Na podlagi 58. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21, 29/22 – ZUOPVCE, 121/22), osmega odstavka 22. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE-A), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17 in 18/19) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 18. decembra sprejel
o izvajanju in koncesiji izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina v Mestni občini Nova Gorica
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina v Mestni občini Nova Gorica.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt, ki vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina ter določa predmet in pogoje izvajanja te javne službe.
Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina ali koncedent) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvajanje javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. »Agencija za energijo« je nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo;
2. »javna služba« je izbirna gosopodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
3. »Izvajalec javne službe ali koncesionar« je pravna ali fizična oseba, ki ji je občina podelila izključno pravico izvajati javno službo;
4. »operater sistema« je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost distribucije plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
5. »uporabnik sistema« je pravna ali fizična oseba, ki plin oddaja ali dobavlja v distribucijski sistem ali plin odjema iz sistema;
6. »odjemno mesto« pomeni mesto na distribucijskem sistemu, kjer končni odjemalec odjema zemeljski plin, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin zemeljskega plina za končnega odjemalca;
7. »priključek« je plinovod, namenjen povezavi sistema in odjemnega mesta, kjer uporabnik sistema odjema plin iz sistema, ali povezavi sistema in vstopne točke v sistem, kjer uporabnik sistema plin prevzema v sistem. Začne se na priključnem mestu na distribucijskem sistemu in konča z glavno požarno pipo ali ventilom pri uporabniku sistema;
8. »pristojni organ« je notranja organizacijska enota občinske uprave, ki je pristojna za gospodarske javne službe.
(2) Vsi ostali izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot ga določajo veljavni predpisi s področja energetike, oskrbe s plini in varovanja okolja.
II. PREDMET IN VSEBINA JAVNE SLUŽBE
(predmet in vsebina javne službe)
(1) Predmet javne službe po tem odloku je dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(2) Javna služba obsega:
– izvajanje distribucije,
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti,
– razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega,
– zagotavljanje zanesljivosti dobave in prevzema plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja,
– zagotavljanje nujne oskrbe,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo,
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje kakovosti plina v sistemu v primeru prevzema plina od proizvajalca v distribucijski sistem.
(3) Pri razvoju, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema je izvajalec javne službe dolžan upoštevati prostorske akte občine, lokalni energetski koncept občine ter druge predpise in strateške dokumente občine.
III. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA
(1) Distribucijski sistem ali distribucijsko omrežje so vsi objekti, naprave in omrežja, s katerimi se izvaja javna služba.
(2) Distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.
(3) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(4) Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika.
(5) Distribucijski sistem je gospodarska javna infrastruktura javne službe.
(lastništvo distribucijskega sistema)
(1) Lastnik distribucijskega sistema je praviloma operater sistema oziroma koncesionar. Če koncesionar ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora imeti z lastnikom distrubucijskega sistema sklenjeno pogodbo, ki mu omogoča izvajanje javne službe po tem odloku.
(2) Priključki, kot del distribucijskega sistema, so v lasti operaterja distribucijskega sistema ali lastnika odjemnega mesta.
(3) Lastnik distribucijskega sistema le-tega vzdržuje kot dober gospodarstvenik.
(4) Po prenehanju koncesijske pogodbe koncesionar, ki je lastnik distribucijskega sistema, občini prenese v last distrubicijski sistem. Tisi del distribucijskega sistema, ki je v celoti amortiziran, prenese občini v last brezplačno, neamortiziran del pa odplačno, po računovodski vrednosti. Podrobneje se prenos distrubucijskega sistema določi s koncesijsko pogodbo.
IV. OBMOČJE IN OBLIKA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE TER TRAJANJE KONCESIJE
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na območjih Mestne občine Nova Gorica, ki so določena v koncesijski pogodbi.
(oblika izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja v obliki koncesije.
Koncesija se podeli za največ 35 let in se lahko podaljša, če tako določa zakon.
V. OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora v javnem interesu izvajati vse obveznosti javne službe in druge obveznosti, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi, ta odlok in drugi akti občine ter koncesijska pogodba.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan izvajati javno službo, javna pooblastila ter druge obveznosti iz tega odloka kot dober strokovnjak, skladno z veljavnimi predpisi, tem odlokom in drugimi akti občine ter koncesijsko pogodbo.
(razvoj distribucijskega sistema)
(1) Izvajalec javne službe oziroma koncesionar zagotavlja razvoj, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema skladno z veljavnimi predpisi, akti občine in koncesijsko pogodbo. Naložbe v distribucijski sistem lahko izvaja po predhodnem pisnem soglasju občine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko posamezne investicije v distribucijski sistem izvaja tudi občina. Pogoje za izvajanje takšnih investicij ter medsebojne pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi s tem se določijo v koncesijski pogodbi.
Izvajalec javne službe ima pri izvajanju javne službe, poleg javnih pooblastil na podlagi zakona, tudi naslednja javna pooblastila:
– v postopku priprave prostorskih aktov daje smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve v skladu s predpisi o urejanju prostora, predpisi, ki urejajo oskrbo s plini ter energetskim konceptom občine,
– določa projektne in druge pogoje pred začetkom izdelave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ter daje mnenja za načrtovane posege v območje varovalnih pasov distribucijskega omrežja, skladno s predpisi o graditvi objektov in predpisi, ki urejajo oskrbo s plini,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem, s katerim upravlja izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe vsaki dve leti pripravi in javno objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče distribucijske zmogljivosti,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih pet let.
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Izvajalec javne službe izda in objavi sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema.
(2) Sistemska obratovalna navodila izvajalec javne službe pripravi v skladu z določbami zakona, ki ureja oskrbo s plini ter v skladu z akti Agencije za energijo.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora izvajalec javne službe pridobiti soglasje Agencije za energijo.
(evidence gospodarske javne infrastrukture)
(1) Izvajalec javne službe zagotavlja kataster energetske gopodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja energetiko in zakonom, ki ureja oskrbo s plini.
(2) Izvajalec javne službe koncedentu posreduje podatke iz katastra gospodarske javne infrastrukture na njegovo zahtevo.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Pravice in obveznosti uporabnikov so določene s predpisi s področja energetike in oskrbe s plini.
(2) Uporabniki na območju občine, na katerem se izvaja javna služba, imajo pravico do priključitve na distribucijsko omrežje v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, zakonom, ki ureja oskrbo s plini in v skladu s predpisi, sprejetimi na njuni podlagi.
(3) Priključitev na distribucijsko omrežje ni obvezna.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(financiranje javne službe)
(1) Javna služba se financira praviloma iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki sistema izvajalcu javne službe in drugih prihodkov izvajalca javne službe.
(2) Višino omrežnine določi izvajalec javne službe v skladuz metodologijo, ki jo izda Agencija za energijo in pred objavo v Uradnem listu RS pridobi soglasje Agencije za energijo.
(3) Izvajalec javne službe pridobiva dohodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti operaterja sistema v obsegu, kot to dovoljuje zakon.
(financiranje razvoja distribucijskega sistema)
Vire financiranja za razvoj distribucijskega sistema zagotavlja izvajalec javne službe, pri čemer mora upoštevati določila zakona, ki ureja oskrbo s plini, metodologije Agencije z energijo in potrjeno višino omrežnine.
VIII. POGOJI IN NAČIN PODELITVE KONCESIJE
(pogoji in merila za pridobitev koncesije)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe.
(2) Za pridobitev koncesije mora ponudnik izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, zakonom, ki ureja energetiko, zakonom, ki ureja oskrbo s plini ter naslednje pogoje:
– je registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
– je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
– razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
– izpolnjuje z veljavnimi predpisi zahtevane pogoje za izvajanje javne službe,
– ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana,
– ne obstajajo obvezni izključitveni razlogi za izključitev koncesionarja skladno s predpisi,
– v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov,
– ima z javnim razpisom zahtevane reference,
– predloži finančni načrt, pripravljen v skladu z veljavnimi predpisi, iz katerega so razvidni stroški projektiranja, gradnje, obnove, vzdrževanja, obratovanja in upravljanja energetske infrastrukture,
– poda pisno izjavo, s katero potrdi, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe,
– poda pisno izjavo, s katero potrdi, da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finačno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izponjevanje pogojev iz tega člena.
(3) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa bolj natančno opredeli zgoraj navedene pogoje za priznanje sposobnosti.
(4) Merila se določijo v javnem razpisu skladno s predpisi o javnem naročanju in nekaterih koncesijskih pogodbah.
(postopek podelitve koncesije)
Koncesija po tem odloku se podeli po postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, javno zasebno partnerstvo in nekatere koncesijske pogodbe.
S podelitvijo koncesije koncesionar pridobi izključno pravico opravljanja javne službe na območju občine.
Po izvedenem postopku izbire koncesionarja koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo.
V koncesijski pogodbi se lahko določi, da koncesionar za pridobljeno koncesijo plača koncesijsko dajatev.
IX. OBVEŠČANJE IN POROČANJE
Koncesionar poleg podatkov, ki jih je po zakonih in drugih predpisih dolžan pošiljati pristojnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, pisno poroča koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja,
– postopki poravnav, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo,
– stavke in drugi podobni dogodki, tudi če ne predstavljajo višje sile,
– poškodbe gospodarske javne infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile.
(1) Koncesionar na zahtevo koncedenta le-temu predloži poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar najkasneje do 30. junija pristojnemu organu predloži letno poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe za preteklo leto. Letno poročilo mora obsegati najmanj podatke o:
– vzdrževalnih delih na objektih in napravah distribucijskega sistema,
– o obsegu distribuiranih količin zemeljskega plina,
– o obsegu dostopa do distribucijskega omrežja in o primerih zavrnitve dostopa,
– o obsegu in vrednosti izgrajene gospodarske javne infrastrukture,
– o neamortizirani vrednosti celotne gospodarske javne infrastrukture v lasti koncesionarja.
(3) Podrobnejša vsebina in dodatni elemetni letnega poročila iz tega člena se lahko določijo v koncesijski pogodbi.
X. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar mora imeti ves čas trajanja koncesijskega razmerja sklenjeno ustrezno zavarovanje splošne civilne odgovornosti, ki zajema najmanj odgovornost za škodo, povzročeno pri opravljanju dejavnosti javne službe vključno s škodo, povzročeno zaradi delovanja gospodarske javne infrastrukture, naprav ali pogodbenih izvajalcev. Zavarovanje mora po obsegu in višini kritja ustrezati naravi, obsegu in tveganjem dejavnosti operaterja distribucijskega sistema ter zagotavljati pokrivanje vseh predvidljivih škodnih dogodkov, ki bi lahko nastali pri opravljanju javne službe.
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredni, nepremagljivi in nepredvidljivi dogodki ali okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave, požari, epidemije, vojne, stavke, ukrepi oblasti ter druge nezgode, zaradi katerih izvajanje javne službe začasno ni možno ali je bistveno oteženo.
(2) Stranka mora drugo stranko pisno obvestiti o nastopu višje sile brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v roku osmih dni od nastanka in navesti naravo, obseg ter predvideno trajanje posledic.
(3) Koncesionar je dolžan tudi v primeru višje sile in drugih nepredvidlljivih okoliščin v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem javne službe in si prizadevati za preprečitev ali zmanjšanje škodljivih posledic.
(4) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti v pogojih višje sile, če jih ni mogoče pokriti iz potrjene omrežnine ali drugih regulativnih virov.
(5) V primeru aktivacije sil za zaščito, reševanje in pomoč, koncesionar sodeluje pri izvajanju ukrepov v okviru svojih pristojnosti.
