Na podlagi tretjega odstavka 20., šestega odstavka 44. ter za izvrševanje drugega odstavka 21. in petega odstavka 44. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25) Vlada Republike Slovenije izdaja
Ta uredba določa metodologijo za pripravo in spremljanje uresničevanja kadrovskega načrta v državnih organih, upravah lokalnih skupnosti in osebah javnega prava ter način priprave in predložitve predlogov kadrovskih načrtov v državnih organih.
II. METODOLOGIJA ZA PRIPRAVO IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA KADROVSKEGA NAČRTA V DRŽAVNIH ORGANIH, UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI IN OSEBAH JAVNEGA PRAVA
(priprava kadrovskega načrta)
(1) Kadrovske načrte v državnih organih, upravah lokalnih skupnosti in osebah javnega prava (v nadaljnjem besedilu: kadrovski načrt) pripravijo njihovi predstojniki ali poslovodni organi.
(2) Kadrovski načrt upošteva predvideno strukturo delovnih mest, je usklajen s finančnim načrtom ter letnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in je uresničljiv v obsegu sredstev za stroške dela v finančnem načrtu.
(3) Državni organi, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava pripravijo kadrovski načrt tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
1. državni proračun,
2. proračun občin,
3. ZZZS in ZPIZ,
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek),
5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu,
6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe,
7. sredstva prejetih donacij,
8. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna,
9. sredstva proračuna za zaposlene iz prvega, drugega in tretjega odstavka 25. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N in 40/25 – ZPPKZD) in iz tretjega odstavka 34. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ in 32/25),
10. sredstva iz sistema javnih del in
11. sredstva stabilnega financiranja, raziskovalnih projektov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo, odprtost in kakovost v izobraževanju in znanosti.
(vsebina kadrovskega načrta)
(1) Kadrovski načrt obsega preglednice in obrazložitev ter se pripravi tako, da vsebuje vse dele, določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V preglednicah se navede število zaposlenih na dan 1. januarja posameznega leta in načrtovano število zaposlenih na dan 1. januarja naslednje leto po posameznih virih financiranja, skupno število zaposlenih po vseh virih financiranja, skupno število zaposlenih po virih financiranja iz 1., 2., 3. in 4. točke ter skupno število zaposlenih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Načrtovano število zaposlenih iz prejšnjega odstavka obsega:
– dovoljeno število zaposlenih, za katere se plače financirajo iz virov, določenih v 1., 2., 3. in 4. točki tretjega odstavka prejšnjega člena, in
– oceno predvidenega števila zaposlenih, za katere se plače financirajo iz virov, določenih v 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točki tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Pri pripravi kadrovskih načrtov se upošteva način spremljanja uresničevanja kadrovskih načrtov, določen v 4. členu te uredbe.
(spremljanje uresničevanja kadrovskih načrtov)
(1) Za uresničevanje kadrovskih načrtov se spremljajo:
1. zaposleni za nedoločen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje,
2. zaposleni za določen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in
3. delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, druge organizacije in organe Evropske unije.
(2) Število zaposlenih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se na polni delovni čas preračuna tako, da se delovni čas več zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas, sešteva do polnega delovnega časa.
(3) Če se posamezni zaposleni financirajo iz različnih virov financiranja, se v uresničevanju kadrovskih načrtov njihova zaposlitev prikaže v deležih.
(4) Za uresničevanje kadrovskih načrtov se ne spremljajo:
1. zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa zaposlenega, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in
2. zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene in se sredstva za njihova nadomestila plač ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna za čas:
– odsotnosti na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo, ali
– bolniške odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(5) Državni organi, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava spremljajo uresničevanje kadrovskega načrta glede na dovoljeno in ocenjeno število zaposlenih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter najpozneje do 18. dne v mesecu poročajo o stanju števila zaposlenih na dan 1. januar, 1. april, 1. julij in 1. oktober v informacijski sistem za pošiljanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
III. NAČIN PRIPRAVE IN PREDLOŽITVE PREDLOGA KADROVSKEGA NAČRTA DRŽAVNEGA ORGANA
(osnove za pripravo predloga kadrovskega načrta državnega organa)
(1) Predlog kadrovskega načrta v državnem organu poda predstojnik ob pripravi proračuna ali finančnega načrta.
(2) Podlage za pripravo predloga kadrovskega načrta v državnem organu za obdobje naslednjih dveh let so:
– razvojne usmeritve organa in njegov delovni program za obdobje dveh let,
– načrtovane spremembe v smeri optimizacije in racionalizacije poslovnih procesov,
– predvidene spremembe obsega javnih nalog in
– dejanska delovna zmožnost zaposlenih in njihove razvojne zmožnosti.
