od 60°. Kamnine so z razpoklinsko poroznostjo in srednje dobro vodoprepustnostjo. Posebni zaščitni ukrepi niso potrebni.
(4) Pojav zalednih voda s severne strani je mogoč. Ustrezno je treba urediti odvajanje zbranih meteornih voda, ki se preko zbiralnikov ob objektih odvaja v ponikovalnice, ki se jih uredi ob posameznem objektu. Obvezna je drenaža območja temeljenja objektov.
(5) Čiste meteorne vode s strešnih površin se preko peskolovov zbirajo v zadrževalniku padavinskih (meteornih) voda, višek teh voda pa se odvaja v ponikovalnice, ki morajo biti urejene ob vsakem posameznem objektu. S ponikovalnico je treba zagotoviti volumen za zadrževanje 15-minutnega naliva.
(6) V PE1 je za vse posege, ki posegajo v zemljino, obvezna izdelava geološko-geomehanskega elaborata, ki določi pogoje temeljenja in druge ukrepe za preprečitev erozije. Le-ta mora biti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma del izvedbene dokumentacije, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno. Brez elaborata se lahko postavljajo samo ograje.
(7) Pri izvedbi zemeljskih del in temeljenja objektov je obvezen geomehanski nadzor. Ta skrbi za kontrolo kakovosti izvedbe geotehničnih del ter po potrebi podaja morebitne spremembe in dopolnitve podanih pogojev ter vrši potrebne kontrolne in končne meritve vgrajenih materialov.
(8) S posegi v prostor se na plazljivih območjih ne sme povečevati nevarnosti za plazljivost terena.
(9) Na plazljivem območju je s posegi v prostor prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki zmanjša stabilnost pobočja in/ali pospešuje plazenje zemljišč.
(10) Pred posegi v prostor in izdajo gradbenega dovoljenja v PE1 je obvezen pregled terena s strani inženirskega geologa in priprava inženirskogeološkega poročila o stabilnosti terena.
(11) Ob začetku gradnje v PE1 se opravi pregled stabilnosti gradbenih izkopov in morebitnih dotokov vode in ugotovitev dejanskih stabilnostnih razmer ter razmer možnosti zamakanja glede na pričakovane v predhodnih gradivih.
(druga ogrožena območja in nevarnosti)
(1) Območje OPPN po razpoložljivih podatkih ne leži na ogroženem območju glede poplav in visoke podtalnice.
(2) V času gradnje je treba upoštevati možnost razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z vsemi vrstami odpadkov.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– potrebne odmike od meje parcel,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po cestah v območju OPPN in internih dostopih do objektov, kjer se uredijo ustrezne površine.
(3) Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.
(4) Z izbranimi materiali je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, v skladu s požarnimi predpisi. Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah.
(5) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montirajo ali vgradijo na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(6) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji se predvidi način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do ceste znotraj območja.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA IN DRUGI POGOJI TER ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev pri parcelaciji:
− pri mejah parcel, namenjenih gradnji, so dopustna odstopanja do ±1,0 m,
− pri mejah parcel, namenjenih gradnji cest, so dopustna odstopanja do ±2,0 m zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na površine teh in sosednjih parcel.
(2) Gradbeni parceli P6 in P7 se na območju stika s cesto v občinski lasti lahko tudi preoblikujeta tako, da ima vsaka parcela svoj lastni stik oziroma dostop do ceste. Prav tako se lahko preoblikuje del območja zemljišča, ki je predviden za obračališče osebnih vozil, vendar mora ohraniti svojo funkcijo.
(3) Na vseh zakonito zgrajenih objektih ali delih objektov, ki ležijo preko gradbene meje, so dopustne rekonstrukcije in spremembe namembnosti, vendar se tlorisni gabarit v območju preko gradbene meje ne sme povečati.
(4) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, karakteristik, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
− promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
− zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
− na stroške investitorja je treba zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
− zemljišče, poškodovano v času gradnje, je treba v najkrajšem možnem času sanirati in zatraviti oziroma zasaditi z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na območju dopustni naslednji posegi:
− odstranitev naprav in objektov,
− vzdrževalna dela,
− rekonstrukcije in prizidave v okviru dopustnih kapacitet in omejitev, ki jih določa ta OPPN,
− postavitve pomožnih oziroma enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
− spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne v območju OPPN,
− postavitve začasnih objektov,
− dela v zvezi z ureditvijo zelenih površin, če je ohranjena krajinska zasnova zunanje ureditve.
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-0003/2023
Kamnik, dne 17. decembra 2025
