Številka:	U-I-230/23-10
Datum:	3. 7. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Angele Pernuš in Danijela Pernuša, oba Preddvor, ki ju oba zastopa Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 3. julija 2025

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 7/22), kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto »Srednja Bela – Zgornja Bela« (odsek 326031) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 914/4, k. o. Bela, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor, kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto »Srednja Bela – Zgornja Bela« (odsek 326031) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 915/4, k. o. Bela, ter 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor, kolikor pod zap. št. 21 kategorizira javno pot »Zg. Bela: HŠ 54A – brunarica potok« (odsek 826151) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 993, k. o. Bela, se zavrne.

3. Občina Preddvor mora pobudnikoma povrniti njune stroške zastopanja v višini 653,31 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika s pobudo izpodbijata 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto »Srednja Bela – Zgornja Bela« (odsek 326031) (v nadaljevanju lokalna cesta) v delu, ki po njunih navedbah poteka po zemljišču s parc. št. 914/2, k. o. Bela, katerega solastnika sta oba pobudnika, ter zemljiščih s parc. št. 915/1 in 915/2, obe k. o. Bela, katerih izključna lastnica je pobudnica. Pobudnika izpodbijata tudi 6. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 21 kategorizira javno pot »Zg. Bela: HŠ 54A – brunarica potok« (odsek 826151) (v nadaljevanju javna pot) v delu, ki po njunih navedbah poteka po zemljišču s parc. št. 993, k. o. Bela,¹ ki je v izključni lasti pobudnice. Občini Preddvor (v nadaljevanju Občina) očitata, da je lokalno cesto razširila brez njunega soglasja in ne da bi z njima sklenila pravni posel za pridobitev zemljišča, po katerem poteka lokalna cesta, oziroma izvedla postopek razlastitve ali odmere spornega zemljišča. Pot, ki po njunih navedbah poteka po zemljišču s parc. št. 993, naj bi bila zasebna pot pobudnice za dostop do njenih zemljišč. Občina naj bi navedeno pot kategorizirala kot javno pot brez soglasja pobudnice in ne da bi s pobudnico sklenila pravni posel za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot, oziroma izvedla postopek razlastitve ali odmere spornega zemljišča. Pobudnika trdita, da je Občina z Odlokom posegla v dotedanje uživanje njunih nepremičnin in omejila njuna lastninska upravičenja na teh nepremičninah, to pa je imelo za posledico tudi spremembo uporabne vrednosti nepremičnin. Zato menita, da imata neposredni, osebni pravni interes za odločitev o pobudi.

2. Iz grafičnega prikaza, ki jima ga je posredovala Občina, naj bi bilo razvidno, da je Občina sporno lokalno cesto zgradila na nepremičninah v zasebni lasti, tudi na nepremičninah pobudnikov. V nepravdnem postopku, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 1/2020, sproženem na predlog pobudnikov za ureditev meje med njunima nepremičninama in sosednjo nepremičnino s parc. št. 916/11, naj bi geodet pokazal, da meja zemljišča s parc. št. 1689/1, ki je javno dobro v upravljanju Občine, poteka po cestišču. Pobudnika utemeljujeta, da je Občina cesto zgradila prek meja javnega dobra in na njunem zasebnem zemljišču, pri tem pa ni izkazala nikakršnega namena, da sporno stanje zemljiškoknjižno uredi. Ustavnemu sodišču predlagata, naj zaradi neskladja s 33. in 69. členom Ustave ter 49. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), veljavnim v času rekonstrukcije ceste, Odlok v tem delu odpravi.

3. Glede sporne javne poti pobudnika navajata, da je Občina v nepravdnem postopku št. N 167/2021 zatrjevala potek te poti po zemljišču parc. št. 1688/1, podatki, ki sta jih pridobila na podlagi zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, pa kažejo na to, da je Občina kategorizirala javno pot, za katero se spreneveda, da ne ve, kje poteka. Okoliščina, da javna pot poteka po območju, kjer meje niso katastrsko urejene, po mnenju pobudnikov izkazuje, da je Občina kategorizirala javno pot po zasebnem zemljišču s parc. št. 993, ki je v lasti pobudnice, in ne po zemljišču s parc. št. 1688/1, ki je javno dobro.