Prenos koncesije na tretje osebe ni dovoljen, razen v primerih določenih z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– s prenehanjem koncesionarja.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– če jo je koncedent odpovedal, ker so izpolnjeni pogoji iz 61. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23),
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem oziroma do pričetka izvajanja javne službe v drugačni obliki, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odstopom koncedenta preneha predvsem:
– če koncesionar javne službe ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo,
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, ali koncesijske pogodbe, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Pred razdrtjem koncesijske pogodbe mora koncedent koncesionarju določiti primeren rok za odpravo ugotovljenih kršitev, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v nujnih primerih, ko bi lahko nastala večja premoženjska škoda ali nevarnost za življenje in zdravlje ljudi, pa največ 3 dni. Če koncesionar kršitve v navedenem roku odpravi, razdrtje pogodbe ni dopustno, razen če koncesionar kršitev ponavlja.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanja koncesijske pogodbe. Pred razdrjtem je dolžan koncedenta pisno opozoriti na neizpolnevanje obveznosti. Če koncedent obveznosti izpolni, razdrtje pogodbe ni dopustno.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta distribucijsko omrežje. Plačilo koncedenta koncesionarju za distribucijsko omrežje se določi skladno s 6. členom tega odloka, pri čemer se tako določeno plačilo zmanjša za nastalo škodo koncedentu. Koncedent je dolžan plačati neamortizirano vrednost omrežja v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
(6) S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
(odpoved koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
(4) Ob sporazmuni razvezi koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta distribucijsko omrežje. Plačilo koncedenta koncesionarju za distribucijsko omrežje se določi skladno s 6. členom tega odloka.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s predpisi koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije, oziroma z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta distribucijsko omrežje. Plačilo koncedenta koncesionarju za distribucijsko omrežje se določi skladno s 6. členom tega odloka.
(1) Koncesionar je dolžan, pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo, koncedentu na njegovo zahtevo prodati distribucijsko omrežje (odkupna pravica koncedenta).
(2) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v last prevzame distribucijsko omrežje.
(3) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
(4) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent izločitveno pravico v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
XIV. PRENOS INFRASTRUKTURE V PRIMERU PRENEHANJA KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenos lastništva objektov in naprav infrastrukture)
(1) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo uredita prenos gospodarske javne infrastrukture s koncesionarja na koncedenta.
(2) Po prenehanju koncesijske pogodbe koncesionar, ki je lastnik distribucijskega sistema, prenese koncedentu v last distrubicijski sistem. Plačilo koncedenta koncesionarju za distribucijsko omrežje se določi skladno s 6. členom tega odloka. Podrobneje se prenos distrubucijskega sistema uredi s koncesijsko pogodbo.
XV. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja koncedent.
(2) Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje koncesije ves čas trajanja koncesijskega razmerja.
(3) Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe.
(4) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja izvede ukrepe, ki so določeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(podaljšanje koncesijskega razmerja)
(1) Obstoječa koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema, ki je bila podeljena z odločbo Izvršnega sveta Skupščine občine Nova Gorica št. SK 403-1/93 z dne 11. 11. 1993 in jo na podlagi Pogodbe o koncesiji z dne 7. 1. 1994, Aneksa k Pogodbi o koncesiji z dne 7. januar 1994, sklenjenega dne 30. 6. 1995 in Aneksa k pogodbi o koncesiji z dne 7. januarja 1994, sklenjenega dne 10. 5. 2000, izvaja koncesionar ADRIAPLIN, podjetje za distribucijo zemeljskega plina, d.o.o., se na podlagi 8. odstavka 22. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE-A) podaljša za obdobje 5 let, to je do 31. 12. 2030.
(2) Koncedent in koncesionar iz prejšnjega odstavka do 31. 12. 2025 skleneta novelirano koncesijsko pogodbo, s katero uskladita določila koncesijske pogodbe in aneksov iz prejšnjega odstavka z veljavnimi predpisi in tem odlokom.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati naslednja odloka:
– Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 67/08) in
– Odlok o podelitvi kocesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 67/08).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 007-13/2025-4
Nova Gorica, dne 18. decembra 2025
Mestne občine Nova Gorica
