Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) objavlja

1. Predmet

SRRS razpisuje 5 milijonov EUR posojil za financiranje nakupov kmetijskih in gozdnih zemljišč, kmetijskih objektov ali celotnih kmetij s pripadajočimi zemljišči preko sledečih programskih namenov, ki se določi glede na upravičen strošek pri projektu:

– Kmetijska zemlja (nakup kmetijskih zemljišč z dejansko in namensko rabo najmanj 80 %),

– Gozdno-kmetijska zemljišča (nakup gozdnih in/ali drugih kmetijskih zemljišč),

– Nakup kmetije (nakup celotne kmetije ali posameznih kmetijskih objektov z zemljišči).

Upravičeno območje izvajanja projektov po tem javnem razpisu je celotno ozemlje Republike Slovenije.

2. Namen, cilj

Namen javnega razpisa je podpora kmetijskim gospodarstvom za nakup kmetijskih in/ali gozdnih zemljišč, kmetijskih objektov in/ali kmetij s pripadajočimi zemljišči, z namenom dolgoročnega razvoja, povečanja ali vsaj ohranjanja proizvodnega potenciala in povečanja odpornosti kmetijskega sektorja. Poseben poudarek je namenjen projektom, ki prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju z zemljišči, prostorskemu zaokroževanju kmetij in ohranjanju naravnih virov.

Javni razpis prispeva k uresničevanju strateških ciljev Skupne kmetijske politike 2023–2027, in sicer:

– spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z zemljišči ter večje prostorske zaokroženosti kmetij,

– prispevati k ohranjanju aktivnega kmetijstva ter krepitev ekonomske stabilnosti kmetijskih gospodarstev.

S podporo teh projektov se zasleduje trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva ter njegova dolgoročna odpornost, produktivnost in okoljska odgovornost.

3. Višina, vir sredstev

Skupni znesek: 5.000.000 EUR posojil.

Vir sredstev: SRRS.

4. Upravičeni vlagatelji in projekti

A. Pogoji za vlagatelja

1. Vlagatelj	vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (pred 1. 1. 2023) in je nosilec kmetijskega gospodarstva ter organiziran kot:  – fizična oseba – kmetija,  – samostojni podjetniki ter pravne osebe, ki so registrirane po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,  – zadruge, ki so registrirane po zakonu, ki ureja zadruge.
2. Velikost vlagatelja	Mikro, Malo ali Srednje veliko podjetje glede na velikost po Prilogi I k Kmetijski uredbi za skupinske izjeme.
3. Finančni pogoji za vlagatelje – fizična oseba-nosilec kmetije ali samostojni podjetnik-normiranec.	Kreditna sposobnost mora biti večja od 1,00.  Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBON, bančni izpis transakcijskega računa in popis TR v excel datoteki ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi).
4. Finančni pogoji za vlagatelje – pravna oseba ali samostojni podjetnik	Bonitetna ocena določena na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si mora biti najmanj 5,00.  Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBIZ izpis, bonitetno oceno ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi).
5. Splošni pogoji za vse vlagatelje	Vlagatelj mora imeti dejavnost, ki je v skladu z namenom podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.  – Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja SRRS, ki znaša 199.095.381,17 EUR na dan 31. 12. 2024. – Vlagatelj ne sme:  a) imeti do SRRS kakršnih koli neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo več kot 30 dni.  b) pridobiti sredstev SRRS, če je že bil prejemnik sredstev SRRS, pri čemer je SRRS zaradi nepravilnosti pri porabi javnih sredstev ali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti od pogodbe z vlagateljem odstopil, in od dneva odstopa še ni preteklo pet let.  c) pridobiti sredstev SRRS, če kot pravni subjekt, ki je zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, nima predloženih vseh obračunov za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge.  d) imeti na dan oddaje vloge neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več).  e) imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge (če je vlagatelj zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja.  f) biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US).  g) biti domnevno insolventen glede na 14. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.  h) biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39). Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi. To ne velja, če gre mikro, malo ali srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta.

