Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) objavlja

1. Predmet finančnega produkta

Posojilo je namenjeno financiranju projektov podjetij v živilsko-predelovalni panogi, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in poslovanju podjetij ter krepitvi njihove konkurenčnosti. Projekti morajo naslavljati najmanj eno izmed naslednjih področij:

1. Krožno gospodarstvo – primeri:

– Uvajanje rešitev za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo surovin in/ali odpadne ali meteorne vode, materialov ali embalaže ter povečanje deleža recikliranih surovin v proizvodnji.

– Uvedba vračljivih ali večkrat uporabnih embalažnih sistemov ter spodbujanje krožnih rešitev v embalažnem ciklu (zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba).

– Razvoj novih poslovnih modelov krožnega gospodarstva, kot so produkt kot storitev, sistem vračljive embalaže, platforme souporabe, predelava stranskih proizvodov v nove izdelke ipd.

– Razvoj novih procesov in širitve proizvodnje, ki sledijo načelom trajnostnih prehranskih sistemov ter učinkovite rabe virov.

2. Digitalizacija in avtomatizacija procesov – primeri:

– Uvedba digitalnih orodij in avtomatiziranih proizvodnih procesov, ki omogočajo večjo produktivnost, natančno upravljanje virov, zmanjšanje napak in manjšo porabo energije.

– Uporaba digitalnih orodij za sledenje snovnim tokovom in optimizacijo uporabe materialov, embalaže in energije.

– Povezovanje proizvodnih in logističnih podatkovnih sistemov za bolj trajnostno upravljanje.

3. Inovativne rešitve in raziskave – primeri:

– Razvoj novih trajnostnih izdelkov, procesov ali tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe virov ali zmanjšujejo negativne vplive na okolje.

– Uvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) ter prijava patentov ali drugih inovacij.

4. Zmanjšanje okoljskega odtisa – primeri:

– Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na enoto proizvoda.

– Zmanjšanje porabe energije, vode in drugih virov ter povečanje deleža obnovljivih virov energije.

– Zmanjšanje porabe embalaže in prehod na biorazgradljive ali okolju prijazne embalažne materiale z manjšim ogljičnim odtisom.

– Pridobitev ali uvajanje trajnostnih praks, sistemov vodenja ali trajnostnega poročanja (npr. ISO 14001, ISO 50001, Ecolabel EU, izbrana kakovost – Slovenija …).

Finančni produkt BIZI Živilci je namenjen financiranju projektov živilsko – predelovalnih podjetij na obmejnih problemskih območjih¹ ter na ostalih območjih Slovenije.

¹ Obmejna problemska območja so opredeljena v Uredbi o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20, 112/22 in 92/24).

2. Namen in cilj finančnega produkta

Namen javnega razpisa je spodbujati prehod živilsko-predelovalne panoge k digitalni in zeleni preobrazbi, povečati konkurenčnost, izboljšati učinkovitost virov in prispevati k trajnostnemu razvoju sektorja.

Cilji finančnega produkta so:

– zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in spodbujanje trajnostnih praks v podjetjih,

– spodbujanje uporabe naprednih tehnologij, ki povečujejo produktivnost in konkurenčnost,

– uvajanje avtomatizacije procesov za učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanje napak,

– podpora inovativnim projektom, ki naslavljajo izzive krožnega gospodarstva (recikliranje, ponovna uporaba, optimizacija virov, predelava stranskih proizvodov),

– povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ob ohranjanju ali povečevanju števila zaposlenih.

3. Višina in vir sredstev

Skupni znesek: 25.000.000 € posojil.

Vir sredstev: SRRS. Finančni produkt BIZI Živilci je razpisan delno z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki.

