Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 18.s, 18.š in 98.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1 in 24/25, v nadaljnjem besedilu: ZSV), Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (Uradni list RS, št. 49/22), Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21, 17/22) ter 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23, 88/24, 79/25 in 95/25) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s sedežem na naslovu Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavlja

I. Predmet javnega razpisa

Predmet Javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2026 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov, ki so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk prebivalstva na različnih področjih.

A. Sofinancirane bodo vsebine na naslednjih področjih:

1. preprečevanja nasilja: programi vključujejo materinske domove, varne hiše, zatočišča, krizne centre (24/7), informiranje in svetovanje, obravnavo žrtev spolnega nasilja, celostno obravnavo žrtev nasilja nad invalidi, LGBTIQ+ osebami ali žensk z izkušnjo migracije, obravnavo povzročiteljev nasilja, obravnavo otrok in mladostnikov, povzročiteljev nasilja, obravnavo povzročiteljev nasilja v romski skupnosti;

2. zasvojenosti (prepovedane droge, alkoholizem in druge oblike zasvojenosti): visokopražni programi, ki vključujejo terapevtske programe, programe reintegracije, sprejemne centre, programe, namenjene preprečevanju razvoja različnih oblik zasvojenosti pri že ogroženih otrocih in mladostnikih, nizkopražni programi, ki vključujejo zavetišča, svetovanje in terensko delo, centre za svetovanje s terenskim delom (dnevni centri, drop-in centri); programe za osebe, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma in vključujejo informacijske in svetovalne programe, skupine za samopomoč; programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti, ki vključujejo programe za osebe, ki imajo težave na področju motenj hranjenja in programe za osebe, ki imajo težave na področju drugih oblik zasvojenosti;

3. duševnega zdravja¹: programi vključujejo stanovanjske skupine, prehodne stanovanjske skupine, podporo v domačem okolju, dnevne centre, psihosocialno svetovanje in informiranje in programe zagovorništva;

¹ Socialnovarstveni programi na področju duševnega zdravja so namenjeni posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju.

4. brezdomstva (zmanjševanje tveganja revščine, odpravljanje posledic revščine): sprejemališča in nastanitve (zavetišča za brezdomce, zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa, sprejemališča ali dnevne centre z dnevno obravnavo, terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi ter nastanitveno stanovanjsko podporo);

5. otrok in mladostnikov, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje in mladostniki s težavami v odraščanju: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom in dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje in skupnostno svetovalno delo;

6. starejših, ki jim grozi socialna izključenost, ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju: programi vključujejo pomoč in podporo dementnim osebam in njihovim svojcem, ter programe dnevnih centrov;

7. podpornega bivanja invalidov in mreže drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov: programi vključujejo informiranje, svetovanje ter terensko delo, pomoč pri podpori in izvajanju pomoči in samopomoči, podporo pri ohranjanju socialnih veščin in bivalne skupnosti;

8. socialnega vključevanja Romov: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike, informiranje in svetovanje, krepitev socialnih kompetenc ter delo na terenu;

9. specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj: programi vključujejo specialistično podporo žrtvam kaznivih dejanj, in sicer informacijske in svetovalne programe ter zagovorništvo;

10. drugih področjih, ki so namenjena odpravljanju socialnih stisk ljudi, kot so prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, osebe v postopku deložacije, podpora žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, žrtvam prometnih nesreč, LGBTIQ+ osebam ipd.): programi vključujejo informiranje in svetovanje, koordinacijo, zagovorništvo podporo ter izvajanje pomoči.

B. Po tem javnem razpisu ne bodo sofinancirani in bodo zavrnjeni:

– programi, ki bodo v eni prijavi predvideli izvedbo vsebine na več področjih predmetnega javnega razpisa;

– programi, ki so sofinancirani v okviru programov v podporo družini (centri za družine in programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom oziroma družinam);

– programi, ki kot prevladujočo aktivnost programa predvidijo izvedbo taborov, izletov in/ali letovanj, prevoz invalidov;

– programi na področju duševnega zdravja, namenjeni otrokom in/ali mladostnikom;

– programi, ki so vključeni v večletno sofinanciranje s strani ministrstva na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-2/2020/18 z dne 3. 3. 2021, sklep št. 4102-4/2021/13 z dne 4. 2. 2022, sklep št. 4102-2/2022/12 z dne 7. 2. 2023, sklep št. 41020-4/2022/7 z dne 12. 5. 2023, sklep št. 4102-3/2023/9 z dne 19. 1. 2024 in sklep št. 4102-3/2024-2611-26 z dne 28. 1. 2025);

– programi prijaviteljev, ki izvajajo storitev institucionalnega varstva ali storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji;

– programi, ki jih prijavljajo samostojni podjetniki posamezniki ali gospodarske družbe;

– programi, ki jih prijavljajo občine;

– programi, katerih ocenjena višina sofinanciranja s strani ministrstva znaša manj kot 15.000,00 EUR za leto 2026, glede na merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov iz VII. poglavja tega javnega razpisa.

C. Prijavitelji lahko prijavijo javne ali razvojne socialnovarstvene programe v okviru različnih področij:

Socialnovarstveni programi so organizirane, strokovno vodene oblike dela z uporabnicami in uporabniki, ki dopolnjujejo mrežo javnih storitev na področju socialnega varstva. Temeljijo na neposrednem socialnem delu z ranljivimi posamezniki, družinami in skupinami prebivalstva v stiski. Namen programov je pravočasna, dostopna in individualizirana podpora, ki krepi samostojnost, vključevanje v socialne mreže in izboljšuje kakovost življenja. Sodelovanje v programih je prostovoljno. Vključujejo zaščito, pomoč in podporo uporabnicam in uporabnikom. Programi se izvajajo s svetovanjem (individualno, družinsko, skupinsko, skupnostno), informiranjem, krizno intervencijo, podpornimi dejavnostmi, nudenjem nastanitev in terenskim delom. Povezujejo se z javnimi službami (med drugim socialno varstvo, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, šolstvo, pravosodje, policija), drugimi nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.

Javni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju od leta 2026 do vključno 2032

Med javne socialnovarstvene programe sodijo programi, ki se uspešno in s pozitivnimi socialnimi učinki izvajajo že daljše – večletno – časovno obdobje in imajo veljavno verifikacijo Socialne zbornice Slovenije. Uporabnikom so programi na voljo vsak delovni dan in daljše časovno obdobje kontinuirano potekajoče aktivnosti, katerih izvajanje se prilagaja na podlagi oblikovanih (individualiziranih) načrtov obravnave. Namen tovrstnih programov je predvsem strukturna in funkcionalna reorganizacija socialne mreže uporabnikov oziroma sodelovanje pri oblikovanju ali vzpostavitvi nove socialne mreže.

Razvojni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v letu 2026

Med razvojne socialnovarstvene programe sodijo programi, pri katerih je vnaprej predvidena določena oblika dela in v katere so uporabniki kontinuirano vključeni. Praviloma se še ne izvajajo daljše časovno obdobje in niso verificirani kot javni socialnovarstveni programi. Namen teh programov je uporabnikom omogočiti pridobivanje novih socialnih veščin in izkušenj, novih znanj in funkcionalnih kompetenc ter oblikovanje nove socialne mreže.

II. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu

Splošni in dodatni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu za javne in razvojne socialnovarstvene programe:

A. Prijavitelj javnega ali razvojnega socialnovarstvenega programa mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje;

2. je pravna oseba, ki je na dan prijave registrirana za opravljanje dejavnosti socialnega varstva, in sicer za dejavnost SKD 87 – socialno varstvo z nastanitvijo, SKD 88 – socialno varstvo brez nastanitve ali SKD 94.991 – dejavnost invalidskih organizacij po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 in 45/25) ali je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu;

3. ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;

4. ima za prijavljeni program ustrezno kadrovsko strukturo, skladno s poglavjem VII. tega razpisa. Pri tem ima:

– vsak strokovni vodja po tem razpisu:

1. opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva po 69. členu ZSV;

2. končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo ali končano višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo;

3. tri leta delovne dobe na področju socialnega varstva, kar pomeni:

– zaposlitev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev (centri za socialno delo, posebni socialnovarstveni zavodi, varstveno-delovni centri, centri za usposabljanje, delo in varstvo), in/ali

– zaposlitev pri izvajalcih socialnovarstvenih programov, in/ali

– zaposlitev pri izvajalcih ukrepov, kar pomeni: zaposlitev pri izvajalcu projektov (operacij) socialne aktivacije, zaposlitev pri izvajalcu projektov (operacij) večnamenskih romskih centrov ali zaposlitev pri izvajalcu projektov (operacij) večgeneracijskih centrov, in sicer v programskem obdobju 2014–2020 in/ali programskem obdobju 2021–2027;

– vsak strokovni delavec po tem razpisu:

1. opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva po 69. členu ZSV;

2. končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo ali končano višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo;

– vsak laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo:

1. zaključeno najmanj višješolsko izobrazbo (najmanj VI./1. stopnja);

– vsak laični delavec s srednješolsko izobrazbo:

1. zaključeno srednješolsko izobrazbo (tj. zaključeno splošno, poklicno ali strokovno srednješolsko izobraževanje);

5. za prijavljeni program izpolnjuje prostorske pogoje glede na vsebino programa in glede na število vključenih uporabnikov;

6. za prijavljeni program izpolnjuje pogoje glede tehnične opremljenosti (v primeru terenskega dela zagotoviti vozilo, ki mora biti po potrebi ustrezno prilagojeno);

7. za prijavljeni program ima pregledno, uravnoteženo in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, pri čemer je prijavitelj ministrstvo zaprosil za sredstva na način, da je upošteval vrsto in število zaposlenih, kot je določeno v VII. poglavju tega javnega razpisa;

8. bo za prijavljeni program zagotovil pregledno in sledljivo dokumentacijo, skladno z vsemi predpisi o hrambi dokumentacije in skladno z EU GDPR uredbo o varstvu osebnih podatkov;

9. ima za prijavljeni program urejen pritožbeni postopek;

10. prijavlja program, ki je uporabnikom na voljo vsaj pet dni v tednu, najmanj 6 ur dnevno, razen za program, ki ga prijavlja v točki 8.a, poglavje VII. C Izračuni. V primeru, da prijavitelj prijavlja zaposlitev v manjšem obsegu, se lahko upošteva sorazmerni del dnevne zagotovitve programa, pri čemer skupna višina prijavljenih zaposlitev na program ne more biti nižja od ½ zaposlitve letno in zagotovitev programa ne manj kot 3 ure dnevno;

11. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno najmanj 20 % sofinanciranje celotne vrednosti programa, kar vključuje: sredstva s strani lokalnih skupnosti (npr. pogodbe o sofinanciranju programov in/ali uporaba prostorov) za leto 2025 ali 2026, javna dela za leto 2025 ali 2026, donacije za leto 2025, prejeta sredstva iz naslova donacij od dela dohodnine za financiranje splošno koristnih namenov za leto 2024, članarine za leto 2025, plačane participacije in prispevke za udeležbo v programu za leto 2025, ovrednoteno prostovoljsko delo (ovrednoteno prostovoljsko delo, ki ga prijavitelj uveljavlja kot sofinanciranje, ne sme presegati 10 % celotne vrednosti programa za leto 2026) ipd.;

12. prijavitelj zagotavlja brezplačno izvajanje vseh vsebinskih aktivnosti prijavljenega programa za vključene uporabnike, razen v primeru namestitvenih programov (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, bivalne skupnosti za invalide, terapevtske skupnosti, komune, stanovanjske skupine za odvisnike, nastanitveni programi za brezdomce ipd.);

13. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno kontinuirano supervizijo, najmanj 10x letno, s strani supervizorja iz seznama supervizorjev Socialne zbornice Slovenije;

14. prijavitelj prijavljenega programa ne izvaja kot del javne službe;

15. prijavitelj ima poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklih razpisov ministrstva, ali ima sklenjene dogovore o vračilu sredstev in sredstva v skladu z dogovorom tudi redno vrača;

16. prijavitelj ima poravnane davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dneva v mesecu pred rokom, določenim za oddajo prijave na javni razpis, oziroma nima neporavnanih obveznosti (v višini 50,00 EUR ali več) in je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let od dneva oddaje prijave;

17. program izvaja na območju Republike Slovenije.

B. Prijavitelj javnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prejšnje točke tega poglavja, izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:

1. za prijavljeni program ima veljavno listino Socialne zbornice Slovenije o strokovni verifikaciji javnega socialnovarstvenega programa;

2. strokovni vodja programa je zaposlen za polni delovni čas;

3. za prijavljeni program ima finančno podporo ali soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa.

C. Prijavitelj razvojnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja, izpolnjevati še naslednje splošna pogoja, in sicer:

1. program bo začel izvajati 1. 1. 2026;

2. ima pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije o strokovni ustreznosti socialnovarstvenega programa. Pri čemer:

– mnenje Socialne zbornice Slovenije ni starejše od 1. 1. 2026, za socialnovarstvene programe, ki prvič oddajajo prijavo na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov – razvojni programi;

– mnenje Socialne zbornice Slovenije ni starejše od 1. 1. 2026 za socialnovarstvene programe, ki so prijavo na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov – razvojni program v obdobju od 1. 1. 2022 do 1. 1. 2025 že oddali vsaj enkrat in se je za leto 2026 spremenila vsebinska zasnova programa, obravnavana ranljiva skupina, metode dela, strokovna ravnanja ali aktivnosti, cilji programa, število ur vključenosti v program, kadrovska struktura (število oziroma obseg kadrov);

– zadnje mnenje Socialne zbornice Slovenije ni starejše od 1. 1. 2022 za socialnovarstvene programe, ki so prijavo na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov – razvojni program v obdobju od 1. 1. 2022 do 1. 1. 2025 že oddali vsaj enkrat in se za leto 2026 ne spreminja vsebinska zasnova programa, obravnavana ranljiva skupina, metode dela, strokovna ravnanja ali aktivnosti, cilji programa, število ur vključenosti v program, kadrovska struktura (število oziroma obseg kadrov).

D. Dodatni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu za javne socialnovarstvene programe je:

– prijavitelj mora za leto 2024 izkazati pozitivno poslovanje. Če AJPES-ovi potrjeni računovodski izkazi za leto 2024 izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki, mora biti v prijavi priložen sprejet program pokritja presežka odhodkov nad prihodki.

Dodatni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu za programe na področju socialnega vključevanja Romov (po točki 8.b, poglavje VII. C Izračuni) je:

1. prijavitelj mora v primeru prijave laičnega delavca (kot prvega zaposlenega v programu) z višješolsko izobrazbo izkazati šest mesecev neposrednega dela z romsko populacijo oziroma v primeru prijave laičnega delavca s srednješolsko izobrazbo izkazati uspešno opravljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo za romskega pomočnika ali romskega koordinatorja ali deset mesecev neposrednega dela z romsko populacijo.

Strokovna komisija lahko v primeru nejasnosti pri preverjanju izpolnjevanja pogojev od prijaviteljev zahteva dodatna pojasnila.

III. Merila za ocenjevanje in način izbora

Strokovna komisija bo pravočasno oddane in formalno popolne prijave, ki bodo izpolnjevale vse pogoje, ocenila na podlagi spodaj določenih meril.

Maksimalno število točk za javne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 63 točk. Zavrnjeni bodo javni socialnovarstveni programi, ki ne bodo zbrali vsaj 38 točk.

Maksimalno število točk za razvojne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 57 točk. Zavrnjeni bodo razvojni socialnovarstveni programi, ki ne bodo zbrali vsaj 35 točk.