B. Pogoji za projekt

1. Upravičeno območje projektov	Celotno območje Republike Slovenije
2. Upravičene dejavnosti projekta	01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin,  01.2 Gojenje trajnih nasadov,  01.3 Razmnoževanje rastlin,  01.4 Živinoreja,  01.5 Mešano kmetijstvo,  01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov  02.1 Gojenje gozdov in drugo gospodarjenje z gozdom  02.2 Sečnja  02.3 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa  02.4 Storitve za gozdarstvo
3. Upravičeno obdobje projekta	Začetek projekta je lahko od 1. 1. 2024 naprej.  Skrajni rok zaključka projekta je do 31. 12. 2029. Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so doseženi cilji projekta.
4. Upravičeni stroški projekta1	Sofinanciranje projekta je do 100,00 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, vključno z nepovračljivim davkom na dodano vrednost.  Minimalna višina upravičenih stroškov projekta je 10.000 EUR.
4.1 Opredmetena sredstva – nepremičnine:	Kmetijska uredba za skupinske izjeme:  – Nakup objektov za kmetijsko dejavnost s pripadajočimi zemljišči, katerih vrednost ne sme preseči 10 % upravičene vrednosti projekta (kupljeni po oddaji vloge na JR). Shema de minimis:  – Nakup kmetijskih zemljišč, ki so najmanj 80 % kmetijske namenske rabe ter hkrati najmanj 80 % kmetijske dejanske rabe. Izven pravil državnih pomoči:  – Nakup kmetijskih zemljišč, ki ne izkazujejo najmanj 80 % kmetijske namenske rabe ter hkrati 80 % kmetijske dejanske rabe,  – Nakup gozdnih zemljišč,  – Nakup objektov za kmetijsko dejavnost s pripadajočimi zemljišči (kupljeni pred oddajo vloge na JR),  – Nakup kmetij s pripadajočimi kmetijskimi objekti ter kmetijskimi in/ali gozdnimi zemljišči,  – Kombinirani nakupi (npr. kmetijska in gozdna zemljišča).
5. Državne pomoči	– Kmetijska uredba za skupinske izjeme,  – Shema de minimis, – Izven pravil državnih pomoči, kot je opredeljeno v 9. poglavju tega razpisa.
6. Poročanje o realizaciji projekta	Vlagatelj poroča v roku 3 mesecev po zaključku projekta.  Poročanje o izvedbi je v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta.  Poročilo vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so bili določeni v odločbi in nato v posojilni pogodbi.
7. Splošni pogoji za projekt	– Projekt mora:  a) biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi.  b) biti skladen s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa.  c) predstavljati zaključeno celoto z vidika upravičenosti stroškov, zagotavljanja virov in utemeljenih ciljev projekta, ki morajo biti izkazani ob zaključku projekta.  d) imeti ob oddaji vloge zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen je potrebno priložiti ustrezna dokazila, ki dokazujejo zagotovitev drugih virov v finančni konstrukciji.  – Sredstva se za isti projekt odobrijo enkrat.  – Posojilojemalec mora opravljati dejavnost, ki je predmet projekta, ter ohraniti vlaganja s projektom v regiji in v lasti posojilojemalca, vključno z dejansko rabo zemljišč, vsaj pet let po zaključku projekta. – Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % povezana (lastniško, upravljavsko ali »glasovalno«) z vlagateljem.  – Vlagatelj mora k vlogi priložiti kupoprodajno pogodbo ter odločbo o pravnem poslu s potrdilom o pravnomočnosti (razen v primeru nakupa kmetijskih objektov in pripadajočih zemljišč po Uredbi za skupinske izjeme v kmetijstvu), pri čemer lahko dokazilo o pravnomočnosti predloži najkasneje v fazi dopolnitve vloge; v primeru nakupa nepremičnine v izvršilnem postopku pa pravnomočen sklep sodišča.
	– Če vlagatelj na podlagi ene kupoprodajne pogodbe vloži več vlog za nakup nepremičnin ali če vse nepremičnine iz pogodbe niso predmet financiranja po vlogi, mora biti v pogodbi jasno navedena vrednost vsake posamezne parcele. Za vsako vrsto zemljišča (kmetijsko, gozdno ali stavbno) mora biti zapisana ocenjena vrednost ali cena na kvadratni meter.  – Projekti, ki vključujejo posege v naravno okolje, ki niso skladni z okoljskimi predpisi Republike Slovenije ali Evropske unije oziroma vodijo k povečanim obremenitvam okolja, niso upravičeni do sofinanciranja.
8. AGRO Kmetija – Kmetijska zemlja	– Vlagatelji sami določijo višino upravičenih stroškov oziroma deleža ter površine namenske in dejanske rabe zemljišč za posamezno parcelno številko. Te podatke pridobijo prek javnega vpogleda v Spletni storitvi GURS – Javni vpogled, dostopni na naslednji povezavi: https://ipi.eprostor.gov.si/jv/. – Če zemljišče obsega manj kot 80 % kmetijske namenske in dejanske rabe, lahko vlagatelji na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije določijo obseg površine kmetijskega zemljišča, ki se lahko upošteva kot upravičen strošek. Portal je dostopen na povezavi:  https://vrednotenje.gov.si/EV_JV/#/iskalnik.