4. Upravičeni vlagatelji in projekti

A. Pogoji za vlagatelja

1. Vlagatelj	Vlagatelj mora biti vpisan v ustrezen register (sodni oziroma poslovni) pred 1. 1. 2022. in je lahko organiziran, kot:  – zadruga v skladu z Zakonom o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21).  – fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, ali gospodarski subjekt oziroma pravna oseba, registrirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 74/21 – ZIPRS2122-A, 29/22 – ZUOPDCE, 18/23 – ZDU-1O, 75/23), kot:  – družba z neomejeno odgovornostjo,  – komanditna družba,
	– družba z omejeno odgovornostjo,  – delniška družba,  – komanditna delniška družba,  – evropska delniška družba,  – gospodarsko interesno združenje,  – evropsko gospodarsko interesno združenje.
2. Velikost vlagatelja podjetje glede na velikost po Prilogi I k Uredbi za skupinske izjeme oziroma Kmetijski uredbi za skupinske izjeme	Mikro, Malo, Srednje (MSP) ali Veliko podjetje
3. Finančni pogoji za vlagatelje – samostojni podjetnik-normiranec.	Kreditna sposobnost mora biti večja od 1,00.  Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBON, bančni izpis transakcijskega računa in popis TR v excel datoteki ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi).
4. Finančni pogoji za vlagatelje – pravna oseba ali samostojni podjetnik	Bonitetna ocena določena na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si mora biti najmanj 5,00.  Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBIZ izpis, bonitetno oceno ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi).
5. Splošni pogoji za vse vlagatelje	– Vlagatelj mora imeti na dan oddaje vloge v sodnem oziroma poslovnem registru na upravičenem območju, kjer se bodo izvajale aktivnosti projekta, vpisan poslovni naslov (sedež), poslovno enote oziroma podružnico.  – Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja SRRS, ki znaša 199.095.381,17 EUR na dan 31. 12. 2024.  – Vlagatelj ne sme:  – imeti do SRRS kakršnih koli neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo več kot 30 dni.  – pridobiti sredstev SRRS, če je že bil prejemnik sredstev SRRS, pri čemer je SRRS zaradi nepravilnosti pri porabi javnih sredstev ali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti od pogodbe z vlagateljem odstopil, in od dneva odstopa še ni preteklo pet let.  – pridobiti sredstev SRRS, če kot pravni subjekt, ki je zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, nima predloženih vseh obračunov za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge.  – imeti na dan oddaje vloge neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).  – imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge (če je vlagatelj zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.  – biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23, 25/25 – odl. US in 40/25).  – biti domnevno insolventen glede na 14. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.  – biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe za skupinske izjeme, kot je opredeljena v 9. poglavju tega razpisa. Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi. To ne velja, če gre mikro, malo ali srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta.