4. Pobudnika se v utemeljitev pobude sklicujeta na stališče Ustavnega sodišča, da je občinski predpis o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila. Posebej izpostavljata stališče Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-195/08 z dne 9. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 57/09, in OdlUS XVIII, 36), 11. točka obrazložitve. Ker v obravnavanem primeru po navedbah pobudnikov Občina pred kategorizacijo lokalne ceste in javne poti s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih potekata lokalna cesta in javna pot, oziroma ju ni razlastila, naj bi bil Odlok v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter 140. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2) in posledično tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Občina naj bi Odlok izdala na podlagi neveljavnega ZCes-1, namesto na podlagi v času uveljavitve Odloka veljavnega ZCes-2, kršena pa naj bi bila tudi 50. in 115. člen ZCes-2. Pobudnika Ustavnemu sodišču predlagata, naj ugotovi protiustavnost izpodbijanega dela Odloka ter Občini naloži, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta in pobudnikoma povrne stroške postopka s pobudo. Stroške utemeljujeta z navedbami, da sta Občino večkrat opozorila na nezakonitost Odloka, vendar Občina kljub navedeni ustavnosodni presoji teh neskladij ni odpravila.

5. Občina v odgovoru na pobudo ugovarja pravnemu interesu pobudnikov in zatrjuje, da so njihova medsebojna razmerja urejena. Glede razširitve lokalne ceste navaja, da so bila rekonstrukcijska dela izvedena v letu 2015. Pred izvedbo del naj bi Občina z vsakim lastnikom zemljišča na kraju samem sklenila dogovor o obsegu širitve ceste in naknadnem pogodbenem prenosu tega dela zemljišča v last Občine. Občina navaja, da so bila zemljišča s parc. št. 914/2, 915/1 in 915/2 s parcelacijo, ki se je izvedla v okviru sodnega postopka št. N 1/2020 pred Okrajnim sodiščem v Kranju, ukinjena, odmerjeni pa sta bili zemljišče s parc. št. 915/4 v izmeri 44 m2 v izključni lasti pobudnice ter zemljišče s parc. št. 914/4 v izmeri 3 m3 v solasti obeh pobudnikov, vsakega do ene polovice. Trdi, da je pobudnikoma že pred vložitvijo pobude 21. 11. 2023 podala pisni predlog za prenos zemljišč s parc. št. 914/4 in 915/5 v njeno last proti (dodatnemu) plačilu ter da je s pobudnico 28. 8. 2024 sklenila pogodbo namesto razlastitve glede zemljišča s parc. št. 915/4 in pobudničinega solastninskega dela na zemljišču s parc. št. 914/4. Občina nadalje pojasnjuje, da je njena lastninska pravica na teh nepremičninah že vpisana v zemljiško knjigo, za pridobitev preostalega solastninskega deleža do ene polovice na zemljišču s parc. št. 914/4 pa je sprožila nepravdni postopek za delitev solastnine s predlogom, da od pobudnika prevzame omenjeni solastninski delež v last proti plačilu njegove denarne vrednosti, tj. vrednosti zemljišča površine 1,5 m2. Občina trdi, da ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja pravnega položaja pobudnikov, saj je lastninsko pravico že pridobila oziroma za to sprožila nepravdni postopek za delitev solastnine.

6. Občina trdi, da javna pot ne poteka po zemljišču s parc. št. 993. Pojasnjuje, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. N 167/2021 z dne 30. 8. 2024 sodno urejena meja zemljišča s parc. št. 1688/1, ki je javno dobro v njenem upravljanju, med drugim tudi meja z zemljiščem s parc. št. 993. V nepravdnem postopku naj bi vsi udeleženci izrecno soglašali, da meja zemljišča s parc. št. 1688/1 poteka in se sodno uredi glede na širino in potek v naravi že obstoječe ceste. Na tej podlagi Občina zatrjuje, da ni posegla v zasebno lastnino pobudnice in da je to pobudnikoma pojasnjevala že pred vložitvijo pobude s pristavkom, da se bodo meje zemljišča s parc. št. 1688/1 dokončno uredile v okviru sodnega postopka. Ustavnemu sodišču Občina predlaga, naj pobudo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa oziroma jo podredno zavrne kot neutemeljeno.