¹ Podrobnejša navodila o stroških projektov, ki so lahko financirana s sredstvi tega finančnega produkta, so zapisana v Pravilniku o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si.

C. Cilji projekta

Vlagatelj mora najkasneje do zaključka projekta začeti z aktivno uporabo financiranih nepremičnin. Po zaključku projekta mora vlagateljev izkazovati povečanje ali ohranjanje kmetijskih zemljišč v uporabi, ohranjanje dejanske rabe gozdnih zemljišč, ki so predmet nakupa oziroma povečanje, v primeru nakupa in aktivne rabe objektov ali kmetije pa povečanje ali ohranjanje standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva.

Aktivna raba pomeni dejanska raba kupljenih nepremičnin ob zaključku projekta.

Vlagatelj mora s projektom doseči rezultate s področja najmanj enega od spodaj navedenih ciljev:

Ukrep oziroma cilj	Kazalnik
Proizvodni potencial	Povečanje ali ohranjanje njiv in vrtov (ha)  Povečanje ali ohranjanje trajnih nasadov (ha)  Povečanje ali ohranjanje travniških površin (ha)  Povečanje ali ohranjanje drugih kmetijskih površin (ha)  Povečanje ali ohranjanje gozda (ha)  Povečanje ali ohranjanje standardnega prihodka KG (EUR)

Vlagatelj se sam odloči, kateri izbrani cilj (ali več ciljev) v povezavi s projektom bo zasledoval ter mora izbrani cilj in kazalnike za začetno in končno stanje utemeljiti, da lahko SRRS navedene podatke tudi preveri.

SRRS bo preverjal realizacijo izbranega cilja oziroma ciljev za povečanje oziroma ohranjanje kmetijskih zemljišč preko podatkov iz RKG, povečanje oziroma ohranjanje gozda pa preko portala GURS-a. V primeru nakupa kmetije oziroma objektov bo SRRS v letu po zaključku projekta v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) preveril podatek o standardnem prihodku za leto, v katerem je bil projekt zaključen.

5. Posojilni pogoji

1. Višina posojila	Od 10.000 EUR do 1.000.000 EUR
2. Obrestna mera	Fiksna obrestna mera: od 2,03 % do največ 3,69 % letno.  Končna višina fiksne obrestne mere je odvisna od SRRS ocene vlagatelja in projekta ter ročnosti vračila posojila.  Če SRRS zaradi pravil o državni pomoči upravičencu posojila ne more posredovati po razpisani obrestni meri, se višina obrestne mere zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, oziroma v primeru dodeljenega posojila izven pravil državnih pomoči, mora biti obrestna mera pri posojilu višja od referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči.
3. Doba vračanja	Najmanj 60 in največ 240 mesecev od datuma podpisa pogodbe.  Skupna doba vračanja posojila ne sme presegati ekonomske dobe projekta.
4. Moratorij na odplačilo glavnice	Največ 6 mesecev po zaključku projekta
5. Odplačevanje obrokov glavnice	Mesečno
6. Odplačevanje obresti	Mesečno
7. Zavarovanje posojila	– 5 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic ter  – zastava nepremičnin – predmet projekta in vpis na 1. hipotekarno mesto.  oziroma  – druga zavarovanja v skladu s Katalogom zavarovanj spodbud Slovenskega regionalno razvojnega sklada z dne 28. 2. 2024, ki je objavljen na spletni strani SRRS, in so navedena v naslednji tabeli z navedenimi faktorji zavarovanj:                                                             SRRS bo tekom obravnave vloge preveril tudi vlagateljeve sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do SRRS. V kolikor bo SRRS pri pregledu ugotovil, da vlagateljeva zmožnost izpolnjevanja obvez do SRRS ni zadovoljiva, bo SRRS vlagatelja pozval k predložitvi predloga za dodatno zavarovanje posojila.  O ustreznosti zavarovanja odloča izključno SRRS, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem.
8. Črpanje posojila	je do 2 meseca po zaključku projekta.  Črpanje posojila je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Predvidena mesečna dinamika črpanj se opredeli v posojilni pogodbi.  Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka.  Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj.
9. Rok in oblika sklenitve posojilne pogodbe	Osnova za sklenitev pogodbe o financiranju projekta je odločba o odobritvi sredstev.  Največ 60 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev.  Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve pogodbe.  Pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja:  – notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti,  – notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in/ali premičninah.
10. Nadomestila SRRS v zvezi z dodeljevanjem spodbud	so opredeljena v veljavnem Tarifnem pravilniku o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani SRRS.

6. Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja

Sestavni del javnega razpisa je tudi razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelje, objavljena v Aplikaciji e-Rsklad, ki jih mora vlagatelj upoštevati.

Razpisna dokumentacija in navodila za vlagatelja so:

– seznam prilog k vlogi,

– predloga za poslovno – finančno prilogo,

– merila za ocenjevanje,

– vzorec posojilne pogodbe.

7. Vsebina in oddaja vloge

A. vsebina vloge

1. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, vrednosti izražene v EUR.

2. Vsa dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in prijavljeni projekt.

3. V primeru dokazila v tujem jeziku je vlagatelj dolžan priložiti krajši prevod priloženega dokazila v slovenskem jeziku.

4. Vloga je v obliki elektronskega prijavnega obrazca (EPO), ki vlagatelja usmerja pri izpolnjevanju, skladno s prijavljenim projektom in mora vsebovati:

– izjavo vlagatelja glede oddaje vloge, ki je sestavni del EPO, katero mora vlagatelj podpisano (elektronsko ali skenirano fizično podpisano) priložiti k vlogi v pdf obliki, v zavihku Priloga/Izjava vlagatelja,

– poslovno dokumentacijo:

– priloge glede na izbrano obliko zavarovanja,

– priloge, ki so opredeljene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji za finančni produkt ter so odvisne od prijavljenega projekta. V kolikor želi vlagatelj pri ocenjevanju vloge pridobiti dodatne točke, mora k vlogi priložiti priloge, ki so v razpisni dokumentaciji – seznam prilog opredeljene kot neobvezne.

B. oddaja vloge

1. Vlogo lahko odda vlagatelj ali po njem pooblaščena oseba, ki mora k vlogi predložiti podpisano pooblastilo. Pooblastilo se poda na predlogi, ki je sestavni del EPO.

2. Vloga se odda preko spletne Aplikacije »e-Rsklad«, na naslovu www.r-sklad.si, in sicer skladno z razpisnim rokom za oddajo vloge.

3. Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo v času uradnih ur v Sektorju za finančne spodbude, na tel. 01/836-19-53 ali preko elektronske pošte info@srrs.si.

C. rok za oddajo vloge

Vlagatelj vlogo odda v obdobju odprtega razpisnega roka za finančni produkt, in sicer od 18. 8. 2025 od 8. ure do 31. 12. 2026 do 16. ure oziroma do porabe sredstev. Vloge ni možno oddati pred oziroma po razpisnem roku.

8. Obravnava vloge

A. Pogoji za pridobitev sredstev

Vloga vlagatelja mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ki so vezani na vlagatelja in prijavljeni projekt. Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Vlagatelj s podpisom Izjave vlagatelja glede oddaje vloge pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi oddajo vloge na javni razpis za finančni produkt, preko Aplikacije e-Rsklad in z njo povezanim izpolnjevanjem razpisnih pogojev.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji odločbe o dodelitvi sredstev, se posojilna pogodba ne bo podpisala, odločba o dodelitvi sredstev pa se odpravi.

V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu posojilne pogodbe, bo SRRS odstopil od posojilne pogodbe, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti vsa dodeljena sredstva v skladu z določili posojilne pogodbe.

B. merila za ocenjevanje

Posamezna vloga lahko skupaj prejme 100 točk, po merilih:

– regionalni vidik,

– trajnostni vidik,

– finančna ocena.

Za odobritev mora vloga doseči najmanj 25 točk. Podrobnejša razdelitev meril je razvidna iz razpisne dokumentacije.

C. obravnava vloge

1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji SRRS, kot so opredeljeni v 9. poglavju javnega razpisa.

2. SRRS lahko kadarkoli od vlagatelja zahteva dodatno razjasnitev, dodatno dokumentacijo ali pa ga pozove na osebno predstavitev njegovega poslovanja in prijavljenega projekta.