Splošna merila za ocenjevanje javnih socialnovarstvenih programov so:

1. Prijavitelj ima za program postavljene jasne in merljive cilje, ki so v skladu z razpisano vsebino javnega razpisa. Število ur vključenosti posameznega uporabnika v program v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

2. Potencialni uporabniki programa sodijo v ranljivo skupino:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

3. Pogoji za vključitev uporabnikov v program so jasno določeni:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

4. Metode dela in strokovna ravnanja so jasno opredeljeni in določeni. Z metodami dela in strokovnimi ravnanji se dosegajo cilji programa:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

5. Aktivnosti v programu so jasno opredeljene in razdelane:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

6. Prijavitelj ima za program opredeljen ustrezen način evalviranja doseganja ciljev programa. Prijavitelj je s prijavljenim programom aktivno vključen v sistem evalviranja in pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti:

– prijavitelj ima za program izdelan celovit način evalviranja doseganja ciljev programa in je aktivno vključen v enotni sistem zunanjega evalviranja (EVARPO pri IRSSV) ter pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti. Zunanji evalvator primerja doseganje ciljev programa znotraj sorodnih programov. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri izvedbi evalvacije (5 točk),

– prijavitelj ima za program izdelane načine merjenja ciljev znotraj organizacije (npr.: samoevalvacija), iz katerih lahko preveri in prikaže rezultate delovanja programa, ni pa vključen v zunanjo evalvacijo (EVAPRO pri IRSSV) in se na ta način program ne primerja z drugimi sorodnimi programi. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (3 točke),

– za program je predvideno samo delno merjenje posameznih ciljev programa (npr. merijo zgolj zadovoljstvo uporabnikov). Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (1 točka),

– za program merjenje doseganja ciljev ni opredeljeno oziroma predvideno (0 točk).

7. Prijavitelj ima za program predvideno ustrezno kadrovsko strukturo glede na odmero sredstev/izračuni:

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo ali izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva po 69. členu ZSV ali najmanj višješolsko izobrazbo in opravljeno preverjanje usposobljenosti oziroma strokovni izpit s področja socialnega varstva (5 točk),

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in v celoti ne izpolnjujejo prve alineje tega merila (3 točke),

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo najmanj višješolsko izobrazbo in v celoti ne izpolnjujejo prve in druge alineje tega merila in za zaposlene osebe v programih, kjer se za vse zaposlene osebe v programu zahtevajo le laični delavci s srednješolsko izobrazbo (1 točka),

– osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, v celoti ne izpolnjujejo prve, druge ali tretje alineje tega merila (0 točk).

8. Prijavitelj ima za program zagotovljeno sofinanciranje s strani drugih sofinancerjev, in sicer:

– v višini najmanj 25 % celotne vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (5 točk),

– v višini najmanj 30 % celotne vrednosti programa, ne glede na vir financiranja (lokalne skupnosti in drugi viri) (3 točke),

– več kot 20 % in manj kot 30 % celotne vrednosti programa, ne glede na vir financiranja oziroma več kot 20 % in manj kot 25 % celotne vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti (1 točka),

– do 20 % celotne vrednosti programa ne glede na vir financiranja (0 točk).

Dodatna merila za ocenjevanje javnih socialnovarstvenih programov so:

1. Prijavitelj programa ima status humanitarne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike, status nevladne organizacije v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva ali status invalidske organizacije:

– prijavitelj programa ima status (3 točke),

– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).

2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15; v nadaljevanju: ZProst). Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa v letu sofinanciranja (2026), kar prijavitelj izkazuje s predložitvijo dogovorov o prostovoljskem delu:

– v program so vključeni prostovoljci (3 točke),

– v program prostovoljci niso vključeni oziroma vključenost prostovoljcev ni izkazana z ustrezno dokumentacijo (0 točk).

3. Prijavitelj je za prijavljen program za leto 2024 ali 2025 pridobil sredstva na evropskih² ali mednarodnih razpisih:

² Upoštevajo se razpisi za sofinanciranje, s katerimi neposredno upravlja Evropska komisija.

– prijavitelj je za prijavljeni program za leto 2024 ali 2025 pridobil sredstva na vsaj enem evropskem ali mednarodnem razpisu (3 točke),

– prijavitelj za prijavljeni program za leto 2024 ali 2025 ni pridobil sredstev na evropskih ali mednarodnih razpisih (0 točk).

4. V programu se je omogočilo izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce ali sodelavce (dokazilo: potrdilo fakultete) v šolskem letu 2024/2025 ali 2025/2026:

– v programu se je omogočilo oziroma se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce/sodelavce v šolskem letu 2024/2025 ali 2025/2026 (3 točke),

– v programu se ni omogočilo oziroma se ne omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce/sodelavce v šolskem letu 2024/2025 ali 2025/2026 (0 točk).

5. Prijavitelj je bil za prijavljen program s strani ministrstva že sofinanciran kot večletni socialnovarstveni program v okviru preteklih javnih razpisov za socialnovarstvene programe:

– prijavitelj je za prijavljen program že bil sofinanciran kot večletni program 1 obdobje (1 točka),

– prijavitelj za prijavljen program še ni bil sofinanciran kot večletni program (0 točk).

6. Prijavitelj prijavlja namestitveni program:

– prijavitelj programa prijavlja namestitveni program (5 točk),

– prijavitelj ne prijavlja namestitvenega programa (0 točk).

7. Prijavitelj prijavlja program na področju:

– prijavitelj prijavlja program: (i) na področju socialnega vključevanja Romov, (ii) namenjen povzročiteljem nasilja, (iii) specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, (iv) na vsebinskem področju nizkopražnih programov za uporabnike prepovedanih drog, (v) nastanitvene stanovanjske podpore na vsebinskem področju programov za brezdomce (vi) namenjen osebam v dolgovih in deložacijah ali (vii) na področju informiranja, svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči in zagovorništva namenjen LGBTIQ+ osebam (5 točk),

– prijavitelj ne prijavlja programa: (i) na področju socialnega vključevanja Romov, (ii) namenjen povzročiteljem nasilja, (iii) specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, (iv) na vsebinskem področju nizkopražnih programov za uživalce prepovedanih drog, (v) nastanitvene stanovanjske podpore na vsebinskem področju programov za brezdomce (vi) namenjen osebam v dolgovih in deložacijah ali (vii) program na področju informiranja, svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči in zagovorništva namenjen LGBTIQ+ osebam (0 točk).

Splošna merila za ocenjevanje razvojnih socialnovarstvenih programov so:

1. Prijavitelj ima za program postavljene jasne in merljive cilje, ki so v skladu z razpisano vsebino tega javnega razpisa. Število ur vključenosti posameznega uporabnika v program v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

2. Potencialni uporabniki programa sodijo v ranljivo skupino:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

3. Pogoji za vključitev uporabnikov v program so jasno določeni:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

4. Metode dela in strokovna ravnanja so jasno opredeljeni in določeni. Z metodami dela in strokovnimi ravnanji se dosegajo cilji programa:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

5. Aktivnosti v programu so jasno opredeljene in razdelane:

– izpolnjuje v celoti (5 točk),

– izpolnjuje v večji meri (3 točke),

– izpolnjuje v manjši meri (1 točka),

– ne izpolnjuje (0 točk).

6. Prijavitelj ima za program opredeljen ustrezen način evalviranja programa:

– prijavitelj ima za program izdelan jasen in celovit načrt evalviranja vseh ciljev programa. Metodologija evalviranja je jasno opredeljena in predvideva uporabo več kot ene metode merjenja in zajemanja informacij. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvaciji (5 točk),

– prijavitelj ima za program izdelan načrt evalviranja, v katerem so evalvacijske metode le delno razdelane. Vloga uporabnikov programa v evalvaciji je le delno razvidna in manj konkretno opredeljena (3 točke),

– načrt evalviranja je šibko in nekonkretno razdelan. Vloga uporabnikov pri evalviranju programa ni razvidna oziroma je šibko opredeljena (0 točk).

7. Prijavitelj ima za program predvideno ustrezno kadrovsko strukturo glede na odmero sredstev/izračuni:

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo ali izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva po 69. členu ZSV ali najmanj višješolsko izobrazbo in opravljeno preverjanje usposobljenosti oziroma strokovni izpit s področja socialnega varstva (5 točk),

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in v celoti ne izpolnjujejo prve alineje tega merila (3 točke),

– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo najmanj višješolsko izobrazbo in v celoti ne izpolnjujejo prve in druge alineje tega merila in za zaposlene osebe v programih, kjer se za vse zaposlene osebe v programu zahtevajo le laični delavci s srednješolsko izobrazbo (1 točka),

– osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva v celoti ne izpolnjujejo prve, druge ali tretje alineje tega merila (0 točk).

8. Prijavitelj ima za program zagotovljeno sofinanciranje s strani drugih sofinancerjev, in sicer:

– v višini najmanj 25 % celotne vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (5 točk),

– v višini najmanj 30 % celotne vrednosti programa, ne glede na vir financiranja (lokalne skupnosti in drugi viri) (3 točke),

– več kot 20 % in manj kot 30 % celotne vrednosti programa, ne glede na vir financiranja oziroma več kot 20 % in manj kot 25 % celotne vrednosti programa strani lokalnih skupnosti (1 točka),

– do 20 % celotne vrednosti programa ne glede na vir financiranja (0 točk).

Dodatna merila za ocenjevanje razvojnih socialnovarstvenih programov so:

1. Prijavitelj programa ima status humanitarne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike, status nevladne organizacije v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva ali status invalidske organizacije:

– prijavitelj programa ima status (3 točke),

– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).

2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15; v nadaljevanju: ZProst). Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa v letu sofinanciranja (2026), kar prijavitelj izkazuje s predložitvijo dogovorov o prostovoljskem delu:

– v program so vključeni prostovoljci (3 točke),

– v program prostovoljci niso vključeni oziroma vključenost prostovoljcev ni izkazana z ustrezno dokumentacijo (0 točk).

3. Prijavitelj je bil za prijavljen program v obdobju od 2023 do 2025 že sofinanciran kot javni ali razvojni socialnovarstveni program:

– prijavitelj je bil v obdobju od 2023 do 2025 enkrat sofinanciran, kot javni ali razvojni socialnovarstveni program s strani ministrstva (1 točka),

– prijavitelj za prijavljen program v obdobju od 2023 do 2025 ni bil sofinanciran kot javni ali razvojni program s strani ministrstva (0 točk).

4. Prijavitelj prijavlja namestitveni program:

– prijavitelj programa prijavlja namestitveni program (5 točk),

– prijavitelj ne prijavlja namestitvenega programa (0 točk).

5. Prijavitelj prijavlja program na področju:

– prijavitelj prijavlja program: (i) na področju socialnega vključevanja Romov, (ii) namenjen povzročiteljem nasilja, (iii) specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, (iv) na vsebinskem področju nizkopražnih programov za uporabnike prepovedanih drog, (v) nastanitvene stanovanjske podpore na vsebinskem področju programov za brezdomce (vi) namenjen osebam v dolgovih in deložacijah ali (vii) na področju informiranja, svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči in zagovorništva namenjen LGBTIQ+ osebam (5 točk),

– prijavitelj ne prijavlja programa: (i) na področju socialnega vključevanja Romov, (ii) namenjen povzročiteljem nasilja, (iii) specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, (iv) na vsebinskem področju nizkopražnih programov za uživalce prepovedanih drog, (v) nastanitvene stanovanjske podpore na vsebinskem področju programov za brezdomce (vi) namenjen osebam v dolgovih in deložacijah ali (vii) na področju informiranja, svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči in zagovorništva namenjen LGBTIQ+ osebam (0 točk).

IV. Okvirna višina sredstev javnega razpisa

Okvirna višina sredstev javnega razpisa za socialnovarstvene programe za leto 2026 je 5.500.000 EUR. Sredstva se bodo prednostno namenila za javne socialnovarstvene programe, nato pa za razvojne socialnovarstvene programe.

Sofinancirani bodo tisti javni socialnovarstveni progami, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bodo dosegli najmanj 38 točk, do porabe sredstev. Če bo več javnih socialnovarstvenih programov doseglo enako število točk, bodo imeli prednost programi, ki bodo dosegli višje število točk pri splošnih merilih za ocenjevanje št. 1., 2., 3., 7. in dodatnih merilih 6., 7., pri čemer se bodo upoštevala merila za ocenjevanje v navedenem vrstnem redu. Če bo število točk še vedno enako, bo upoštevana prijava, ki je bila oddana prej (datum, ura, minuta oddaje, označena na ovojnici).

Sofinancirani bodo tisti razvojni socialnovarstveni programi, ki bodo dosegli 35 točk, do porabe sredstev. Če bo več razvojnih socialnovarstvenih programov doseglo enako število točk in bi bila z njihovo uvrstitvijo na listo presežena vrednost razpoložljivih sredstev, bodo imeli prednost programi, ki bodo dosegli višje število točk pri splošnih merilih za ocenjevanje št. 1., 2., 3., 7. in dodatnih merilih 4., 5., pri čemer se bodo upoštevala merila za ocenjevanje v navedenem vrstnem redu. Če bo število točk še vedno enako, bo upoštevana prijava, ki je bila oddana prej (datum, ura, minuta oddaje na ovojnici).

Socialnovarstveni programi se bodo sofinancirali v okviru programa 2004 – Programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, ukrep 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov socialnega varstva, in sicer iz proračunskih postavk: 170083 Javni socialnovarstveni programi in 170082 Razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi.

Način sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe v obdobju od leta 2026 do vključno 2032:

Za leto 2026 bo višina sredstev sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe določena s sklepom o izboru programov iz XII. poglavja tega javnega razpisa. Za obdobje od leta 2027 do vključno leta 2032 bo za izbrane javne socialnovarstvene programe po tem javnem razpisu zagotovljeno sofinanciranje s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju za posamezno leto na osnovi izračuna iz VII. poglavja tega javnega razpisa in ob upoštevanju osnov za odmero stroškov, ki bodo objavljene v javnem razpisu za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za posamezno tekoče leto, pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva proračunska sredstva v posameznem letu.

V primeru zmanjšanja proračunskih sredstev za leto 2026 bo minister, pristojen za socialno varstvo, izdal sklep, s katerim bo določil obseg sredstev za vse izbrane socialnovarstvene programe po tem javnem razpisu in javne socialnovarstvene programe, ki se sofinancirajo na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-3/2019/21 z dne 4. 3. 2020, sklep št. 4102-2/2020/18 z dne 3. 3. 2021, sklep št. 4102-4/2022/13 z dne 4. 2. 2022, sklep št. 4102-2/2022/12 z dne 7. 2. 2023, sklep št. 41020-4/2022/7 z dne 12. 5. 2023, sklep št. 4102-3/2023/9 z dne 19. 1. 2024 in sklep št. 4102-3/2024-2611-26 z dne 28. 1. 2025).

V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev: sredstva za sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov, dodeljena s tem javnim razpisom v letu 2026 (v skladu z letno pogodbo o sofinanciranju), morajo biti porabljena za stroške, nastale do 31. 12. 2026. Izvajalec, ki bo podpisal pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, bo moral izvesti program v obsegu in po vsebini, kot ga je prijavil v razpisni dokumentaciji.

VI. Upravičeni stroški

Za izbrani socialnovarstveni program lahko izvajalec s strani ministrstva prejme sredstva največ v višini 80 % vseh predvidenih odhodkov socialnovarstvenega programa.

Upravičeni stroški za izvajanje socialnovarstvenih programov so:

– stroški dela pri izvedbi programa za polni delovni čas ali v deležu (obsegajo strošek plače z vsemi prispevki delodajalca in nadomestili ter povračili, strošek dela po podjemni ali avtorski pogodbi, strošek študentskega dela),

– stroški materiala ter storitev, ki se odmerijo v deležu glede na stroške dela in so namenjeni kritju splošnih stroškov poslovanja in izvajanja programa: stroški telekomunikacij (telefon, internet), elektrike, ogrevanja, goriva, komunalnih storitev, najema prostorov za izvedbo programa, supervizije, računovodskih storitev, drobnega materiala, prehrane uporabnikov, stroški tiska in distribucije gradiv ipd.,

– stroški skupin,

– stroški delavnic,

– stroški, ki so povezani s prostovoljskim delom v skladu z Zakonom o prostovoljstvu, ki nastanejo po sklenjenih dogovorih (kot so: potni stroški, stroški prehrane, nočitve, dnevnice).

Stroški so upravičeni, če:

– so nastali neposredno v povezavi z izvajanjem programa, so nujno potrebni za njegovo izvajanje ter njihov nastanek prispeva k doseganju ciljev programa,

– so dejansko nastali in izvajalec hrani dokazilo o plačilu,

– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,

– nastanejo v obdobju izvajanja programa, za katero je sklenjena pogodba,

– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in

– so izkazani v skladu z veljavnimi predpisi.

Neupravičeni stroški so:

– nakup strojev, pohištva, prevoznih sredstev ter druge opreme in investicij,

– nakup IKT opreme,

– amortizacija nepremičnin in opreme,

– dolgovi in stroški obresti na dolgove.

Pri sofinanciranju izbranih socialnovarstvenih programov ne sme priti do financiranja posameznih stroškov iz drugih javnih virov (dvojno financiranje).

VII. Način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov

Ministrstvo bo socialnovarstvenim programom, ki bodo izbrani s sklepom ministra, pristojnega za socialno varstvo, dodelilo sredstva za stroške dela, skupin, delavnic in/ali materiala ter storitev v skladu s prijavljenim socialnovarstvenim programom.

Če bo prijavitelj v okviru posameznega področja prijavil več vsebin in bo v delu prijavljene vsebine neuspešen, mu bodo dodeljena sredstva za stroške dela, materiala ter storitev in skupin le za prijavo tistega dela vsebine programa, ki jih bo strokovna komisija ocenila kot ustrezne.

Prijavitelj lahko prijavi socialnovarstveni program z manjšim obsegom, vendar ne manj od kot določeno v točki B, I. poglavja tega javnega razpisa in v skladu z izračuni.

A. Stroški dela za leto 2026

Pri stroških dela in v izračunih (točka C. tega poglavja) je upoštevana ena zaposlitev v obsegu 2088 ur za leto 2026.

Pri javnih socialnovarstvenih programih se odmerijo stroški dela za vodje programa, strokovne delavce in laične delavce.

Pri razvojnih socialnovarstvenih programih se odmerijo stroški dela za strokovne delavce in laične delavce.

Višina odmere je opredeljena v tabeli 1: Osnova za odmero stroškov dela.

Tabela 1: Osnova za odmero stroškov dela:

Strošek dela/obseg zaposlitve letno (število ur):	¼ zaposlitve	½ zaposlitve	celotna zaposlitev
Strošek dela/obseg zaposlitve letno (število ur):	522 ur	1044 ur	2088 ur
za strokovne vodje programov	10.700,00	21.400,00	42.800,00
za strokovne delavce	9.500,00	19.000,00	38.000,00
za laične delavce z najmanj višjo strokovno izobrazbo	8.750,00	17.500,00	35.000,00
za laične delavce z zaključeno srednjo izobrazbo	7.250,00	14.500,00	29.000,00

Pri javnih socialnovarstvenih programih, sofinanciranih s strani ministrstva, ki imajo večje število zaposlenih, se lahko prijavitelju prizna strokovnega vodjo programa, kot je razvidno iz tabele 2: Priznavanje strokovnih vodij.

Tabela 2: Priznavanje strokovnih vodij:

Število zaposlenih, sofinanciranih s strani ministrstva:	Število priznanih strokovnih vodij:
Od 1 do vključno 7,99 zaposlenih	1 strokovni vodja
Od 8 do vključno 11,99 zaposlenih	2 strokovna vodja
Od 12 do vključno 15,99 zaposlenih	3 strokovni vodje
Od 16 do vključno 19,99 zaposlenih	4 strokovni vodje
ipd.	ipd.

B. Stroški materiala ter storitev za leto 2026

Stroški materiala in storitev (opredeljeni v VI. poglavju tega javnega razpisa) se odmerijo v deležu.

Prijavitelj ob prijavi na javni razpis za sofinanciranje javnega ali razvojnega socialnovarstvenega programa opredeli odstotek stroškov materiala ter storitev do višine 10 % stroškov dela.

Prijavitelj ob prijavi namestitvenega programa (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, bivalne skupnosti za invalide, terapevtske skupnosti, komune, stanovanjske skupine za odvisnike, nastanitveni programi za brezdomce, zavetišča za brezdomne uživalce drog ...) opredeli odstotek stroškov materiala ter storitev v deležu do višine 20 % stroškov dela.

Prijavitelj ob prijavi programa za dnevne centre za otroke in mladostnike, dnevne centre za romske otroke in mladostnike opredeli odstotek stroškov materiala ter storitev v deležu do višine 30 % stroškov dela.

C. Izračuni

1. Programi na področju preprečevanja nasilja

1.1.	Programi za zaščito in podporo žrtvam nasilja

a. Za programe kriznih centrov, ki sprejemajo uporabnike 24/7, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 3 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko prizna laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.

b. Za programe varnih hiš in zatočišč se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 3 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko prizna laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.

c. Za programe varnih hiš in zatočišč za uporabnice prepovedanih drog, žrtev nasilja, ki vključujejo svetovanje in terensko delo za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 4 laične delavce z najmanj srednješolsko izobrazbo, vendar največ 6 zaposlenih na program za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnic na teden. Za uporabnice na terenu je upoštevano razmerje 1:3, pri čemer je upoštevana 1 ura neposrednega dela na uporabnika na teden.

d. Za programe materinskih domov ali materinskih domov s prehodnimi bivalnimi enotami s strokovno podporo se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 4 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko prizna laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.

e. Za programe svetovalnic za žrtve nasilja (informacijski in svetovalni programi) se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 3 zaposlene na enoto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.

f. Za programe, namenjene obravnavi žrtev spolnega nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 3 zaposlene na enoto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.

g. Za programe, namenjene celostni obravnavi žrtev nasilja nad invalidi, LGBTIQ+ osebami ali ženskam z izkušnjo migracije, ki vsebujejo informacijski in svetovalni del kot tudi terensko delo in namestitvene kapacitete, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 uporabnikov na leto. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.

1.2. Programi za delo s povzročitelji nasilja

a. Za programe, namenjene povzročiteljem nasilja, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano vključenih uporabnikov in najmanj 45 občasno ali enkratno vključenih uporabnikov na leto, pri čemer mora biti prvi zaposleni v programu strokovni delavec, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z višješolsko izobrazbo. Pri delu v skupini za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi najmanj 16 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 8 ur. Na prijavljeni program se prizna strošek za največ 15 zaposlenih.

b. Za programe, namenjene otrokom in mladostnikom, povzročiteljem nasilja, vključno z medvrstniškim nasiljem, se odmeri strošek za 1 strokovnega delavca za najmanj 30 vključenih uporabnikov na leto, od tega 15 kontinuiranih in 15 občasnih uporabnikov. Pri delu v skupini se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi za najmanj 8 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 6 ur.

c. Za programe, namenjene povzročiteljem nasilja v romski skupnosti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 10 vključenih uporabnikov na leto, od tega 5 kontinuiranih in 5 občasnih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi najmanj 12 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 12 ur.

2. Programi na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma in osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti:

2.1. Visokopražni programi

a. Za sprejemne centre visokopražnih programov in programov brez nastanitve za različne oblike zasvojenosti pri že ogroženih osebah, ki poleg informiranja in svetovanja motivirajo in spodbujajo uporabnike za abstinenco in spremembo načina življenja, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za 25 vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer je lahko vsak naslednji zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Ključne bližnje osebe (partner, starši, bratje in sestre, otroci idr.) se upoštevajo v razmerju 1:1.

b. Za programe, namenjene preprečevanju razvoja različnih oblik zasvojenosti pri že ogroženih otrocih in mladostnikih z različnimi težavami v odraščanju, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca za 25–30 različnih uporabnikov mesečno, pri čemer je lahko vsak naslednji zaposleni tudi laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre) se upoštevajo v razmerju 1:1.

c. Za visokopražne programe, namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog – terapevtske skupnosti, ki temeljijo na strokovni psihosocialni obravnavi, v katerih gre za 24-urno obravnavo uporabnikov, se odmeri strošek dela za 5 zaposlenih, od tega za 2 strokovna delavca, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo za 8 vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer sta drugi in tretji laični delavec lahko laična delavca s srednješolsko izobrazbo. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega. Ključne bližnje osebe (starši, bratje, sestre in otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden.

d. Za terapevtske (visokopražne) programe brez nastanitve, namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog ter dnevne centre, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno in najmanj 50 občasno ali enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Ključne bližnje osebe (starši, bratje, sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 4 ure neposrednega dela na družino uporabnika na mesec. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.

e. V programih za reintegracijo uporabnikov v družbo se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 2 laična delavca, pri čemer sta lahko laična delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laična delavca s srednješolsko izobrazbo, in sicer za najmanj 6 vključenih uporabnikov mesečno, ki so vključeni v stanovanjski del reintegracijskega programa in za najmanj 15 vključenih uporabnikov v dnevni del programa mesečno. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3. Prizna se strošek dela za največ 4 zaposlene. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega.

f. Za (visokopražne) terapevtske programe (komune), namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog, ki omogočajo nastanitev uporabnikov, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca s srednješolsko izobrazbo za 8 vključenih uporabnikov mesečno. Ključne bližnje osebe (partner, starši, bratje in sestre, otroci idr.), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden. Za strokovno spremljanje bivših uporabnikov se pri številu uporabnikov upošteva razmerje 1:2.

g. Za stanovanjske skupine namenjene reintegraciji, pri čemer uporabnik lahko živi v stanovanjski skupini ali v samostojni enoti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za 8 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikov je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Na prijavljeni program se prizna strošek za največ 3 zaposlene.

2.2. Programi zmanjševanja škode (nizkopražni programi za uporabnike prepovedanih drog)

a. Za nizkopražne programe, namenjene uživalcem drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč uporabnikom, zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave, ki lahko vključujejo psihosocialno pomoč (dnevni in drop-in centri ali terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 15 kontinuirano in 20 občasno vključenih uporabnikov na teden, vendar največ za 3 zaposlene na lokacijo izvajanja programa, pri čemer je lahko tretji zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.

b. Za nizkopražne programe, namenjene mladim uživalcem drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč uporabnikom, zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave, ki vključujejo psihosocialno pomoč (drop-in centre ali terensko delo), se odmeri strošek dela za 2 zaposlena za najmanj 10 kontinuirano in 15 občasno vključenih uporabnikov na teden, pri čemer je prvi zaposleni strokovni delavec, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo, vendar največ za 4 zaposlene na lokacijo.

c. Za programe zavetišč s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom za brezdomne uporabnike nedovoljenih drog, v katerih gre za najmanj 16 urno obravnavo uporabnikov, se odmeri za strošek dela za 1 strokovna delavca in 3,5 laične delavce z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 18 vključenih uporabnikov mesečno. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela enega zaposlenega.

d. Za nizkopražne programe za uživalke drog s prenočitvenimi kapacitetami in svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami potrebnih vsakodnevne obravnave se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 4 laične delavce z najmanj srednješolsko izobrazbo, vendar največ 6 zaposlenih za izvajani program in najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov na teden. Za uporabnike na terenu je upoštevano razmerje 1:3, pri čemer je upoštevana 1 ura neposrednega dela na uporabnika na teden

2.3. Programi, povezani z alkoholizmom

a. Za programe, namenjene osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski in svetovalni programi, dnevni centri), se odmeri strošek dela za enega strokovnega delavca za 25 vključenih uporabnikov na mesec. Vsak naslednji zaposleni je lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Odmeri se strošek dela za največ 2 zaposlena na program.

b. Za programe, v katerih poteka delo v obliki rednih tedenskih srečanj skupin, v katerih je najmanj 8 do 12 uporabnikov in pri katerih gre za spreminjanje in utrjevanje novih vedenjskih in odnosnih vzorcev, se odmeri 2.200 EUR na skupino. Za skupine, pri katerih gre za podporo pri utrjevanju vedenjskih in odnosnih vzorcev, se odmeri 850 EUR na skupino. Nad 12 delujočih skupin se odmeri 0,25 strokovnega delavca.

2.4. Programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami ipd.):

a. Za programe za osebe, ki imajo težave na področju motenj hranjenja (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 4 ure mesečno, v skupini pa 8 ur mesečno) in najmanj 10 občasno (najmanj 1 uro mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, vendar ne več kot 5 zaposlenih na program.

b. Za programe za osebe, ki imajo težave na področju drugih oblik zasvojenosti (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje ter terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 8 ur mesečno) in najmanj 20 občasno (najmanj 2 uri mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer sta lahko 3. in 4. zaposleni v programu laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Prizna se strošek za največ 4 zaposlene na program.

3. Programi na področju duševnega zdravja, ki so namenjeni posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju:

a. Pri stanovanjskih skupinah s celovito celodnevno podporo se na stanovanjsko skupino (4–6 uporabnikov) odmeri strošek dela za 2 zaposlena, in sicer 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo.

b. Za prehodne stanovanjske skupine se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 4 do 6 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikov je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.

c. Za podporo v domačem okolju se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 8 do 10 uporabnikov. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo.

d. Za dnevne centre se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuiranih uporabnikov. Prizna se strošek za največ 3 zaposlene na posamezno lokacijo za najmanj 36 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.

e. Za programe psihosocialnega svetovanja in informiranja, ki so namenjeni odraslim z dolgotrajnimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca, za najmanj 25 uporabnikov na mesec, pri čemer je delovanje pisarne uporabnikom dosegljivo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na posamezni program.

f. Za programe zagovorništva se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 80 kontinuirano vključenih in za najmanj 100 enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 6 ur mesečno.

4. Programi za brezdomce:

a. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za 6 kontinuiranih uporabnikov mesečno, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Prizna se strošek za največ 6 zaposlenih na zavetišče. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.

b. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 15 uporabnikov mesečno. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na zavetišče. Delo v nočnem času je ovrednoteno v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.

c. Za sprejemališča ali/in dnevne centre z dnevno obravnavo, terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, pri čemer so lahko drugi, tretji ali četrti delavec laični delavci z najmanj srednješolsko izobrazbo. Strošek se lahko prizna za največ 4 zaposlene na sprejemališče ali dnevni center. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.

d. Za programe nastanitvene stanovanjske podpore se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 8 kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec s srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko. Strošek se lahko prizna za največ 4 zaposlene na program.

5. Programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za primerno družinsko življenje, ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju:

a. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 30 vključenih uporabnikov mesečno. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.

b. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje, se za dnevni center odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 30 vključenih uporabnikov mesečno. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo.Za svetovanje z uporabniki se dodatno odmeri še 0,5 strokovnega delavca na dnevni center za najmanj 30 svetovanj na mesec, pri čemer mora biti svetovalnica uporabnikom na voljo najmanj 3 ure dnevno.