7. Pobudnika sta odgovorila na navedbe Občine. Utemeljujeta, da zatrjevana urejenost medsebojnih razmerij na njun pravni interes za pobudo ne vpliva. Za obstoj njunega pravnega interesa ob vložitvi pobude naj bi bilo ključno, da sta bila v času uveljavitve Odloka in vložitve pobude lastnika nepremičnin, po katerih sta potekali lokalna cesta in javna pot, oziroma novo odmerjenih zemljišč, po katerih potekata lokalna cesta in javna pot. Pritrjujeta Občini, da pobudnica ni več (so)lastnica zemljišč s parc. št. 914/4 in 915/4, vendar poudarjata, da je pobudnik še vedno solastnik zemljišča s parc. št. 914/4. Pobudnika trdita, da imata še vedno pravni interes za pobudo, saj je Občina ravnala nezakonito in s svojimi dejanji grobo posegla v njune ustavno varovane pravice. Ugotovitev protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega dela Odloka bi po njunem mnenju izboljšala njun položaj, saj bosta lahko v tem primeru terjala škodo zaradi ravnanja Občine in si izboljšala pravni položaj v kazenskem postopku zoper Občino. Pobudnika menita, da če Ustavno sodišče o njuni pobudi ne bi odločilo, Občina ne bi odgovarjala za svoje očitno nezakonito ravnanje. Državno tožilstvo v Kranju naj bi zaradi nepravilnosti pri rekonstrukciji lokalne ceste zoper Občino že vodilo predkazenski postopek, v katerem bo po mnenju pobudnikov ugodilna odločba Ustavnega sodišča pomemben dokaz. Ugotovitev nezakonitosti ravnanja Občine naj bi bila sama po sebi pomembna z vidika učinkovitega varstva lastninske pravice.

8. Pobudnika poudarjata, da Občina v nepravdnem postopku št. N/1/2020 ni pridobila lastninske pravice na zemljiščih pobudnikov, temveč so se udeleženci dogovorili le, da bosta zemljišči s parc. št. 914/4 in 915/4 predmet pogodbenega prenosa na Občino. Pritrjujeta Občini, da ju je res pozvala k sklenitvi pogodbe, vendar naj bi Občina to storila šele 21. 11. 2023, tj. osem let po gradnji ceste in posegu v njuno lastninsko pravico. Ker naj predlog ne bi urejal vprašanja nastalih stroškov in ker naj bi bili med njima in Občino takrat v teku sodni postopki, naj bi bila pogajanja preložena do zaključka sodnih postopkov. Pobudnika navajata, da je Občina kljub zavrnitvi ponudbe s pobudnico 28. 8. 2024 sklenila pogodbo namesto razlastitve. Trdita, da je navedena pogodba neveljavna, ker je bila sklenjena mimo pooblaščencev pobudnice, ki je starejša gospa, rojena l. 1939. Pooblaščeni zastopnik Občine naj bi, čeprav je bila Občina seznanjena s tem, da ima pobudnica pooblaščenca, pobudnico obiskal v domu starejših občanov in z njo sklenil pogodbo, ne da bi ji omogočil posvet s pooblaščencem. Tudi če bi bila navedena pogodba veljavna, pa gre po mnenju pobudnikov za očitno kršitev že zato, ker pogodba ni bila sklenjena pred kategorizacijo lokalne ceste. Glede javne poti, ki po njunih navedbah poteka po zemljišču s parc št. 993, pobudnika trdita, da je sklep Okrajnega sodišča v Kranju št. N 167/2021 z dne 30. 8. 2024 z vidika zakonitosti Odloka neupošteven, saj je bil sklep sprejet leta 2024, Odlok pa leta 2022 in tedaj je nastalo neskladje z zakonom. Pobudnika vztrajata, da je Občina s sprejetjem Odloka grobo posegla v njune ustavno zagotovljene pravice, kršila ZCes-2 in povzročila protiustavno stanje, ki ga ni nameravala zakonito urediti.

9. Pobudnika sta vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka, kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 914/2, 915/1 in 915/2, ter 6. člena Odloka, kolikor pod zap. št. 21 kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 993. Iz navedb udeležencev in listin v spisu izhaja, da so bila zemljišča s parc. št. 914/2, 915/1 in 915/2 s parcelacijo ukinjena, namesto njih pa odmerjeni zemljišči s parc. št. 914/4 in 915/4. Upoštevaje navedbe pobudnikov je Ustavno sodišče zato štelo, da s pobudo izpodbijata 4. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 914/4 in 915/4, ter 6. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 21 kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 993.

10. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da pobudnik ni (bil) (so)lastnik zemljišča s parc. št. 915/4 (prej zemljišči s parc. št. 915/1 in 915/2), po katerem po navedbah pobudnikov poteka lokalna cesta, ter zemljišča s parc. št. 993, po katerem po navedbah pobudnikov poteka kategorizirana javna pot. Izključna lastnica teh zemljišč je bila v času vložitve pobude pobudnica. Zato pobudnik za vloženo pobudo zoper Odlok v delu, ki se nanaša na zemljišči s parc. št. 915/4 in 993, ne more izkazovati pravnega interesa v smislu 24. člena ZUstS.

12. V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da je pobudnica po vložitvi pobude z Občino sklenila pogodbo namesto razlastitve z dne 28. 8. 2024, katere predmet sta bili zemljišče s parc. št. 915/4 in pobudničin solastninski del do ene polovice na zemljišču s parc. št. 914/4, ter da je bila na tej podlagi v zemljiško knjigo v korist Občine vpisana lastninska pravica na zemljišču s parc. št. 915/4 in lastninska pravica pri solastninskem deležu do ene polovice na zemljišču s parc. št. 914/4. Sporno pa je, ali, kot izhaja iz navedb pobudnikov, pobudnica kljub temu izkazuje pravni interes za pobudo, ker naj bi bila pogodba neveljavna in ker je tudi sicer do sklenitve pogodbe in prenosa lastninske pravice prišlo po vložitvi pobude, ali pa, kot ugovarja Občina, ji tega pravnega interesa ni mogoče priznati, saj so razmerja med Občino in pobudnico urejena.

13. Med pobudnikoma in Občino tudi ni soglasja o tem, ali pobudnica izkazuje pravni interes za pobudo v delu, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 993. Občina trdi, da sporna javna pot ne poteka po tem zemljišču. Pri tem se sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Kranju št. N 167/2021 z dne 30. 8. 2024, s katerim je bila sodno urejena meja med zemljiščem s parc. št. 1688/1, ki je v lasti Občine, in sosednjimi zemljišči, med drugim z zemljiščem s parc. št. 993, ter iz obrazložitve katerega izhaja, da udeleženci (med katerimi je bila tudi pobudnica) izrecno soglašajo, da meja zemljišča s parc. št. 1688/1 poteka glede na širino in potek v naravi že obstoječe ceste. Pobudnika ugovarjata, da je navedeni nepravdni postopek z vidika zakonitosti Odloka neupošteven, saj je bil navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju sprejet po uveljavitvi Odloka.

14. Ne glede na to, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinski preizkus navedb pobude, lahko Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (drugi odstavek 26. člena ZUstS). Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme Ustavno sodišče pobudo za začetek takega postopka le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. V obravnavanem primeru sta bila po vložitvi pobude zemljišče s parc. št. 915/5 in solastninski delež do ene polovice na zemljišču s parc. št. 914/4 predmet pogodbe namesto razlastitve, ki se je navezovala na Odlok. Pobudnica v času odločanja Ustavnega sodišča ni več lastnica navedenih nepremičnin. Glede zemljišča s parc. št. 993, ki je v času odločanja Ustavnega sodišča v izključni lasti pobudnice, pa iz navedb udeležencev in listin v spisu izhaja, da je bila po vložitvi pobude sodno določena meja med tem zemljiščem in zemljiščem s parc. št. 1688/1, in sicer tako, da javna pot poteka le po slednjem. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v delu, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 915/4 v izključni lasti Občine in zemljišče s parc. št. 993, po katerem glede na sodno določitev meje ne poteka javna pot, v teh okoliščinah primera ne more več odpirati pomembnih ustavnopravnih vprašanj.²

15. Ustavno sodišče je zato zavrnilo pobudo, kolikor se nanaša na zemljišči s parc. št. 915/4 in 993 (2. točka izreka). V preostalem delu, tj. kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 914/4, ki je v času odločanja Ustavnega sodišča v solasti pobudnika in Občine, vsakega do ene polovice, pa je Ustavno sodišče pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

16. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

17. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZCes-1 in pred tem tudi že Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

18. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.³ Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne lokalne ceste po zemljišču s parc. št. 914/4 tega zemljišča ni pridobila v izključno last. Kot navaja Občina sama, je nepravdni postopek za delitev solastnine s predlogom, da od pobudnika prevzame v last njegov solastninski delež na zemljišču s parc. št. 914/4 proti plačilu njegove denarne vrednosti, še v teku. Člen 4 Odloka, kolikor pod zap. št. 7 kategorizira lokalno cesto »Srednja Bela – Zgornja Bela« (odsek 326031) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 914/4, je zato v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

19. Glede na navedeno je Ustavno sodišče 4. člen Odloka razveljavilo, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 914/4, ki je v solasti pobudnika (1. točka izreka). Glede na takšno odločitev se v presojo drugih očitkov pobudnikov in navedb Občine ni spuščalo.