3. Komisija za obravnavo vlog

4. Odpiranje vloge

5. Poziv za dopolnitev vlog

6. Dopolnitev vloge

7. Rezultat obravnave

D. obveščanje o izboru

1. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o ne/odobritvi sredstev v vrednosti do vključno 500.000 EUR odloči direktor SRRS, v vrednosti nad 500.000 EUR pa mora s sklenitvijo posojilne pogodbe soglašati tudi Nadzorni svet SRRS.

2. Odločba o ne/odobritvi sredstev bo vlagatelju osebno vročena po pošti v roku do 45 dni od odpiranja posamezne vloge.

3. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) (v nadaljevanju ZSRR-2) zoper izdano odločbo o ne/odobritvi sredstev ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Tožba se vloži neposredno pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana ali pa se jo pošlje po pošti. Merila za ocenjevanje vlog in kreditna sposobnost vlagatelja ne morejo biti predmet presoje s strani vlagatelja.

9. Pravne podlage za izvedbo javnega razpisa

Zakon o javnih skladih, ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ZUKLPP (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01, 47/02), ZSRR-2, Ustanovitveni akt, št. 01401-4/2009/6 z dne 23. 7. 2009 (čistopis SV 903/24 z dne 19. 12. 2024), Splošni pogoji poslovanja, št. 012-6/2019-12 z dne 8. 11. 2019 (s sprem. in dopol.; v javnemu razpisu SPP), Pravilnika o dodeljevanju spodbud v kmetijskem in gozdarskem sektorju, sektorju ribištva in akvakulture ter na podeželju z dne 30. 1. 2024 (s spr. in dop.) (v nadaljevanju Pravilnik AGRO), Poslovni in finančni načrt SRRS za leti 2024 in 2025, Zakon o Triglavskem narodnem parku, ZTNP-1 (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O), Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17, 101/20 in 112/22), Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodba o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024) (v javnemu razpisu Kmetijska uredba za skupinske izjeme), Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2024/3118 z dne 10. decembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 2024/3118 z dne 13. 12. 2024) (v nadaljevanju Uredba »de minimis« v kmetijskem sektorju).

A. Pogoji dodelitve sredstev po shemi državnih pomoči

Pri dodeljevanju posojil po pravilih državnih pomoči se uporablja sledeča:

– shema državne pomoči: št. KSI-019-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024 ter

– shema de minimis št. KDM-001-5940117-2024 z dne 30. 1. 2024.

V kolikor vlagatelj prijavi na javni razpis projekt, ki je že prejel maksimalno intenzivnost državne pomoči oziroma pomoč de minimis, bo SRRS posojilo dodelil izven pravil državnih pomoči.

Če so v upravičeni vrednosti projekta vključeni tudi stroški, ki se financirajo izven pravil državnih pomoči, se za celotno posojilo uporabi obrestna mera, ki velja za financiranje izven pravil državnih pomoči.

Državno pomoč pri posojilu predstavlja nižja obrestna mera od tržne in ostali posojilni pogoji.

Vlagatelji morajo s področja državnih pomoči upoštevati sledeče pogoje:

1. Splošni pogoji s področja državnih pomoči	– Kmetijski proizvod pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.  – Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.  – Vlagatelj ne sme dati prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega.  – Vlagatelj ne sme zaprošati za sredstva, katerih znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.  – Vlagatelj ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
2. Pravila državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme:	– Intenzivnost državne pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme (kot je opredeljena v 9. poglavju tega razpisa) lahko znaša največ 65 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča na 80 % za naložbe, ki so povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz pete, šeste oziroma sedme alineje drugega odstavka tega člena ali na področju primarne kmetijske proizvodnje z dobrobitjo živali, vse na podlagi 15. člena Pravilnika AGRO.  – Najvišji znesek državne pomoči na upravičenca in na projekt s področja primarne kmetijske proizvodnje ne sme presegati najvišjega zneska pomoči, ki je 600.000 €.  – Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25. 4. 2014, str. 1, v nadaljevanju: direktiva o presoji vplivov projektov na okolje), je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt. – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.
3. Pravila državnih pomoči po Uredba »de minimis« v kmetijskem sektorju:	– Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije.  – Pomoč de minimis se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi de minimis.  – Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven še v drugih sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe »de minimis« v gospodarstvu, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu do zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu.  – Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo oziroma Uredbo 717/2014/EU do zgornje meje iz slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo.  – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči.