Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE in 26/24 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25; v nadaljevanju ZJF) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13, 28/25, 44/25) je Občinski svet Občine Horjul na 19. redni seji dne 18. 12. 2025 sprejel
o proračunu Občine Horjul za leto 2026
S tem odlokom se za Občino Horjul za leto 2026 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO | OPIS | PRORAČUN 2026 v EUR |
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 3.715.700 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 3.392.989 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 2.900.652 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 2.608.192 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 266.300 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 26.160 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 492.337 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 234.200 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 3.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 5.137 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 40.000 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 210.000 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 91.330 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 91.330 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 231.381 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 231.381 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (782+786+787) | 0 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 6.940.978 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 2.007.320 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 436.794 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 69.845 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 1.445.681 |
409 | | REZERVE | 55.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) | 1.417.650 |
410 | | SUBVENCIJE | 56.500 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 1.003.100 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 117.160 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 240.890 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 3.185.808 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 3.185.808 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 330.200 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PROR. UPORABNIKI | 276.000 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 54.200 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –3.225.278 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN ZMANJŠANJE FINANČNIH NALOŽB (750+751+752) | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE FINANČNIH NALOŽB (440+441) | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 0 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 0 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –3.225.278 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 0 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 3.225.278 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 3.225.278 |
| | – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA | |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednega uporabnika, ki je razdeljen na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Horjul.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine Horjul. Odredbodajalec proračuna je župan, ki lahko pismeno pooblasti tudi druge osebe.
Župan je pooblaščen, da:
– odloča o uporabi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti,
– samostojno razpolaga s proračunskimi sredstvi.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti tekoče letno usklajen z veljavnim proračunom.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti,
– prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo infrastrukture v občini,
– prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacijske infrastrukture v občini,
– prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo vzdrževanju gozdnih cest v občini,
– prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe in med konti v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna samostojno in brez omejitev odloča župan.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah stanja prikaže veljavni proračun za leto 2026.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2027 40 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe vseh tekočih odhodkov in transferov v sprejetem proračunu.
(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, kuriv, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednega uporabnika ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz tretjega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 41.
Spremembe veljavnega načrta razvojih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojih programov je dopustna v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi sredstvi.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 % izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1. uvrstitev novega projekta z vrednostjo do 200.000 EUR,
2. spremembo vrednosti projekta do 100.000 EUR,
3. namenska sredstva opredeljena v 4. členu tega odloka.
Sredstva se zagotovijo s prerazporeditvijo iz ostalih projektov. Spremembo vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.
Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet Občine Horjul. Dokument identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema župan.
Proračunski sklad je:
– podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 55.000 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Občina bo v letu 2026 izločila v proračunsko rezervo sredstva v višini 55.000 eurov.
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2026 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer do skupne višine 500 EUR.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za proračun leta 2026 zadolževanje ni predvideno.
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
(obseg zadolževanja javnih podjetij združenih v Javni Holding Ljubljana d.o.o.)
Javna podjetja, ki delujejo v okviru Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o., se v letu 2026 lahko zadolžijo do skupne višine, ki odpade, glede na delež lastništva, na Občino Horjul največ za 1.982.300 EUR, in sicer:
Dolgoročno zadolžitev v skupni višini do 1.083.600 EUR za družbo:
– Energetika Ljubljana do višine 946.000 EUR;
– VOKA SNAGA do višine 86.000 EUR;
– LPP do višine 51.600 EUR.
Kratkoročno zadolžitev v skupni višini do 898.700 EUR za družbo:
– Energetika Ljubljana do višine 602.000 EUR;
– VOKA SNAGA do višine 154.800 EUR;
– LPP do višine 141.900 EUR.
(2) Sredstva za poplačila vseh dolgov se zagotovijo iz neproračunskih virov. Soglasje o zadolžitvi daje Svet ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2027)
V obdobju začasnega financiranja Občine Horjul v letu 2027, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto 2026.
Št. 410-0014/2025-9
Horjul, dne 19. decembra 2025