B. Pogoji za projekt

1. Upravičeno območje projektov	Celotno območje Republike Slovenije
2. Upravičene dejavnosti projekta po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)	– 10 Proizvodnja živil, – 11 Proizvodnja pijač.
3. Upravičeno obdobje projekta	Začetek projekta2 je lahko od 1. 1. 2025 naprej. Projekt ob oddaji vloge ne sme biti zaključen in mora biti dokončan najkasneje do 31. 12. 2029.  Projekt skupno ne sme trajati več kot 3 leta.  Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so doseženi cilji projekta.
4. Upravičeni stroški projekta3	Sofinanciranje projekta lahko znaša do 75,00 % upravičenih stroškov v skladu z Uredbo o skupinskih izjemah, v drugih primerih pa do 100 % upravičenih stroškov.  Minimalni znesek upravičenih stroškov projekta znaša 135.000 EUR.  Med upravičene stroške se vključuje tudi nepovračljiv DDV.  V primeru sofinanciranja po Uredbi o skupinskih izjemah mora vlagatelj zagotoviti lastni delež v višini najmanj 25 % upravičenih stroškov projekta, pri čemer ta delež ne sme vključevati javnih sredstev.
4.1 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva vklj. z investicijskim vzdrževanjem:	– nova oprema in rabljena oprema, vklj. z računalniško strojno opremo (proizvedena od 1. 1. 2022 naprej),  – novi delovni stroji in rabljeni delovni stroji (proizvedeni od 1. 1. 2022 naprej), – velika podjetja prejmemo sredstva za rabljeno opremo in rabljene delovne stroje po shemi de minimis oziroma izven pravil državnih pomoči.
4.2 Opredmetena sredstva – nepremičnine:	– nakup in gradnja/prenova poslovnih zgradb s pripadajočimi zemljišči.
4.3 Neopredmetena sredstva:	– programska oprema,  – nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.
4.5 Stroški obratnih sredstev (do 30 % upravičenega projekta, v povezavi s projektom po shemi de minimis le za nekmetijske proizvode oziroma izven pravil državnih pomoči):	– stroški storitev zunanjih izvajalcev,  – stroški materiala in blaga.
5. Državne pomoči	Regionalna shema državnih pomoči, shema »de minimis« za gospodarstvo, shema državnih pomoči za spodbude na področju kmetijstva oziroma se lahko sredstva dodelijo izven pravil državnih pomoči, kot je opredeljeno v 9. poglavju tega razpisa. Podrobnejša pravila s področja državnih pomoči so opredeljena v 9. poglavju javnega razpisa.
6. Poročanje o realizaciji projekta	Vlagatelj o doseganju ciljev, določenih v odločbi in v posojilni pogodbi, poroča v roku 3 mesecev po zaključku projekta oziroma v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta.  Poročilo vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so določeni v odločbi in v posojilni pogodbi.
7. Splošni pogoji za projekt	– Projekt mora:  – biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi.  – biti skladen s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa.  – predstavljati zaključeno celoto z vidika upravičenosti stroškov, zagotavljanja virov in utemeljenih ciljev projekta, ki morajo biti izkazani ob zaključku projekta.  – imeti ob oddaji vloge zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen je potrebno priložiti ustrezna dokazila, ki dokazujejo zagotovitev drugih virov v finančni konstrukciji.  – biti v primeru sofinanciranja po Uredbi o skupinskih izjemah povezan z:  1. razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,  2. diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode ali storitve, ki jih prej ni proizvajala ali zagotavljala, ali  3. bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti.
	– Sredstva se za isti projekt odobrijo enkrat.  – Posojilojemalec mora opravljati dejavnosti, ki je predmet projekta, ter ohraniti vlaganja s projektom v regiji in v lasti posojilojemalca vsaj tri oziroma pet let po zaključku projekta, glede na velikost podjetja.  – V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika k izvedbi projekta, kar mora priložiti ob oddaji vloge. – Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % povezana (lastniško, upravljavsko ali »glasovalno«) z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se štejejo sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda in tudi lastniki pravne osebe ter s.p., če je z vlagateljem sorodstveno povezana (do vključno tretjega dednega reda).  – Če gre za projekt za ureditev oziroma gradnjo objekta, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom oziroma predložiti izjavo, da to ni potrebno.  – Če gre za ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne energije, mora vlagatelj priložiti ustrezno soglasje za priključitev.  – Projekti, ki vključujejo posege v naravno okolje, ki niso skladni z okoljskimi predpisi Republike Slovenije ali Evropske unije oziroma vodijo k povečanim obremenitvam okolja, niso upravičeni do sofinanciranja.

² Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza v povezavi s projektom (pogodba, avans, plačilo are ipd.), zaradi katere ni več mogoče preklicati projekta, izjema so lahko pripravljalna dela (npr. nakup zemljišča, pridobivanje gradbenih oziroma drugih dovoljenj, predhodne študije).

³ Podrobnejša navodila o stroških projektov, ki so lahko financirana s sredstvi tega finančnega produkta, so zapisana v Pravilniku o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si.

C. Cilji projekta

Vlagatelj mora s projektom izkazati povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ob ohranjanju oziroma povečevanju števila zaposlenih ter doseči rezultate s področja najmanj enega od spodaj navedenih ciljev:

