Na podlagi 45. člena ter za izvrševanje 14., 16., 17. in 20. člena Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 – ZOFVI-K in 37/24) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
Ta pravilnik določa:
– naloge Državne komisije za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija), državnih predmetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: državna predmetna komisija), Državnega izpitnega centra, Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, postopek imenovanja, sestavo in naloge šolskih maturitetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska maturitetna komisija), šolskih izpitnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska izpitna komisija) in strokovnih aktivov ter priznavanje izpitov pri poklicni maturi,
– način in postopek prijave ter odjave k poklicni maturi oziroma k posameznemu izpitu,
– izpitni red,
– izvedbo in ocenjevanje pisnega in ustnega izpita ter praktičnega dela z zagovorom,
– varstvo pravic kandidatov in postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo,
– druga maturitetna pravila.
(opravljanje poklicne mature)
(1) Kandidati opravljajo poklicno maturo pod enakimi pogoji, določenimi z Zakonom o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 – ZOFVI-K in 37/24; v nadaljnjem besedilu: zakon) in s tem pravilnikom.
(2) Kandidati s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo poklicno maturo v skladu s pravili, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1) Ta pravilnik se uporablja tudi za opravljanje preizkusa znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature za kandidata z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z drugim odstavkom 29. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23).
(2) Posamezne izpite preizkusa znanja lahko kandidati iz prejšnjega odstavka opravljajo v različnih izpitnih rokih na isti šoli.
II. OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE
(pravica do opravljanja poklicne mature)
Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: program) ali je opravil mojstrski izpit oziroma kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj.
(predmeti poklicne mature)
(1) Predmeti skupnega dela poklicne mature so:
– slovenščina (prvi predmet),
– temeljni strokovno-teoretični predmet (drugi predmet).
(2) Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
(3) Kandidat, ki opravlja poklicno maturo na narodno mešanem območju v šolah z italijanskim učnim jezikom, ne more izbrati italijanščine kot tretji predmet.
(4) Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate.
(5) Predmeti izbirnega dela poklicne mature so:
– matematika ali tuji jezik ali drugi jezik na narodno mešanem območju (tretji predmet),
– četrti predmet.
(6) Tuje jezike kot predmet izbirnega dela določi pristojni strokovni svet na predlog Državne komisije.
(7) Slovenščina (italijanščina ali madžarščina na narodno mešanem območju), tuji jezik, drugi jezik na narodno mešanem območju in matematika, so splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature.
(1) Izpit pri poklicni maturi se opravlja na ravni zahtevnosti, določeni v predmetnem izpitnem katalogu.
(2) Izpit iz prvega, drugega in tretjega predmeta je v skladu s predmetnim izpitnim katalogom sestavljen iz pisnega in ustnega izpita, izpit iz četrtega predmeta pa se izvaja kot praktično delo (izdelek, storitev, izpitni nastop, izvedba kliničnih postopkov) z zagovorom.
(1) Izvajalci poklicne mature so šole in organizacije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola), ki izvajajo ustrezni program.
(2) Opravljanje praktičnega dela izpita lahko šola organizira v sodelovanju z delodajalci.