(3) Pri oblikovanju predloga kadrovskega načrta mora državni organ upoštevati:
– izhodišča, usmeritve in okvire proračunske porabe, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za pripravo proračuna,
– število in strukturo zaposlenih po veljavnem kadrovskem načrtu in
– utemeljene spremembe v številu in strukturi zaposlenih, ki izhajajo iz spremenjenega obsega nalog in programa dela organa.
(usklajenost s predlogom proračuna in finančnim načrtom)
(1) Predlog kadrovskega načrta državnega organa mora biti usklajen s predlogom proračuna in s predlogom finančnega načrta, ki ju organ načrtuje za plače in druge prejemke zaposlenih.
(2) Državni organ oblikuje predlog kadrovskega načrta tako, da ga je mogoče uresničiti v okviru sredstev, načrtovanih za plače na podlagi predpisov, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, ter na podlagi proračunskih izhodišč.
1. Skupni kadrovski načrt organov državne uprave
(ravni predlogov kadrovskih načrtov organov državne uprave)
(1) Predlogi kadrovskih načrtov organov državne uprave se pripravijo na naslednjih ravneh:
– predlogi kadrovskih načrtov organov državne uprave,
– predlogi kadrovskih načrtov vladnih služb, ki jih vodijo ministri brez resorja,
– predlog enotnega kadrovskega načrta za:
1. celotno ministrstvo, vključno z organi v sestavi ministrstva,
2. upravne enote,
3. vladne službe, katerih predstojniki so odgovorni generalnemu sekretarju vlade, in
4. vladne službe, katerih predstojniki so odgovorni predsedniku vlade,
– predlog skupnega kadrovskega načrta za organe državne uprave, ki ga sestavljajo:
1. predlogi enotnih kadrovskih načrtov ministrstev,
2. predlog enotnega kadrovskega načrta vladnih služb, katerih predstojniki so odgovorni generalnemu sekretarju vlade,
3. predlog enotnega kadrovskega načrta vladnih služb, katerih predstojniki so odgovorni predsedniku vlade,
4. predlogi kadrovskih načrtov vladnih služb, ki jih vodijo ministri brez resorja, in
5. predlog enotnega kadrovskega načrta upravnih enot.
(2) Predlog kadrovskega načrta posameznega organa državne uprave je samostojni del enotnega kadrovskega načrta.
(3) Predlogi kadrovskih načrtov Policije, Slovenske vojske in Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij se izkazujejo ločeno od enotnega kadrovskega načrta ministrstva.
(določitev in predložitev kadrovskih načrtov organov državne uprave)
(1) Predlog enotnega kadrovskega načrta ministrstva določi minister z usklajevanjem predlogov kadrovskih načrtov ministrstva in organov v sestavi ministrstva.
(2) Predlog enotnega kadrovskega načrta upravnih enot določi minister, pristojen za javno upravo, z usklajevanjem predlogov kadrovskih načrtov upravnih enot.
(3) Predlog enotnega kadrovskega načrta vladnih služb, katerih predstojniki so odgovorni generalnemu sekretarju vlade, določi z usklajevanjem predlogov vladnih služb generalni sekretar vlade.
(4) Predlog enotnega kadrovskega načrta vladnih služb, katerih predstojniki so odgovorni predsedniku vlade, določi predsednik vlade.
(5) Predloge enotnih kadrovskih načrtov predložijo predlagatelji ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.
(vsebina predloga kadrovskega načrta organa državne uprave)
(1) Predlog kadrovskega načrta organa državne uprave ima tabelarni del in obrazložitev ter se pripravi na predpisanem obrazcu. Obrazec je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V tabelarnem delu predloga kadrovskega načrta organa državne uprave se navede število zaposlenih na dan 31. december preteklega leta, dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december iz kadrovskega načrta za tekoče leto in predlog dovoljenega števila zaposlenih za naslednji dve proračunski leti.
(3) Dovoljeno število zaposlenih za posamezno leto se določi v skupnem številu, ki obsega število zaposlenih za nedoločen čas in zaposlenih za določen čas, zaposlenih za polni delovni čas ali krajši od polnega, v skladu s 16. členom te uredbe.
(4) Sestavni del predloga kadrovskega načrta organa državne uprave je tudi število zaposlenih, predvidenih za napotitve v civilne misije in mednarodne organizacije, ki se določijo na podlagi sprejete politike in strategije vlade.