20. Pobudnika sta zahtevala povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.⁴ V konkretnem primeru Ustavno sodišče ocenjuje, da so takšni razlogi podani. Glede na zelo obsežno ustavnosodno presojo občinskih predpisov o kategorizaciji občinskih cest je namreč Občina lahko utemeljeno pričakovala, da bosta pobudnika vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ter da bo sprejeta odločitev Ustavnega sodišča vsebinsko enaka kot v drugih podobnih zadevah. Čeprav je bilo treba pobudo delno zavrniti, kolikor se nanaša na zemljišči s parc. št. 993 in 915/4, so zatrjevani razlogi protiustavnosti in nezakonitosti Odloka v pobudi enaki glede teh dveh zemljišč kot glede zemljišča s parc. št. 914/4, glede katerega je Ustavno sodišče Odlok razveljavilo. Navedbe pobudnikov glede zemljišč s parc. št. 915/4 in 914/4 so medsebojno zelo povezane oziroma celo enake. Ustavno sodišče zato navedb pobudnikov v stroškovnem smislu ni ločevalo.⁵ Občina je v postopku pred Ustavnim sodiščem sicer navajala, da so razmerja glede zemljišč v (so)lasti pobudnice urejena, pri tem pa se je sklicevala na sodno poravnavo št. N 1/2020 z dne 13. 10. 2023 in pogodbo namesto razlastitve z dne 28. 8. 2024 ter sklep Okrajnega sodišča v Kranju št. N 167/2021 z dne 30. 8. 2024. Glede javne poti je navajala tudi, da je že pred vložitvijo pobude pobudnikoma pojasnjevala, da se bodo meje javne poti dokončno uredile v sodnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da so občine v vsakem primeru dolžne urediti lastništvo zemljišč pred kategorizacijo javnih cest.⁶ Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče o stroškovnem zahtevku odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

21. Pobudnika sta vložila pobudo po pooblaščeni odvetniški družbi. Ustavno sodišče je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19). Priznalo je stroške za pobudo z dne 6. 12. 2023 in za obrazloženo vlogo z dne 29. 4. 2025. Ustavno sodišče je tako po 1. točki Tarifne številke 7 za pobudo glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 500 točk, priznalo stroške v znesku 300 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za obrazloženo vlogo stroške v znesku 225 EUR in materialne stroške v znesku 10,5 EUR (v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife). Priznalo je tudi DDV v višini 22 odstotkov v znesku 117,81 EUR, ker je pooblaščenka pobudnikov zavezanka za DDV. Stroški zastopanja skupaj znašajo 653,31 EUR.

22. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, drugega odstavka 26. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rok Čeferin ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ V nadaljevanju odločbe je navedba katastrske občine, v kateri ležijo posamezna zemljišča, izpuščena. V vseh primerih gre za katastrsko občino 2084 – Bela.

² Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-172/19 z dne 6. 1. 2022, 5. točka obrazložitve. Primerjaj tudi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-332/22 z dne 12. 12. 2024 (Uradni list RS, št. 3/25), 17. točka obrazložitve, in št. U-I-119/19 z dne 16. 6. 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/22), 13. točka obrazložitve, ter sklep Ustavnega sodišča št. U-I-182/19, U-I-183/19 z dne 9. 12. 2021, 7. točka obrazložitve.

³ Tako na primer odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).

⁴ Tako na primer v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-10/22 z dne 16. 10. 2024 (Uradni list RS, št. 92/24), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.

⁵ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-136/23 z dne 17. 4. 2025 (Uradni list RS, št. 30/25), 15. točka obrazložitve.

⁶ Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-16/23 z dne 20. 3. 2025 (Uradni list RS, št. 22/25), 20. točka obrazložitve, in št. U-I-10/22, 11. točka obrazložitve.