Področje	Merilo	Kazalnik
Krožno gospodarstvo	Projekt zmanjšuje količino odpadkov, povečuje recikliranje, ponovno uporabo materialov/embalaže ali predelavo stranskih proizvodov ter uvaja nove poslovne modele krožnega gospodarstva.	Delež recikliranih ali vračljivih materialov in embalaže (%),  Število izdelkov ali materialov, ki se ponovno uporabijo (ponovno uporaba, popravilo, obnova) (št.),  Število enot vračljive embalaže) (št.),  Število novih izdelkov, ustvarjenih iz odpadkov ali stranskih proizvodov (št. izdelkov).
Digitalizacija in avtomatizacija	Projekt uvaja digitalna orodja in avtomatizirane procese za večjo produktivnost, natančno upravljanje virov, zmanjšanje napak ter bolj učinkovito in sledljivo proizvodnjo.	Povečanje št. avtomatizacije procesov ali operacij, ki jih nadzorujejo ali izvajajo avtomatizirani sistemi, digitalna orodja ali senzorji (št.)  Uvedba/nadgradnja digitalnih orodij za optimizacijo proizvodnje in sledenje virov (št. orodij).
Inovativne rešitve in raziskave	Projekt razvija nove trajnostne izdelke, procese ali tehnologije ter uvaja najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) ali patente/inovacije.	Število novih trajnostnih proizvodov, razvitih v okviru projekta4 (št.) Povečanje deleža vlaganj v R&R (%),  Povečanje prijavljenih patentov ali inovacij (št.),  Delež BAT5 tehnologije v upravičenem projektu (%).
Zmanjšanje okoljskega odtisa	Zmanjšanje emisij CO2, porabe energije, vode ali drugih virov ter uvajanje trajnostnih praks in sistemov vodenja kakovosti.	Zmanjšanje emisij CO2 na enoto proizvoda (kg CO2ekv/enoto proizvoda). Zmanjšanja porabe energije na enoto proizvoda (kWh/enoto proizvoda).  Zmanjšanje porabe vode na enoto proizvoda (l/enoto proizvoda)  Zmanjšanje porabe surovin na enoto proizvoda (kg/enoto proizvoda)  Povečanje deleža biorazgradljive ali okolju prijazne embalaže v skupni uporabi embalaže (%)  Pridobitev certifikatov, sistemov vodenja ali uvedba poročanja s področja trajnostnega poslovanja (ISO 14001, ISO 50001, Ecolabel, izbrana kakovost – Slovenija …) (št.)

⁴ Zdravju prijazni, zeleni ali trajnostni proizvodi vključujejo npr. proizvode iz surovin z ekološkimi certifikat oz. proizvode z ekološkimi certifikati, proizvode z manjšo vsebnostjo soli, sladkorjev in maščob, proizvode iz recikliranih ali stranskih produktov surovin ipd.

⁵ BAT (Best Available Techniques) so najboljše razpoložljive in ekonomsko izvedljive tehnologije oziroma postopki, ki dokazano zmanjšujejo vplive na okolje (emisije, odpadki, poraba energije) in predstavljajo okoljski standard v EU.

Vlagatelj se sam odloči, kateri izbrani cilj (ali več ciljev) bo s projektom zasledoval ter mora izbrani cilj in kazalnike za začetno in končno stanje utemeljiti v poslovni dokumentaciji in v prijavnem obrazcu (na zavihku Projekt v rubriki Pričakovani učinki projekta), da lahko SRRS navedene podatke tudi preveri. V primeru sklenitve posojilne pogodbe bo SRRS preverjal realizacijo izbranega cilja oziroma ciljev.

5. Posojilni pogoji

1. Višina posojila	od 100.000 € do 4.000.000 €.  Vlagatelj mora zaprošena sredstva zaokrožiti na celo število navzdol.
2. Obrestna mera	Obrestna mera:  – fiksna od 1,77 % letno do največ 3,29 % letno in je odvisna od ocene SRRS ali  – spremenljiva v obliki 6-mesečni EURIBOR + pribitek od 0,53% letno do največ 1,68% letno, ki je odvisen od ocene SRRS. Končna višina fiksne obrestne mere oziroma pribitka pri spremenljivi obrestni meri je odvisna od SRRS ocene vlagatelja in projekta ter ročnosti vračila posojila.  Če SRRS zaradi pravil o državni pomoči upravičencu posojila ne more posredovati po razpisani obrestni meri, se višina obrestne mere zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, oziroma v primeru dodeljenega posojila izven pravil državnih pomoči, mora biti obrestna mera pri posojilu višja od referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči.
3. Doba vračanja	Skupna doba vračanja posojila je minimalno 60 in maksimalno 240 mesecev od datuma podpisa pogodbe ter ne sme presegati ekonomske dobe projekta.  Pred podpisom posojilne pogodbe se lahko vlagatelj s pisno izjavo odpove moratoriju in skrajša skupno dobo vračanja, vendar le-ta ne more znašati manj kot 60 mesecev.
4. Moratorij na odplačilo glavnice	Največ 6 mesecev po zaključku projekta.
5. Odplačevanje obrokov glavnice	Mesečno. Prvi obrok zapade v mesecu po zaključku moratorija.
6. Odplačevanje obresti	Mesečno
7. Zavarovanje posojila	– 5 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic  – druga zavarovanja v skladu s Katalogom zavarovanj spodbud Slovenskega regionalno razvojnega sklada z dne 8. 9. 2025, ki je objavljen na spletni strani SRRS. Možne oblike zavarovanja z zahtevanimi faktorji so sledeče:
	SRRS bo tekom obravnave vloge preveril tudi vlagateljeve sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do SRRS. V kolikor bo SRRS pri pregledu ugotovil, da vlagateljeva zmožnost izpolnjevanja obvez do SRRS ni zadovoljiva, bo SRRS vlagatelja pozval k predložitvi predloga za dodatno zavarovanje posojila.  O ustreznosti zavarovanja odloča izključno SRRS, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem.
8. Črpanje posojila	maksimalno dva meseca po zaključku projekta.  Črpanje posojila v času moratorija je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem.  Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka.  Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj.
9. Rok in oblika sklenitve posojilne pogodbe	Osnova za sklenitev pogodbe o financiranju projekta je odločba o odobritvi sredstev.  Rok za sklenitev pogodbe je največ 45 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev.  Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila.  Pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja:  – notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti,  – notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in/ali premičninah.  Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve pogodbe.
10. Nadomestila SRRS v zvezi z dodeljevanjem spodbud	so opredeljena v veljavnem Tarifnem pravilniku o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani SRRS.

⁶ Ne glede na znesek 30.000 €, pa je višina poroštva izjemoma lahko tudi višja, vendar največ do 50.000 €, če SRRS tekom presoje ustreznosti zavarovanja presodi, da je izkazana poroštvena sposobnost posameznega poroka ustrezna (tj. Kpor_fo > 2).

⁷ Ne glede na znesek 50.000 €, pa je višina poroštva izjemoma lahko tudi višja, če SRRS tekom presoje ustreznosti zavarovanja presodi, da je izračunana poroštvena sposobnost posameznega poroka ustrezna (tj. Kpor_po < 4). Če SRRS tekom odplačevanja posojilnih obveznosti ugotovi, da izračunana poroštvena sposobnost posameznega poroka ni več ustrezna (tj. Kpor-pop≥ 4), mora posojilojemalec zagotoviti drugo ustrezno zavarovanje.

6. Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja

Sestavni del javnega razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad, ki jih mora vlagatelj upoštevati.

Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja so:

– prikaz intenzivnosti pomoči po shemah državne pomoči,

– seznam prilog k vlogi,

– merila za ocenjevanje,

– predloga za poslovno – finančno prilogo,

– vzorec posojilne pogodbe.

7. Vsebina in oddaja vloge

A. Vsebina vloge

1. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v €.

2. Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.

3. V primeru dokazila v tujem jeziku, je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila v slovenskem jeziku.

4. Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:

– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, ki jo mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,

– poslovno dokumentacijo:

– vsak vlagatelj mora predložiti Poslovno-finančno prilogo, izpolnjeno na predlogi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije oziroma EPO.

– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji za finančni produkt ter so odvisne od prijavljenega projekta.