III. MATURITETNI ORGANI, DRŽAVNI IZPITNI CENTER, CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
(naloge Državne komisije)
(1) Državna komisija:
1. lahko predlaga ministru razvoj poklicne mature,
2. pri sprejemanju odločitev skrbi za smotrno uporabo materialnih, finančnih in človeških virov pri pripravi in izvedbi poklicne mature,
3. skrbi za racionalno zasnovo poklicne mature in kakovost njene vsebine ter postopkov,
4. koordinira, usklajuje in sodeluje pri pripravi in izvedbi poklicne mature,
5. za posamezni izpitni rok določi izpitne komplete za pisni izpit iz predmetov, pri katerih so imenovane državne predmetne komisije,
6. na predlog državnih predmetnih komisij določi merila za pretvorbo točk v ocene,
7. v skladu s pravili iz 2. člena tega pravilnika odloča o prilagojenem načinu opravljanja poklicne mature,
8. v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravi predlog Maturitetnega izpitnega kataloga in ga skupaj s predlogi predmetnih izpitnih katalogov za splošnoizobraževalne predmete predloži v potrditev pristojnemu strokovnemu svetu,
9. daje mnenje k predmetnim izpitnim katalogom za drugi in četrti predmet poklicne mature,
10. usklajuje cilje in vsebino usposabljanja članov državnih predmetnih komisij, predsednikov in tajnikov šolskih maturitetnih komisij ter ocenjevalcev poklicne mature,
11. na predlog Državnega izpitnega centra lahko imenuje pregledovalce izpitnih kompletov, ki jih pripravijo državne predmetne komisije,
12. lahko imenuje osebe, ki neposredno spremljajo izvedbo poklicne mature,
13. obvešča pristojne institucije, organe in šole o svojih sklepih, pomembnih za izvedbo poklicne mature,
14. sprejema posebne ukrepe v primeru izrednih razmer,
15. sprejme vmesno poročilo in letno poročilo o poklicni maturi,
16. opravlja druge naloge, ki so določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
(2) Pred izdajo sklepov, ki imajo finančne posledice, mora Državna komisija pridobiti soglasje ministra, pred izdajo sklepov, ki bistveno posegajo v izvedbene postopke, pa mnenje Državnega izpitnega centra.
(imenovanje državnih predmetnih komisij)
(1) Predsednike in člane državnih predmetnih komisij imenuje Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
(2) Postopek in kriterije imenovanja in razrešitve predsednika in članov državne predmetne komisije sprejme Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
(naloge državne predmetne komisije)
Državna predmetna komisija:
1. se seznanja z mednarodno primerljivimi izpiti,
2. predlaga Državni komisiji razvoj izpita,
3. skrbi za racionalno zasnovo in izvedbo izpita, kakovost vsebine in postopkov ter spremlja in proučuje značilnosti izpita in interpretira izpitne rezultate,
4. pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga za prvi in tretji predmet,
5. lahko predlaga spremembe predmetnega izpitnega kataloga za drugi predmet poklicne mature in posreduje predlog v pisni obliki Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
6. na osnovi predmetnega izpitnega kataloga načrtuje in z izpitnimi kompleti ter postopki izvedbe pripravlja veljavne, zanesljive, sprejemljive in učinkovite izpite,
7. za vsak izpitni rok pripravi ustrezno število izpitnih kompletov za pisni izpit,
8. izvede moderacijo navodil za ocenjevanje pisnega izpita,
9. pripravi predlog meril za pretvorbo točk v ocene in po potrebi sodeluje z Državno komisijo v postopkih usklajevanja,
10. na podlagi rezultatov in statističnih podatkov Državnega izpitnega centra pripravi analizo nalog in ocenjevanja za spomladanski izpitni rok,
11. pripravlja gradivo za stalno zbirko izpitnih nalog in vprašanj po navodilih Državnega izpitnega centra,
12. spremlja izvedbo izpitov poklicne mature na šolah,
13. opozarja Državno komisijo na morebitne nepravilnosti ali odstopanja od predpisanih postopkov, ki jih pri opravljanju svojih nalog zazna pri posameznih kandidatih ali šolah,
14. opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom, sklepi Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra.
(sestava in imenovanje šolske maturitetne komisije)
(1) Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik, tajnik in najmanj dva člana. Predsednik šolske komisije je ravnatelj, v organizacijah za izobraževanje odraslih pa vodja izobraževanja odraslih ali vodja izobraževalne organizacije za izredno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
(2) Namestnika predsednika, tajnika in člane šolske maturitetne komisije imenuje na začetku šolskega leta ravnatelj izmed učiteljev šole za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta.
(3) Sestavo šolske maturitetne komisije objavi šola najpozneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.
(4) V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom, ki opravlja poklicno maturo na tej šoli, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani člani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj oziroma tajnik sodeluje v šolski maturitetni komisiji in opravlja naloge, ki niso povezane z izpitno tajnostjo.
(naloge šolske maturitetne komisije)
Šolska maturitetna komisija:
1. vodi pripravo in izvedbo poklicne mature in predmaturitetnega preizkusa,
2. sodeluje z Državnim izpitnim centrom in Državno komisijo,
3. določi navodila za uporabo šifer,
4. imenuje šolske izpitne komisije,
5. imenuje zunanjega člana šolske izpitne komisije za četrti predmet iz vrst delodajalcev,
6. daje navodila šolskim izpitnim komisijam in usklajuje njihovo delo,
7. v skladu s predmetnim izpitnim katalogom potrdi obliko in način opravljanja izpita za četrti predmet,
8. določi seznam tem za izdelke oziroma storitve,
9. ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature,
10. obvešča Državni izpitni center o spremembi prijave kandidata, upravičenosti razlogov za kasnejšo prijavo, nepravočasni odjavi in neudeležbi na izpitu,
11. lahko v skladu s koledarjem poklicne mature dovoli kandidatu, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnega izpita ali zagovora, opravljanje tega dela izpita še v istem izpitnem roku,
12. kandidatu potrdi predlog teme in določi mentorja ter rok za dokončanje praktičnega dela izpita,
13. določi obdobje za pripravljalna dela za izvedbo izdelka oziroma storitve,
14. predlaga in organizira izpite za kandidate s posebnimi potrebami,
15. za pisni izpit iz drugega predmeta, pri katerem ni imenovana državna predmetna komisija, določi za posamezni izpitni rok izpitne komplete oziroma se seznani z izborom izpitnega kompleta, če ga šole pripravljajo skupno,
16. izmed strokovnih delavcev določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu,
17. za pisni izpit določi razporeditev kandidatov v skupine in sedežni red v izpitnih prostorih,
18. določi ocenjevalce za pisni izpit,
19. določi in objavi dan in uro opravljanja ustnih izpitov oziroma zagovorov,
20. za ustne izpite oziroma zagovore določi razpored kandidatov in šolskih izpitnih komisij po izpitnih prostorih,
21. na predlog strokovnih aktivov šole določi merila za pretvorbo točk v ocene za drugi in četrti predmet oziroma za predmete, kjer so ustanovljene državne predmetne komisije, upošteva merila, ki jih je določila Državna komisija,
22. potrjuje ocene za posamezne predmete in ugotavlja splošni uspeh kandidatov,
23. odloča o ukrepih zaradi storjenih kršitev pri izpitu,
24. obravnava kršitve pri izvajanju izpitov,
25. odloča o pritožbah in ugovorih kandidatov v skladu s pristojnostmi,
26. slovesno razglasi rezultate poklicne mature,
27. za čas opravljanja poklicne mature določi izpitni in maturitetni hišni red,
28. sprejme poročilo o izvedbi poklicne mature na šoli,
29. opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
(naloge predsednika šolske maturitetne komisije)
Predsednik šolske maturitetne komisije:
1. vodi seje šolske maturitetne komisije,
2. zagotavlja izvedbo poklicne mature na šoli v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi maturitetnimi pravili,
3. zagotavlja upoštevanje pravil o varovanju izpitne tajnosti,
4. imenuje ocenjevalce za pisni izpit,
5. sprejema in izroča gradivo za izpit oziroma za to pooblasti drugo osebo,
6. med izvajanjem poklicne mature prilagodi organizacijo drugega dela na šoli,
7. zagotavlja pravilnost vodenja dokumentacije in evidenc,
8. zagotavlja sodelovanje in pravočasno oddajo ustreznega gradiva Državnemu izpitnemu centru in Državni komisiji,
9. podeljuje spričevala in obvestila o uspehu pri poklicni maturi,
10. analizira letno poročilo o izvedbi poklicne mature in predlaga izboljšave,
11. zagotavlja varstvo pravic kandidatov,
12. organizira in zagotavlja notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
13. pri pripravi in izvedbi izpita iz predmeta splošne mature oziroma izpita iz četrtega predmeta sodeluje z drugimi šolami in delodajalci,
14. opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
(naloge tajnika šolske maturitetne komisije)
Tajnik šolske maturitetne komisije:
1. zagotavlja varovanje izpitne tajnosti,
2. seznanja člane šolske maturitetne komisije, šolskih izpitnih komisij in nadzorne učitelje s pravili za izvedbo poklicne mature,
3. seznanja učitelje z informacijami, povezanimi z izvedbo posameznih izpitov,
4. opravlja administrativno-organizacijske naloge za šolsko maturitetno komisijo,
5. organizira izvedbo predmaturitetnega preizkusa,
6. sprejema in izroča gradivo za izpit po pooblastilu predsednika šolske maturitetne komisije,
7. skrbi, da so kandidati z objavo na javnem mestu oziroma ustno seznanjeni z načinom ter pravili opravljanja poklicne mature, zlasti:
a) s koledarjem poklicne mature,
b) z navodili za uporabo šifer,
c) s trajanjem posameznih delov izpita,
č) s posebnostmi opravljanja četrtega predmeta,
d) z dovoljenimi gradivi in pripomočki pri izpitu,
e) z načini ocenjevanja,
f) z varstvom pravic kandidatov,
g) z drugimi obvestili v zvezi z izvajanjem poklicne mature,
8. vodi seznam predprijav in prijav kandidatov,
9. vodi seznam kandidatov za opravljanje posameznega izpita splošne mature in jim svetuje,
10. zbere in pripravi seznam tem in mentorjev za četrti predmet,
11. v skladu z navodili pripravi pogoje za izvedbo praktičnega dela izpita,
12. pripravi predlog časovne razporeditve opravljanja izpitov,
13. pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih in sedežni red pri pisnem izpitu iz predmeta,
14. pripravi predlog razporeditve nadzornih učiteljev in šolskih izpitnih komisij,
15. pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih za ustni izpit iz predmeta,
16. skrbi za ustrezno pripravo izpitnih prostorov,
17. določi šifre kandidatov,
18. posreduje izpitna in druga gradiva nadzornim učiteljem, mentorjem in šolskim izpitnim komisijam,
19. Državnemu izpitnemu centru v skladu z navodili posreduje dosežene točke kandidatov pri izpitih,
20. Državnemu izpitnemu centru v skladu z navodili posreduje kopije izpitnih pol, potrebnih za moderacijo navodil za ocenjevanje,
21. Državnemu izpitnemu centru posreduje podatke o doseženih točkah kandidatov, ki so bili zajeti v vzorec moderacije,
22. za šolsko maturitetno komisijo pripravlja predloge ocen kandidatov za drugi predmet poklicne mature, pri katerem niso imenovane državne predmetne komisije, in za četrti predmet,
23. vodi seznam ocenjevalcev na šoli,
24. kandidatu zagotavlja potrebne informacije o poklicni maturi,
25. po potrebi sodeluje z drugimi šolami pri izvedbi izpitov poklicne mature in izvedbi posameznega izpita splošne mature,
26. organizira slovesno podelitev spričeval,
27. opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
(imenovanje in sestava šolske izpitne komisije)
(1) Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne mature. V šolsko izpitno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerim koli kandidatom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani člani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.
(2) Za izvedbo izpitov istega predmeta se lahko imenuje več šolskih izpitnih komisij.
(3) Šolsko izpitno komisijo sestavljajo učitelji: predsednik, izpraševalec in član.