(5) V obrazložitvi predloga kadrovskega načrta organa državne uprave se navedejo razlogi za predlagane spremembe v skupnem številu zaposlenih glede na veljavni skupni kadrovski načrt.
(vsebina predloga skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave)
(1) Za organe državne uprave se pripravi predlog skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave (v nadaljnjem besedilu: skupni kadrovski načrt).
(2) Predlog skupnega kadrovskega načrta je usklajen povzetek predlogov enotnih kadrovskih načrtov vseh organov državne uprave iz 7. člena te uredbe.
(3) Predlog skupnega kadrovskega načrta ima zbirni tabelarni del in obrazložitev, ki sta oblikovana v skladu s prejšnjim členom.
(postopek priprave predloga skupnega kadrovskega načrta)
(1) Predlog skupnega kadrovskega načrta pripravi ministrstvo, pristojno za javno upravo, in sicer na podlagi predlogov enotnih kadrovskih načrtov predstojnikov, pripravljenih na podlagi:
– izhodišč, usmeritev in okvirov proračunske porabe, ki jih določi vlada za pripravo proračuna,
– ocene uresničevanja kadrovskega načrta za tekoče leto,
– podlag iz 5. člena te uredbe in
– operativnih navodil ministrstva, pristojnega za finance, za pripravo predloga proračuna.
(2) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, oblikuje predlog skupnega kadrovskega načrta z obrazložitvijo.
(3) Predlog skupnega kadrovskega načrta kot sestavni del predloga proračuna vlada predloži državnemu zboru.
(uskladitev kadrovskih načrtov s sprejetim proračunom in finančnim načrtom)
V skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, se uskladitev kadrovskih načrtov s sprejetim proračunom in finančnim načrtom izvede v 60 dneh po uveljavitvi proračuna ali njegovih sprememb.
(postopek dokončne uskladitve)
(1) Po sprejetju proračuna ministrstvo, pristojno za javno upravo, za organe državne uprave na podlagi usmeritev vlade in usklajenih predlogov predlagateljev oblikuje osnutek skupnega kadrovskega načrta in ga posreduje v sprejem vladi.
(2) Po sprejetju rebalansa proračuna za organe državne uprave ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi usmeritev vlade pripravi predlog sprememb obstoječega skupnega kadrovskega načrta in ga posreduje predlagateljem kadrovskih načrtov v obravnavo in uskladitev.
(sprejeti skupni kadrovski načrt)
(1) Sprejeti skupni kadrovski načrt iz prejšnjega člena je podlaga za sprejetje enotnega kadrovskega načrta posameznega ministrstva ali vladnih služb in upravnih enot.
(2) Ministri določijo kadrovske načrte organov v sestavi ministrstev v okviru določenega enotnega kadrovskega načrta ministrstva, kot izhaja iz skupnega kadrovskega načrta.
(3) Predsednik vlade in generalni sekretar vlade določita kadrovske načrte posameznih vladnih služb iz svoje pristojnosti.
(sprememba kadrovskega načrta)
(1) Med proračunskim obdobjem lahko vlada spremeni skupni kadrovski načrt ali sprejme druge ukrepe, ki se nanašajo na uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov.
(2) Minister, generalni sekretar vlade ali predstojnik samostojne vladne službe posreduje predlog za spremembo kadrovskega načrta ministru, pristojnemu za javno upravo, ki predlog preuči, ga po potrebi uskladi s predlagateljem in ga posreduje v obravnavo vladi.
(3) Predstojnik, pristojen za sprejetje enotnega kadrovskega načrta, lahko spremeni kadrovski načrt posameznega organa, ki je vključen v enotni kadrovski načrt, če se s tem ne spremeni skupno število zaposlenih v enotnem kadrovskem načrtu.
(4) Predstojniki, pristojni za sprejetje enotnih kadrovskih načrtov in kadrovskih načrtov državnih organov iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe, ki niso vključeni v enotni kadrovski načrt, se lahko dogovorijo o spremembi enotnih kadrovskih načrtov in kadrovskih načrtov, ki niso vključeni v enotni kadrovski načrt, če se ne spremeni skupno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu.
(5) Spremembe iz prejšnjega odstavka je treba uskladiti z ministrstvom, pristojnim za javno upravo, ki usklajeno spremembo posreduje v sprejetje vladi v okviru ustreznega delovnega telesa.
(spremljanje uresničevanja skupnega kadrovskega načrta)
(1) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, spremlja uresničevanje skupnega kadrovskega načrta po številu javnih uslužbencev in vodi evidenco njegovih sprememb.
(2) Za uresničevanje kadrovskih načrtov se spremljajo:
1. funkcionarji,
2. zaposleni za določen čas v kabinetu v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence,
3. zaposleni, napoteni v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, druge organizacije in organe Evropske unije,
4. štipendisti in drugi javni uslužbenci, s katerimi je moral organ skleniti delovno razmerje v skladu s sklenjeno pogodbo ali na podlagi drugega pravnega naslova,
5. vrhunski športniki in trenerji po sporazumu o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev,
6. zaposleni za nedoločen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in
7. zaposleni za določen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
(3) Število zaposlenih iz 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se na polni delovni čas preračuna tako, da se delovni čas več zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas, sešteva do polnega delovnega časa.
(4) Za uresničevanje kadrovskih načrtov se ne spremljajo:
1. zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa zaposlenega, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,in
2. zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene in se sredstva za njihova nadomestila plač ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna za čas:
– odsotnosti na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo,
– bolniške odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(5) Zaposlitve, ki se štejejo v uresničevanje skupnega kadrovskega načrta in tudi tiste, ki se ne štejejo v uresničevanje skupnega kadrovskega načrta, morajo biti v okviru sredstev, načrtovanih za plače in druge prejemke zaposlenih v proračunu organa.
(6) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, vodi tudi podatke o številu zaposlenih javnih uslužbencev, katerih plače se ne financirajo iz državnega proračuna in niso predmet skupnega kadrovskega načrta.
(7) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, vodi mesečni pregled uresničevanja skupnega kadrovskega načrta in o tem pripravi letno poročilo. S poročilom seznani vlado in če organ presega dovoljeno število zaposlenih, med katere se ne štejejo zaposleni iz 4. točke drugega odstavka tega člena, predlaga ustrezne ukrepe.
2. Kadrovski načrti pravosodnih organov
(kadrovski načrti pravosodnih organov)
(1) Za pravosodne organe se pripravijo skupni kadrovski načrti za posamezne skupine pravosodnih organov ter zbir skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov, ki je sestavljen iz predlogov skupnih kadrovskih načrtov za sodišča in za državna tožilstva.
(2) Kadrovski načrti pravosodnih organov se oblikujejo v skladu s predpisi, ki določajo število mest funkcionarjev in drugih javnih uslužbencev v pravosodnih organih.
(skupni kadrovski načrti pravosodnih organov)
(1) Predlogi kadrovskih načrtov pravosodnih organov se za sodišča pripravijo na naslednjih ravneh:
– predlog kadrovskega načrta neposrednega proračunskega uporabnika in
– predlog skupnega kadrovskega načrta za sodišča, ki ga pripravi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
(2) Predlogi kadrovskih načrtov se za državno tožilstvo pripravijo na naslednjih ravneh:
– predlog kadrovskega načrta državnega tožilstva in Državnotožilskega sveta kot neposrednega proračunskega uporabnika in
– predlog skupnega kadrovskega načrta Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, vključno z okrožnimi državnimi tožilstvi, Specializiranim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Državnotožilskim svetom, ki ga pripravi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
(vsebina predlogov skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov)
(1) Predlogi skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov so sestavljeni iz zbirnega tabelarnega dela in obrazložitve v skladu z 9. členom te uredbe.
(2) Predlog skupnega kadrovskega načrta pravosodnih organov sestavljajo usklajeni predlogi kadrovskih načrtov pravosodnih organov, ki spadajo v posamezni skupni kadrovski načrt iz prejšnjega člena.
(zbirni predlog skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov)
(1) Zbirni predlog skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov je usklajen povzetek predlogov skupnih kadrovskih načrtov iz prejšnjega člena.
(2) Zbirni predlog skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov pripravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, in ga posreduje vladi ob pripravi proračuna.
(3) Zbirni predlog skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov vlada predloži v obravnavo državnemu zboru kot sestavni del predloga proračuna.
(spremembe kadrovskih načrtov pravosodnih organov)
(1) Med proračunskim obdobjem lahko pripravljavec skupnega kadrovskega načrta pravosodnega organa na predlog predstojnika posameznega organa spremeni skupni kadrovski načrt ali sprejme druge ukrepe, ki se nanašajo na uresničevanje kadrovskih načrtov.
