Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo, 54/16, 53/24 in 76/25) in Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše – prestavitev kmetije Tanšek, Krajnčica je Občinski svet Občine Šentjur na 15. redni seji dne 16. decembra 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše – prestavitev kmetije Planinšek
(1) V skladu z Odlokom o Izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) Občinski svet Občine Šentjur sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše – prestavitev kmetije Planinšek (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 20/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., iz Sevnice.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-2 in Zakon o kmetijskih zemljiščih.
(1) Odlok o OPPN določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitev in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in spremljajoče gradivo.
Kartografski del:
1. Izsek iz digitalnega prostorskega plana s prikazom lege prostorske ureditve
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku | M 1:500 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M1:500 |
4. Ureditvena situacija | M 1:500 |
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam, vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
7. Ureditvena situacija | M 1:500 |
Spremljajoče gradivo:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Sklep o pripravi OPPN
3. Izhodišča za pripravo OPPN
4. Prikaz stanja prostora
5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
6. Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z odločbo o CPVO
7. Konkretne Smernice nosilcev urejanja prostora
8. Mnenja nosilcev urejanja prostorov k osnutku OPPN
9. Mnenja nosilcev urejanja prostorov k predlogu OPPN
10. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
11. Elaborat ekonomike.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN je načrtovana ureditev območja za preselitev kmetije, ki leži v vzhodnem delu naselja Rimskih Toplic v Občini Laško, na naslovu Pot na Kopitnik 16, na območje predmetnega OPPN v naselju Proseniško v Občini Šentjur. Predmet urejanja je določitev lokacije za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta preseljene kmetije, funkcionalnih zemljišč objektov, infrastrukturnih ureditev in priključkov na komunalno in prometno infrastrukturo.
(1) Območje urejanja z OPPN je v jugozahodnem obrobju naselja Proseniško v Občini Šentjur ter obsega 6.718 m2.
(2) Območje urejanja z OPPN sega na zemljiške parcele s številkami 710/3, 714/1, 715/1 in 717/2, vse k.o. 1133 Goričica. Meja območja je grafično določena na karti 2 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(1) Območje urejanja z OPPN je v EUP SOB3 na kmetijskih zemljiščih K1 v območju, kjer ni obstoječe poselitve, razen dveh pomožnih kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču. Načrtovana kmetija se prometno navezuje na zahodni strani obravnavane lokacije na obstoječo lokalno cesto.
(2) Povezave so prikazane na karti 3. Vplivi in povezave s sosednjimi območji.
2. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
(funkcionalna zasnova in členitev prostora)
(1) Območje urejanja obsega površine za gradnjo kmetijsko gospodarskih objektov, stanovanjskega objekta kmetije, ureditev funkcionalnih zemljišč, infrastrukturnih ureditev in priključkov na komunalno in prometno infrastrukturo.
(2) Zasnova kmetije je načrtovana tako, da kmetijske površine obdajajo kmetijo na severni, vzhodni in južni strani. Na zahodni strani so pozidana stavbna zemljišča s stanovanjskimi objekti. Načrtovani objekti so razporejeni tako, da so omogočene ugodne povezave med kmetijskimi gospodarskimi objekti, stanovanjskim objektom in zunanjimi funkcionalnimi površinami.
(3) Kmetija se prometno navezuje po zahodnem robu posestva na obstoječo LC 396171 Proseniško – Ogorevc.
(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)
(1) Na območju OPPN je z občinskim prostorskim načrtom (OPN) določena namenska raba K1.
(2) Načrtovane dejavnosti oziroma objekti so kmetijski gospodarski objekti in stanovanjski objekt kmetije. Obe namembnosti sta združeni v eno prostorsko in funkcionalno povezano novo kmetijsko gospodarstvo.
(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja objektov, legalizacija, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja komunalne infrastrukture, manipulativnih površin ter zunanje ureditve.
(2) V območju OPPN so na funkcionalnih enotah objektov, odprtih makadamskih površinah in odprtih kmetijskih površinah dovoljene gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov.
(3) V območju OPPN je dopustna postavitev zunanjih tehnoloških naprav in kmetijsko gozdarske opreme, ki služi delovanju in obratovanju objektov.
(4) Dopustne vrste gradenj glede na namen so:
Klasifikacija objektov (CC – SI)/vrsta objektov
1110 Enostanovanjske stavbe
– stanovanjska stavba
– pripadajoči objekti: drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
– stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za skladiščenje pridelka, druge nestanovanjske kmetijske stavbe
1242 Garažna stavba
– garaža
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
– stavbe za funkcionalno dopolnitev
24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti
– koritasti silosi, zbiralniki gnojnice in gnojevke, gnojišča, napajalna korita, krmišča
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev
– ograje, podporni zid z ograjo
Kmetijsko gozdarska oprema
– ograja, obora
Za vse objekte
– priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI)
– zbiralnik vode
– zunanja ureditev.
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Načrtovane namembnosti objektov so:
– skladišče pridelave pridelka: CC-SI12713 Stavbe za sušenje in skladiščenje pridelka, kozolec
– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: CC-SI12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
– stanovanjski objekt: CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe.
(2) Pri legi načrtovanih objektov na karti 4 – Prikaz prostorske ureditve OPPN, so dovoljena odstopanja v smeri sever-jug in vzhod-zahod (± 4,00 m). Dovoljena je sprememba uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja. Tlorisna velikost posameznih stavb določenih v grafičnih prilogah se prav tako lahko spreminja (v »+« ali v »-«) pod pogojem, da se zagotovi predpisano razmerje stranic za posamezni objekt, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.
(3) Pogoji za zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov:
1. Kmetijski gospodarski objekti:
– tlorisna velikost: zazidana površina do 80 m² mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5.;
– etažnost: klet + pritličje + mansarda (oziroma možnost izrabe podstrešja). Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena);
– oblikovanje: arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti.
– streha: Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh pritličnih stavb je dovoljen v razponu od 20° do 45°, nadstropnih pa od 35° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve, za potrebe tehnologije in pri nadstreških pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. S strešniki je treba ustvariti videz drobno strukture. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni;
– oblikovanje fasad: horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Ograje balkonov morajo biti preproste, praviloma z vertikalno postavitvijo ograjnih elementov. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Dodatno za kmetijsko gospodarske objekte:
– dopustna je montaža obnovljivih virov energije v ravnini strešin (toleranca 10°);
– tolerance za kmetijske gospodarske objekte so: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege ter orientacije objektov. Postavitev enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov za potrebe kmetije je dopustna na odprtih kmetijskih površinah in na odprtih makadamskih površinah OPPN.
2. Stanovanjski objekt:
– tlorisna velikost: mora biti podolgovata v razmerju stranic med 1:1,4 do 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen;
– etažnost: Višinski gabarit stavbe je praviloma največ (K) + P + M, izjemoma, dovoljen je tudi do (K) + P + 1 + M, pri čemer pa višina kapa ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena);
– oblikovanje: arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti;
– streha: Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine so dovoljene le izjemoma, kadar so za območju značilne, kar je potrebno dokazati z analizo, ki je del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. S strešniki je treba ustvariti videz drobne strukture. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične, pultne in trikotne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni.;
– oblikovanje fasad: horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Ograje balkonov morajo biti preproste, praviloma z vertikalno postavitvijo ograjnih elementov. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Dodatno za stanovanjski objekt:
– dopustna je montaža obnovljivih virov energije v ravnini strešin (toleranca 10°);
– Tolerance za stanovanjski objekt so: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege objekta. Postavitev pripadajočih objektov (drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža) je možna v sklopu funkcionalne enote za stanovanjsko hišo določene v OPPN.
(pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1) Upoštevati je treba pridobljeno Geološko – geotehnično mnenje izdelovalca GEOEKSPERT Igor Resanovič s.p., št. 8/22, februar 2022. Pri izvedbi vkopov in ostalih zemeljskih delih je obvezna prisotnost geotehnika (stalen geotehnični nadzor).
(2) Objekte se sme temeljiti na temeljni plošči pod katerimi se izvede utrjeno nasutje iz kvalitetnega zmrzlinsko odpornega peščeno prodnega materiala na Ev2=60 MPa v debelini vsaj 80 cm in utrdi po 25cm plasteh.
(3) Začasni izkopi se izvedejo v nagibu 1:2 (suha gradbena jama) in se zavaruje proti lokalnim zdrsom z uporabo PVC folije. Izkope je prepovedano pustiti nezavarovane in neodprte več dni.
(4) Upošteva se dopustna nosilnost temeljnih tal 100 kPa (nedranirani pogoji) ter koeficient modula reakcije temeljnih tal 10.00 kN/m3. Za dimenzioniranje dostopnih cest in parkirišč se uporabi CBR 4 %.
(5) Glede na sestavo temeljnih tal in pričakovane obtežbe se ocenjuje izvršitev posedkov v rangu do 3 cm, vendar le ti zaradi nesprejemljivega terena na območju predvidenih objektov ne bodo diferenčni in tako mejno stanje uporabnosti in stabilnosti ne bosta presežena.
(6) Okoli objektov se naj na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položijo horizontalne drenaže s kontroliranim odvodom vode. Drenažne cevi se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in se zaščitijo z uporabo ločilnega geosintetika 250 g/m2. Zasipi se izvedejo s kvalitetnim, zmrzlinsko odpornim peščeno prodnim zasipom.
(7) Reši in izvede se kontroliran odvod vseh vod (meteornih, precejnih, zalednih, očiščenih fekalnih), ki se morajo odvesti iz neposrednih območij predvidenih objektov.
(8) Prepovedano je kakršnokoli nekontrolirano spuščanje vod po površini zemljine v okolici objektov. Uredi se odvodnjavanje okolice objektov ter dovoznega cestišča tako, da voda ne erodira lokacije objektov in temeljev pod njimi.
IV. NAČRT PERCELACIJE IN GRADBENA PARCELA
(parcelacija in gradbena parcela)
(1) Dopustna je izvedba parcelacije za posamezne funkcionalne enote površin ali objektov prikazanih na karti 7 – Načrt parcelacije.
(2) Merila za gradbeno parcelo: Gradbena parcela za kmetijske gospodarske objekte se določi glede na načrtovane velikosti objektov in potrebne površine za rabo in vzdrževanje objektov. Gradbena parcela za stanovanjski objekt se določi glede na načrtovano velikost objekta in potrebne površine za rabo in vzdrževanje objekta ter postavitev garaže ali objektov za funkcionalno dopolnitev. Gradbena parcela se glede na etapnost gradnje lahko določi za vsak objekt posebej.
(3) Največja dopustna stopnja zazidanosti na gradbeni parceli je 0,70.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(priključki na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Dostop do predvidenih objektov na območju OPPN je predviden iz lokalne ceste par. št. 1195/11 k.o. 1133 Goričica LC 396171 Proseniško-Ogorevc in preko obstoječega cestnega priključka, ki je lahko širok max 6,00 m. Utrjen mora biti v celotni dolžini in širini. Ob morebitni rekonstrukciji lokalne ceste, bo potrebno priključek prilagoditi novim elementom ceste(novi niveleti ceste, radijem, odvodnjavanju). Priključek in njegova neposredna okolica morata biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s priključka na cesto in obratno. Meteorne in druge vode s priključka in funkcionalnih površin ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati. Načrtovano gospodarsko dvorišče v okviru kmetije se oblikuje takšne velikosti, da so zagotovljene zadostne manipulativne in parkirne površine za funkcioniranje kmetije. Za stanovanjsko hišo se predvidita 2 PM.
(2) Na območju OPPN poteka priključek na javni vodovod PE DN/OD 32 mm, ki poteka južno od območja OPPN in je v upravljanju VO-KA Celje. Za potrebe kmetije se bo uporabljal obstoječ priključek. Vodomer dimenzije DN 20 mm je vgrajen v obstoječ betonski vodomerni jašek na zahodni strani območja OPPN.
(3) Vse odpadne fekalne vode iz novih objektov se speljejo v MKČN in dalje preko skupnega jaška fekalne in meteorne kanalizacije v obstoječe jašek meteorne kanalizacije. Padavinske vode se preko zadrževalnika odvajajo preko skupnega jaška fekalne in meteorne kanalizacije v obstoječe jašek meteorne kanalizacije. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se, pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj.
(4) V območju predvidenih ureditev se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi in naprave:
– obstoječ nizkonapetostni električni nadzemni vod iz TP Proseniško, izvod I02: Brunšek
– obstoječ nizkonapetostni električni podzemni vod s prostostoječo priključno merilno omarico PS PMO z merilnim mestom iz TP Proseniško, izvod I03: Ingles.
Varovalni pas za električni nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV znaša 1,5 m, za električni podzemni vod nazivne napetosti do vključno 20 kV pa 1m. Obstoječ električni nadzemni vod se od točke A – NN električni drog na parc. št. 714/1, k.o. Goričica, do točke B – NN električni drog na parc. št. 714/3, k.o. Goričica, odstrani. Od točke A do točke B se izvede nov električni podzemni vod, predvidoma NAY2Y-J 4x150 mm2 oziroma po soglasju elektro distribucije.
Ureditev obstoječega kozolca (objekt 2) posega v varovalni pas obstoječe PS PMO z merilnim mestom. Obstoječ priključni električni podzemni vod se v točki C na parc. št. 714/1, k.o. Goričica, ročno odkoplje in prereže. Obstoječa PS PMO se prestavi na stalno dostopno mesto na zemljišču v lasti investitorja, obstoječ priključni električni podzemni vod pa uvleče v PS PMO na novi lokaciji. Obstoječ električni podzemni vod od točke C do stare lokacije PS PMO se odstrani oziroma opusti.
Obstoječi objekti so že priključeni na distribucijsko električno omrežje v transformatorski postaji TP PROSENIŠKO, izvod I03: INGLES preko obstoječega merilnega mesta št. 2-229514 z zakupljeno močjo 6 kW, kar ustreza omejevalcu toka 1 x 1 x 25 A v odjemni skupini gospodinjski odjem, kot so izdane Konkretne smernice št. 3284 (Elektro Celje, d.d.). Za napajanje predvidenih objektov se predvideva povečanje priključne moči na 17 kW. V kolikor se bo na kmetiji izvajala pridobitna dejavnost, je potrebno za ta del pridobiti dodatno soglasje za priključitev v odjemni skupini ostali odjem na NN brez merjenja moči.
(5) Na območju OPPN so elektronske komunikacije KKS vodov Telemach d.o.o. in TK omrežja Telekom Slovenije d.d..
– trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo; TK priključek na javni TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
– optično omrežje KKS je umeščeno v parceli lokalne ceste; priključitev načrtovanih objektov na obstoječe optično KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o.; priključitev cevne kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (stigmaflex Ø110) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS, do objektov pa z zaključkom cevi v vzidnih TK omaricah; možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
(6) Odvoz trajnih odpadkov bo izvajalo pristojno komunalno podjetje. Na lokaciji je potrebno zagotoviti odjemno mesto za zbiranje in odvoz odpadkov v bližini gospodarskih in stanovanjskega objekta. Odjemna mesta morajo biti locirana tako, da je omogočen dovoz in odvoz z vozili pristojnega komunalnega podjetja.
(7) Dopustna je gradnja gospodarskega dvorišča in dvorišča stanovanjskega objekta z obstoječim uvoznim priključkom, manipulativnih površin ob gospodarskih objektih ter zunanje ureditve ob objektih.
(8) Dopustno je priključevanje še na drugo infrastrukturo, ki je ali še bo zgrajena v prihodnje v bližini kmetije.
(9) Tolerance za infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev infrastrukture.
(odvajanje prečiščenih fekalni vod in padavinskih vod)
(1) Pri stanovanjskem objektu se izvede glede na število oseb dovolj velika MKČN. Prečiščene komunalne vode se odvajajo preko skupnega revizijskega jaška fekalne in meteorne kanalizacije v obstoječo meteorno kanalizacijo na parceli št. 717/10, k.o. 1133 Goričica, od koder je obstoječa meteorna kanalizacija speljana v odprt občasen vodotok na parceli št. 718/1, k.o. 1133 Goričica.
(2) Dreniranje zaledne podtalne in precejne meteorne vode mora biti izvedeno z dreniranjem planuma, to je z vgradnjo obodnih drenaž planuma objektov. Drenaže se povežejo preko revizijskih jaškov do zadrževalnega bazena in dalje v obstoječo meteorno kanalizacijo. Vsa meteorna kanalizacija območja mora biti izvedena vodoneprepustno.
(3) Za zadrževanje odtoka meteornih vod je potrebna izvedba zadrževalnika. Vodo iz zadrževalnika se lahko uporabi za gospodarsko rabo. Pri objektih je potrebna izvedba zadrževalnika s kapaciteto najmanj 5,0 m3. Kapaciteta zadrževalnika je lahko večja.
(4) Padavinske vode s streh kmetijskih gospodarskih objektov in padavinske vode stanovanjskega objekta se preko peskolovov in zadrževalnika ter preko skupnega jaška meteorne in fekalne kanalizacije odvajajo obstoječo meteorno kanalizacijo. Velikost zadrževalnika in razpršenega razlivanja se določi z izdelavo projektne dokumentacije za predvidene objekte.
(5) Po evidencah DRSV se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ureditve ne posegajo na zemljišča v lasti RS in upravljanju DRSV.
(6) Tolerance za zadrževalne objekte in objekte plitve pozemne irigacije ter objekte razpršenega izlivanja: dopustna so odstopanja od grafično prikazanih lokacij. Odstopanja so dopustna drugačnih količin padavinskih vod (drugačne dimenzije površin, s katerih se odvaja padavinske vode), drugačnih ugotovitev o sestavi tal in sposobnosti ponikanja padavinskih vod, če so rešitve, tehnološko in okoljsko ustreznejše ter naprednejše in na podlagi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za infrastrukturno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje se deponira za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se uredi tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Na odkopnih površinah se po zaključnih delih izvede protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod ter sorodne ukrepe za preprečitev erozije.
(4) Načrtovan poseg se ne nahaja na vodovarstvenem ali poplavno ogroženem območju.
(5) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih vod morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(6) Zmogljivost skladišč se prilagodi dejanskim potrebam in morajo biti zasnovana tako, da jih je mogoče prazniti brez večjega tveganja za razlitje ali razsutje. V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastale zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in vodotoke.
(7) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.
(8) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse potrebne gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda organ, pristojen za upravljanje z vodami na državni ravni.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Na območju urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča veljavna uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje OPPN se določa III: stopnja varstva pred hrupom.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišč/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano ne mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI INDRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Na območju OPPN ni hidrantnega omrežja. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki bodo imeli omogočen dostop neposredno do objektov. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega poročila za nameravan poseg. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Načrtovani objekti se lahko gradijo postopno po etapah, najmanj pa:
I. etapa: komunalna in prometna infrastruktura
II. etapa: kmetijski gospodarski objekti
III. etapa: stanovanjski objekt
(2) Vsaka gradbena faza mora biti izvajana tako, da ne bo povzročen škodljivi vpliv na vodni režim in stanje voda.
(3) Kmetijski gospodarski objekti se lahko vsak posebej gradijo neodvisno od drugega, prav tako se lahko posamezni kmetijski gospodarski ali stanovanjski objekt gradi postopno v več fazah.
(4) Na površinah načrtovanih objektov se do njihove zgraditve začasno lahko uredijo zunanje manipulativne površine ali druge funkcionalne površine kmetije.
(5) Ne glede na navedeno v prvem odstavku je mogoča istočasna gradnja I. in II. etape.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika in se s tem ne spremeni osnovna ureditvena situacija območja.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi ter ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo bolj ekonomične rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture in ureditvena situacija območja.
OPPN je na vpogled na Občini Šentjur.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0008/2020(261)
Šentjur, dne 16. decembra 2025