– V kolikor želi vlagatelj pri ocenjevanju vloge pridobiti dodatne točke, mora k vlogi priložiti priloge, ki so v razpisni dokumentaciji – seznam prilog – opredeljene kot neobvezne oziroma opredeliti vsebino, za ocenitev vloge po merilih za ocenjevanje vlog, v poslovni dokumentaciji.

B. Oddaja vloge

1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, ki mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del EPO.

2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.

3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. št. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si.

C. Rok za oddajo vloge

Vlagatelj vlogo odda od 15. 12. 2025 od 8. ure naprej do 31. 12. 2027 do 17. ure, oziroma do porabe sredstev. Vloge ni možno oddati pred oziroma po razpisnem roku.

8. Obravnava vloge

A. Pogoji za pridobitev sredstev

Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja glede oddaje vloge pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi oddajo vloge na javni razpis za finančni produkt, preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev, se posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba o dodelitvi sredstev pa se odpravi.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu posojilne pogodbe, bo SRRS odstopil od posojilne pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.

B. Merila za ocenjevanje

Posamezna vloga lahko skupaj prejme 100 točk, po merilih:

– regionalni vidik,

– trajnostni vidik,

– finančna ocena.

Za odobritev mora vloga doseči najmanj 25 točk. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije.

C. Obravnava vloge

1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji SRRS, kot so opredeljeni v 9. poglavju javnega razpisa.

2. SRRS lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.

3. Komisija za obravnavo vlog

4. Odpiranje vloge

5. Poziv za dopolnitev vlog

6. Dopolnitev vloge

7. Rezultat obravnave

D. Obveščanje o izboru

1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev v vrednosti do vključno 500.000 € odloči direktor SRRS. V vrednosti nad 500.000 EUR mora s sklenitvijo posojilne pogodbe soglašati tudi Nadzorni svet SRRS.

2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti, praviloma v roku do 45 dni od odpiranja vlog.

3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) (v nadaljevanju ZSRR-2) zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.

9. Pravne podlage za izvedbo javnega razpisa

Zakon o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01, 47/02), Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O), Ustanovitveni akt, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis 903/24 z dne 19. 12. 2024), Splošni pogoji poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol.; v javnemu razpisu SPP), Poslovni in finančni načrt SRRS za leti 2024 in 2025 z dne 5. 3. 2024 s spr. in dop., Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj gospodarstva, lokalne infrastrukture in organizacij, ki izvajajo dejavnosti v javnem interesu z dne 11. 6. 2024, Pravilnika o dodeljevanju spodbud v kmetijskem in gozdarskem sektorju, sektorju ribištva in akvakulture ter na podeželju z dne 30. 1. 2024 (s spr. in dop.) (v nadaljevanju Pravilnik AGRO), Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22, 47/22 in 63/24), Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1) (v javnemu razpisu: Uredba za skupinske izjeme), Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023) (v javnemu razpisu Kmetijska uredba za skupinske izjeme), Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20, 112/22 in 92/24), Zakon o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O), Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 132/23), Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023) (v javnemu razpisu Uredba »de minimis« v gospodarstvu).

A. Pogoji dodelitve sredstev po shemah državnih pomoči

Pri dodeljevanju posojil se uporabljajo sledeče sheme:

– regionalna shema državnih pomoči: BE01-2632551-2024, BE01-2632551-2024/I z dne 14. 1. 2025 ter

– shema de minimis: M001-5940117-2024 z dne 10. 6. 2024 ter

– za MSP v primeru projekta na področju kmetijskih proizvodov, ki po predelavi še vedno ostanejo kmetijski proizvodi po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme shema državne pomoči za spodbude na področju kmetijstva št. KSI-019-5940117-2024 z dne 21. 11. 2025.

SRRS lahko upravičencu posojilo dodeli tudi izven pravil državnih pomoči.

Vlagatelji morajo s področja državnih pomoči upoštevati sledeče pogoje:

1. Splošni pogoji s področja državnih pomoči	– Vlagatelj ne sme zaprošati za sredstva, katerih znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.  – Vlagatelj ne sme prijaviti projekta v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.  – Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.  – Vlagatelj ne sme dati prednosti uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.  – Do sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU ali vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.  – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.  – V kolikor je vlagatelj v fazi pridobivanja ali je že prejel sredstva državnih pomoči za isti projekt ali sredstva iz morebitnega drugega javnega vira, mora navesti vir, višino prejetih sredstev in številko sheme, po kateri bo oziroma je pridobil sredstva ter predložiti ustrezen sklep oziroma odločbo, iz katere je razviden prejem teh sredstev. V kolikor sredstva prejme kasneje v času trajanja projekta, mora to nemudoma sporočiti.
2. Pravila s področja regionalnih državnih pomoči (za nekmetijske proizvode)	– Regionalna shema državnih pomoči se uporablja za projekte vlagateljev, ki se nanašajo na kmetijske proizvode, ki po predelavi postanejo nekmetijski proizvodi, in sicer za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek, oziroma za projekte, pri katerih vlagatelj predloži vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta, za vlaganja na področju opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev na upravičenih območjih »a« in »c«, ob upoštevanju naslednjega:  – Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko MSP in velika podjetja prejmejo regionalno pomoč za začetne investicije.  – Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko MSP prejmejo regionalno pomoč za začetne investicije, medtem ko velika podjetja lahko prejmejo pomoč le za projekte, ki ustvarjajo novo gospodarsko dejavnost8. – Za velika podjetja morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova.  – Pomoč za rabljena osnovna sredstva ni dovoljena, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi. Pri nakupu rabljenih osnovnih sredstev lahko dajalec pomoči od investitorja zahteva cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21) in sledljivost kupoprodajnih pogodb do prvoizdanega računa.  – Upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva lahko znašajo pri velikih podjetij največ 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov začetne investicije, pri MSP pa 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev.  – Pri projektih za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote vlagatelja na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajal, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.
3. Pravila državnih pomoči po Uredbi »de minimis« v gospodarstvu (za nekmetijske proizvode)	– Shema »de minimis« za gospodarstvo se uporablja za projekte vlagateljev, ki se nanašajo na kmetijske proizvode, ki po predelavi postanejo nekmetijski proizvodi:  – projekte vlagateljev izven območij »a« in »c«,  – za vlaganja na področju obratnih sredstev ter vlaganja velikih podjetij za nakup rabljene opreme ter rabljenih delovnih strojev.  – velika podjetja s projekti na območjih »c«, ki niso s področja nove gospodarske dejavnosti.  – Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera po posameznih uredbah.  – Pomoč »de minimis« se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi »de minimis«.  – Skupni znesek pomoči »de minimis«, odobren enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000 € v kateremkoli obdobju zadnjih treh let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko sredstev in namen pomoči. Opredelitev enotnega podjetja je določena v Uredbi Komisije »de minimis« v gospodarstvu. V kolikor je vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, že prejemnik pomoči, se o prejemu le-te opredeli v elektronskem prijavnem obrazcu. V kolikor pa vlagatelj in/ali katerokoli podjetje, ki spada v enotno podjetje, še ni prejemnik pomoči, to izjavi z okviru izjave, ki je sestavni del elektronskega prijavnega obrazca.
4. Pravila sheme državnih pomoči za spodbude na področju kmetijstva oziroma po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme	– Shema državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme se uporablja za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek, oziroma za projekte, pri katerih vlagatelj, ki je MSP, predloži vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta in se nanaša na kmetijske proizvode, ki po predelavi še vedno ostanejo kmetijski proizvodi. – Kmetijski proizvod pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
	– Predelava kmetijskih proizvodov pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo. – Trženje kmetijskih proizvodov pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja s strani kmeta končnemu potrošniku se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih. – Intenzivnost državne pomoči ne sme presegati 65 % upravičenih stroškov, lahko pa se poveča do največ 80 % za naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji, in sicer:  – prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ter povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;  – prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij.

⁸ Nova gospodarska dejavnost predstavlja vlaganja v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadeva diverzifikacijo dejavnosti gospodarske družbe, pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je gospodarska družba že opravljala (tj. npr. druga štirimestna klasifikacija dejavnosti)