(2) Predstojniki neposrednih proračunskih uporabnikov se lahko dogovorijo o spremembi svojih kadrovskih načrtov, če se ne spremeni skupna kvota dovoljenih zaposlitev v skupnem kadrovskem načrtu.
(3) Spremembe iz prejšnjega odstavka je treba sporočiti predlagatelju skupnega kadrovskega načrta.
(spremljanje uresničevanja kadrovskih načrtov pravosodnih organov)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, spremlja uresničevanje skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 16. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi pregled uresničevanja skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov ter o tem pripravi polletno in letno poročilo. S poročilom seznani vlado.
IV. KADROVSKI NAČRTI OSEB JAVNEGA PRAVA IZ DRUGEGA ODSTAVKA 21. ČLENA ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH
(kadrovski načrti oseb javnega prava iz drugega odstavka 21. člena Zakona o javnih uslužbencih)
(1) Osebe javnega prava iz drugega odstavka 21. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljnjem besedilu: osebe javnega prava) pripravijo predloge kadrovskih načrtov v skladu s 5. in 6. členom te uredbe.
(2) Ministrstva, pristojna za osebe javnega prava, od njih pridobijo podatke iz 9. člena te uredbe in jih zbrane po osebah javnega prava iz svoje pristojnosti v skladu s preglednico iz Priloge 2 te uredbe, skupaj z obrazložitvijo posredujejo ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.
(3) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, uskladi predloge kadrovskih načrtov z ministrstvi, pristojnimi za osebe javnega prava, in pripravi predlog zbirnega kadrovskega načrta ter ga posreduje vladi v sprejetje.
(4) Predlog zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava kot sestavni del predloga proračuna vlada predloži državnemu zboru.
(postopek dokončne uskladitve in sprejem)
(1) Po sprejetju proračuna ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi usmeritev vlade in usklajenih predlogov predlagateljev oblikuje osnutek zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava in ga posreduje v sprejetje vladi.
(2) Sprejet zbirni kadrovski načrt je podlaga za določitev kadrovskega načrta osebe javnega prava.
(spremembe kadrovskih načrtov oseb javnega prava)
(1) Med proračunskim obdobjem lahko vlada spremeni zbirni kadrovski načrt ali sprejme druge ukrepe, ki se nanašajo na uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov.
(2) Minister lahko v okviru skupnega dovoljenega števila zaposlitev za osebe javnega prava, ki spadajo v njegovo pristojnost, prenese proste kvote med temi osebami javnega prava in seznani ministrstvo, pristojno za javno upravo, s spremembo kadrovskega načrta posamezne osebe javnega prava.
(3) Minister lahko predlaga spremembo skupnega kadrovskega načrta in zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava, tako da lahko predlaga prenos kvote med ministrstvom in osebo javnega prava iz pristojnosti ministrstva.
(4) Če se s spremembo iz prejšnjega odstavka ne spremeni seštevek dovoljenih kvot po skupnem kadrovskem načrtu in zbirnem kadrovskem načrtu oseb javnega prava, se predlog sprememb posreduje ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki ga po potrebi uskladi s predlagateljem in usklajenega posreduje v sprejetje vladi v okviru ustreznega delovnega telesa.
(spremljanje uresničevanja kadrovskih načrtov oseb javnega prava)
(1) Pristojna ministrstva za osebe javnega prava v njihovi pristojnosti enkrat letno zberejo poročila o uresničevanju kadrovskih načrtov na dan 31. december preteklega leta v skladu s 16. členom te uredbe ter podatke o številu zaposlenih najpozneje do 1. marca tekočega leta posredujejo ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.
(2) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, izdela skupno poročilo za vse osebe javnega prava ter ga posreduje vladi. Če oseba javnega prava presega dovoljeno število zaposlenih, predlaga vladi ustrezne ukrepe.
V. USKLAJEVANJE S SINDIKATI
Predlog kadrovskega načrta, predlog skupnega kadrovskega načrta in predlog zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava predlagatelj posreduje reprezentativnim sindikatom, ki v roku 14 dni pošljejo svoje mnenje.
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o metodologiji za pripravo in spremljanje izvajanja kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov za leti 2025 in 2026 (Uradni list RS, št. 109/24) v delu, ki se nanaša na leto 2026.
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni list RS, št. 60/06, 83/06, 70/07, 96/09 in 32/25 – ZJU-1).
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2026.
Št. 00704-356/2025
Ljubljana, dne 11. decembra 2025
EVA 2025-3130-0035
Vlada Republike Slovenije