6. Programi za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju:

a. Za programe svetovanja s terenskim delom, namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem, se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na svetovalnico. Prizna se največ 1 zaposleni na program.

b. Za programe pomoči, namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem, se odmeri strošek dela za 0,5 koordinatorja (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo) za najmanj 35 delavnic in 300 EUR na posamezno delavnico. Priznata se največ 2 zaposlena na program.

c. Za programe dnevnih centrov za starejše se odmeri strošek dela za 0,5 strokovnega delavca ali laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 400 kontinuirano vključenih starejših uporabnikov mesečno, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na prijavljeni program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.

7. Programi za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov:

a. Za prehodne bivalne skupnosti za invalide (letne pogodbe z možnostjo podaljšanja) se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in največ za 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 3 vključene uporabnike.

b. Za programe, namenjene ohranjanju socialnih veščin, se za:

– gibalno ovirane invalide, ki niso vključeni v storitve socialnega vključevanja po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 84/23 – ZDOsk-1 in 60/24 – odl. US; v nadaljevanju: ZSVI), odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 10 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;

– senzorno ovirane invalide odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 10 kontinuirano in 10 občasno vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;

– osebe z gluhoslepoto, ki niso vključene v storitve socialnega vključevanja po ZSVI, odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 6 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 4 zaposlene na program, pri čemer so lahko drugi, tretji in četrti zaposleni laični delavci z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;

– osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki niso vključene v socialnovarstvene storitve in/ali storitve socialnega vključevanja po ZSVI, odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.

c. Za informacijske in svetovalne programe, programe koordinacije, podpore in izvajanja pomoči in samopomoči za invalide se:

– odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov v programu. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko. Priznata se največ 2 zaposlena na program;

– za osebe z gluhoslepoto odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program, vendar ne več kot 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;

– za osebe z MAS (motnje avtističnega spektra) odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program, vendar ne več kot 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi zaposleni laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.

d. Za svetovalno pisarno s terenskim delom in namestitvijo se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 uporabnikov. Vsak naslednji zaposleni je lahko laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Program mora omogočati tudi program namestitve, ki pomeni najmanj 56 urno neprekinjeno vključitev uporabnika v program, za kar se dodatno odmeri 3 laične delavce z najmanj srednješolsko izobrazbo za bivanje 12 oseb mesečno.

8. Programi socialnega vključevanja Romov:

a. Za dnevni center za otroke in mladostnike se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 15 kontinuirano vključenih uporabnikov na teden. Strošek se lahko prizna za največ 4 zaposlene na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 5 ur.

b. Za ostale programe (informacijski in svetovalni programi, krepitev socialnih kompetenc ter delo na terenu) se odmeri strošek za 1 strokovnega delavca ali 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo³ za 1.600 ur neposrednega dela za najmanj 70 uporabnikov na leto.

³ Glej poglavje II. (dodatni pogoj).

9. Programi specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj (če ni zagotovljena s preostalimi socialnovarstvenimi programi):

a. Za programe specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj (med drugim žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva, kaznivih dejanj zaradi predsodkov, kaznivih dejanj zaradi diskriminacije) v skladu z Direktivo 2012/29/EU (informacijski, svetovalni programi, zagovorništvo), razen če je tovrstna specialistična podpora zagotovljena že v okviru drugih razpisanih področij tega javnega razpisa, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.

10. Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk ljudi (pomoč prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom, osebam v postopku deložacije, podpora programom, namenjenim žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, žrtvam prometnih nesreč, LGBTIQ+ osebam ipd.):

a. Za svetovalno informacijske programe se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo za najmanj 1.600 ur neposrednega dela z najmanj 200 uporabniki, pri čemer mora biti 120 uporabnikov kontinuirano vključenih. Strošek dela se lahko prizna za največ 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 2 uri tedensko.

b. Za programe, namenjene osebam v dolgovih in deložacijah, se za individualno poglobljeno svetovanje odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 vključenih uporabnikov mesečno, od tega 8 kontinuiranih. Strošek dela se lahko prizna za največ 3 zaposlene na program, pri čemer je lahko drugi ali tretji delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.

c. Za programe informiranja, svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči in zagovorništva, namenjene LGBTIQ+ osebam, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 uporabnikov na mesec (individualna obravnava) in najmanj 100 enkratno vključenih uporabnikov na leto. Prizna se strošek dela za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo.

d. Za programe svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči, socialnega vključevanja, opolnomočenja in zagovorništva, namenjene prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 200 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov letno. Prizna se strošek dela za največ 3 zaposlene na program, pri čemer je prvi zaposleni strokovni delavec, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z najmanj srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.

e. Za dnevne centre za osebe, ki so prosilci, ali jim je bila dodeljena mednarodna zaščita Republike Slovenije v krajih, kjer so te osebe nastanjene, se odmeri strošek za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 450 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 150 kontinuirano vključenih uporabnikov na leto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.

f. Za programe, namenjene žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 1.600 ur neposrednega dela za najmanj 200 uporabnikov, od tega 100 kontinuirano vključenih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.

g. Za program spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu se odmeri strošek dela največ 0,5 strokovnega delavca na posamezno statistično regijo za najmanj 100 vključenih uporabnikov letno na posamezno statistično regijo.

VIII. Vsebina in navodila za pripravo vlog

1. Prijava mora vsebovati:

– izpolnjen obrazec 1a: Prijava na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2026 – Javni socialnovarstveni programi ali obrazec 1b: Prijava na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2026 – Razvojni socialnovarstveni programi;

– izpolnjen obrazec 2a ali 2b: Finančni načrt – sofinanciranje s strani MDDSZ;

– izpolnjen obrazec 3: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe kopijo ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta, iz katerega je razvidna njegova dejavnost;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopije potrdil o doseženi izobrazbi za vse zaposlene, ki jih prijavljajo v program za sofinanciranje s strani ministrstva;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe kopije potrdil o opravljenem strokovnem izpitu po 69. členu ZSV za strokovne vodje in/ali strokovne delavce;

– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo pogodbe o zaposlitvi strokovnega vodje programa;

– za javne socialnovarstvene programe za strokovnega vodjo programa izpis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja v RS;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopije potrdil o opravljenem preverjanju usposobljenosti s področja socialnega varstva oziroma opravljenem strokovnem izpitu za strokovne sodelavce;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazilo o zagotovljenih prostorih za izvajanje programa (pogodba o lastništvu ali izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba, dokazilo o uporabi prostorov ipd.);

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe, v primeru terenskega dela, fotokopijo prometnega dovoljenja za vozilo;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazila o 20 % sofinanciranju prijavljenega programa z navedenim zneskom v dokazilu, ki se glasi na prijavljeno ime programa (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali ovrednoteno brezplačno uporabo prostorov). Kot dokazilo o sofinanciranju se upoštevajo pogodbe ali sklepi o sofinanciranju za leti 2025 in 2026 državnih organov, lokalnih skupnosti, sredstev s strani EU, donatorske pogodbe, sklenjeni dogovori o prostovoljskem delu ipd. Lastni viri sofinanciranja prijavitelja (npr. članarine) so izkazani prilivi na TRR prijavitelja in sklep organa prijavitelja o sofinanciranju programa iz navedenih sredstev za javne ali razvojne socialnovarstvene programe;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopijo dogovora o izvajanju supervizije supervizorja za leto 2026 iz seznama supervizorjev Socialne zbornice Slovenije;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopijo dogovora o izvajanju prostovoljskega dela za leto 2026;

– za javne socialnovarstvene programe veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije in verifikacijsko poročilo;

– za javne socialnovarstvene programe soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa ali dokazilo o finančni podpori lokalne skupnosti za leto 2025 ali 2026;

– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo potrdila fakultete o obvezni praksi študenta oziroma študentov v šolskem letu 2024/2025 ali 2025/2026;

– za razvojne socialnovarstvene programe potrdilo o oddani vlogi za pridobitev mnenja Socialne zbornice Slovenije⁴ ali mnenje Socialne zbornice Slovenije ali veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije in verifikacijsko poročilo;

⁴ Izdana mnenja o strokovni ustreznosti programa bo Socialna zbornica Slovenije posredovala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do 4. 2. 2026.

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe obrazec 4: Pooblastilo za pridobitev podatkov od FURS, da lahko ministrstvo pridobi podatke od Finančne uprave RS;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe na področju socialnega vključevanja Romov (po točki 8.b, poglavje VII. C Izračuni) podpisan življenjepis laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo, če ga prijavlja kot prvega zaposlenega na programu;

– za javne in razvojne socialnovarstvene programe na področju socialnega vključevanja Romov (po točki 8.b, poglavje VII. C Izračuni) potrdilo o opravljeni Nacionalni kvalifikaciji za romskega pomočnika ali romskega koordinatorja in/ali podpisan življenjepis laičnega delavca s srednješolsko izobrazbo, če ga prijavlja kot prvega zaposlenega na programu.

2. Prijavo s prilogami je treba obvezno oddati v enem (i) tiskanem izvodu in (ii) na elektronskem nosilcu podatkov (npr. USB ključek). Tiskana prijava mora biti podpisana. Na elektronskem nosilcu podatkov prijavitelj odda: (i) podpisan obrazec prijave in verifikacijsko poročilo v obliki, ki ne omogoča spreminjanja in (ii) izpolnjen obrazec prijave v obliki, ki omogoča spreminjanje (npr. .doc). Elektronski nosilec podatkov naj bo označen z nazivom prijavitelja in naslovom socialnovarstvenega programa. Tiskana verzija se mora ujemati z elektronsko. V primeru razlik velja tiskana verzija.

3. Ministrstvo bo pridobilo:

– podatke o identifikaciji prijavitelja,

– podatke o pridobljenih statusih prijavitelja (status humanitarne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike, status nevladne organizacije v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva ali status invalidske organizacije),

– potrjene računovodske izkaze za leto 2024 od AJPES za prijavitelje javnih socialnovarstvenih programov,

– podatke glede poravnanih davkov in drugih obveznih dajatev prijavitelja.

4. Prijavitelji lahko prijave spreminjajo do poteka roka za oddajo prijave iz IX. poglavja tega javnega razpisa. Vse spremembe prijave morajo biti predložene na način iz 5. točke tega poglavja z dodatno oznako »Ne odpiraj! – Prijava na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2026 – sprememba«.

5. Prijavo vsakega socialnovarstvenega programa posebej prijavitelj pošlje v zaprti ovojnici na naslov: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana. Ovojnica mora biti označena s polnim nazivom in naslovom prijavitelja in vidno oznako: »Ne odpiraj! – Prijava na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2026. Prijava za: (i) javni socialnovarstveni program ali Prijava za: (ii) razvojni socialnovarstveni program«. Uporabite lahko obrazec za označbo vloge iz razpisne dokumentacije.

6. Prijave, ki bodo nepravilno označene ali predložene na drug način (npr. po faksu ali elektronski pošti), bodo s sklepom zavržene in vrnjene prijavitelju.

7. S sklepom bodo zavržene vse prijave, ki ne bodo oddane na ustreznem obrazcu prijave.

8. Oddaja prijave pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji javnega razpisa in merili za ocenjevanje in je seznanjen s pogodbo o sofinanciranju.

IX. Rok za oddajo prijave

Rok za oddajo prijave za javne socialnovarstvene programe je 9. januar 2026, rok za razvojne socialnovarstvene programe je 16. januar 2026.

Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure oddana v glavni pisarni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana, ali če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka.

Prijave ali spremembe prijave, ki bodo prispele ali bodo oddane po tem roku, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom predstojnika ministrstva zavržene in vrnjene prijavitelju.

X. Odpiranje

Komisija bo z odpiranjem prispelih prijav za javne socialnovarstvene programe začela 13. januarja 2026, za razvojne socialnovarstvene programe pa 20. januarja 2026 v prostorih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana.

Odpiranje bo javno, razen, če bo na javni razpis prispelo več kot 10 prijav za Javne socialnovarstvene programe in več kot 20 prijav za Razvojne socialnovarstvene programe. O načinu odpiranja bodo prijavitelji obveščeni na spletišču državne uprave pod zbirko javnih objav: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/novice/, dan pred odpiranjem.

Komisija bo v roku osmih dni od zaključka odpiranja pisno pozvala tiste prijavitelje, katerih prijave ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo.

Rok za dopolnitev je osem dni od prejema poziva. Poziv za dopolnitev prijav bo prijaviteljem posredovan na elektronski naslov, ki ga je prijavitelj navedel v obrazcu prijavnice.

Prijavitelj v dopolnitvi prijave ne sme spreminjati:

– višine zaprošenih sredstev,

– dela vloge, ki se veže na vsebino programa oziroma tehnične specifikacije prijave,

– elementov prijave, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev prijave glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v okviru tega javnega razpisa.

Prijave, ki ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene. Dopolnitve za javne socialnovarstvene programe prijavitelji posredujejo na ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

Dopolnitve za razvojne socialnovarstvene programe prijavitelji posredujejo na ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in na Socialno zbornico Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.

XI. Ocenjevanje

Komisija bo formalno popolne prijave, ki bodo izpolnjevale pogoje, ocenila na podlagi meril tega javnega razpisa. Če bo komisija ugotovila, da prijavljeni program ne izpolnjuje pogojev tega javnega razpisa, bo prijava s sklepom zavrnjena.

Komisija bo na podlagi ocenjevanja oblikovala predlog socialnovarstvenih programov za sofinanciranje, o dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu pa bo na predlog komisije s sklepom odločil minister, pristojen za socialno varstvo, ali od njega pooblaščena oseba.

Sklepa o izboru sta informaciji javnega značaja in bosta objavljena na spletišču državne uprave.

Če se prijavitelj v roku osmih dni od prejema poziva za podpis pogodbe nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo.

XII. Rok za obveščanje prijaviteljev o rezultatih javnega razpisa in pravno varstvo

Minister, pristojen za socialno varstvo, ali od njega pooblaščena oseba bo izdal sklep o izboru javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov predvidoma v 90 dneh od zaključka odpiranja prijav. Prijaviteljem, katerih prijava bo zavrnjena oziroma zavržena, bo minister, pristojen za socialno varstvo, izdal sklepe o zavrnitvi oziroma zavrženju.

Zoper navedene sklepe je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana, v roku osmih dni od prejema sklepa. Pritožnik bo moral v pritožbi natančno opredeliti razloge za pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje prijav. O pritožbi zoper sklep bo odločilo ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prejemniki sredstev.

XIII. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Prijavitelji morajo prijavo oddati na obrazcih iz razpisne dokumentacije: Javni socialnovarstveni programi 2026 ali Razvojni socialnovarstveni programi 2026, ki so dosegljivi na spletišču državne uprave ali na e-naslovu: anamarija.plaznik-sporin@gov.si.

Dodatne informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani prijavitelji dobijo na naslovu gp.mddsz@gov.si s pripisom »Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov 2026« (Polona Šega) ali po telefonu 01/369-75-80 (Polona Šega), 01/369-77-82 (Karmen Mitrović), 01/369-75-39 (Anamarija Plaznik Šporin), 01/369-75-72 (Ana Marinšek) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. in od 13. do 15. ure.

Ministrstvo bo organiziralo informativno predstavitev za potencialne prijavitelje. O datumu in lokaciji informativne predstavitve bodo zainteresirani prijavitelji obveščeni predvidoma 3 dni pred izvedbo predstavitve na spletišču državne uprave.

Pred potekom roka za oddajo prijav lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo. Vsaka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena na spletišču državne uprave pod zbirko javnih objav: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/novice/.

Uradni list RS, št. 104/2025 z dne 12. 12. 2025