(4) V šolski izpitni komisiji sta najmanj dva učitelja, ki lahko poučujeta ta predmet.
(5) Če je predmet sestavljen iz strokovnih modulov, sta izpraševalca lahko tudi predsednik in član.
(6) V šolsko izpitno komisijo za četrti predmet je lahko imenovan tudi zunanji član iz vrst delodajalcev, ki mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo na ustreznem strokovnem področju in vsaj pet let delovnih izkušenj.
(naloge šolske izpitne komisije)
(1) Šolska izpitna komisija opravlja naslednje naloge:
– izvede ustni izpit ali zagovor in oceni kandidata,
– skrbi za pravilno izvedbo ustnega izpita ali zagovora,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov.
(2) Šolska izpitna komisija lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.
(naloge predsednika šolske izpitne komisije)
Predsednik šolske izpitne komisije:
1. prevzame gradivo za izvedbo ustnega izpita oziroma zagovora,
2. preveri, ali je izpitni prostor pred začetkom ustnega izpita oziroma zagovora ustrezno pripravljen,
3. daje kandidatom navodila o poteku ustnega izpita oziroma zagovora,
4. skrbi za pravilen potek ustnega izpita oziroma zagovora in vodi zapisnik,
5. usklajuje delo komisije in ocenjevanje kandidatov pri ustnem izpitu oziroma zagovoru,
6. po končanem ustnem izpitu oziroma zagovoru izroči tajniku šolske maturitetne komisije izpitno dokumentacijo,
7. v sodelovanju s člani izpitne komisije pripravi analizo izpita, če so bile pri ustnem izpitu oziroma zagovoru zabeležene posebnosti,
8. zagotovi, da se ustrezno uničijo zapiski kandidatov, ki nastanejo pri ustnem izpitu oziroma zagovoru.
(naloge Državnega izpitnega centra)
Državni izpitni center:
– sodeluje pri pripravi Maturitetnega izpitnega kataloga in predmetnih izpitnih katalogov za prvi in tretji predmet poklicne mature,
– sodeluje pri pripravi vmesnega in letnega poročila o poklicni maturi,
– neposredno spremlja potek poklicne mature na šolah,
– opravlja operativne naloge, ki jih z njegovim soglasjem nanj prenese Državna komisija.
(naloge Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje)
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje:
– sodeluje pri pripravi Maturitetnega izpitnega kataloga,
– sodeluje pri pripravi vmesnega in letnega poročila o poklicni maturi,
– koordinira pripravo predmetnih izpitnih katalogov za drugi in četrti predmet poklicne mature,
– neposredno spremlja potek poklicne mature na šolah,
– opravlja operativne naloge, ki jih z njegovim soglasjem nanj prenese Državna komisija.
(maturitetna koordinacija)
(1) Minister lahko imenuje maturitetno koordinacijo kot strokovno posvetovalni organ, ki je sestavljen predvsem iz predstavnikov:
– Državne komisije za poklicno maturo in Državne komisije za splošno maturo,
– strokovnih svetov s področja vzgoje in izobraževanja,
– javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja,
– ministrstva, pristojnega za šolstvo.
(2) Sestava, naloge in način delovanja maturitetne koordinacije se opredelijo s sklepom o imenovanju.
IV. OBJAVA MATURITETNEGA IZPITNEGA KATALOGA IN PREDMETNIH IZPITNIH KATALOGOV
(1) Maturitetni izpitni katalog objavi Državni izpitni center, predmetne izpitne kataloge pa ministrstvo, pristojno za šolstvo, v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom in Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje na svojih spletnih straneh, lahko pa jih objavijo tudi v tiskani obliki, kot publikacijo.
(2) Katalogi iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljeni najpozneje v 90 dneh po njihovi določitvi.
V. PRIPRAVA POKLICNE MATURE
(predmaturitetni preizkus)
Šola lahko za dijake zaključnih letnikov v okviru priprav na poklicno maturo izvede predmaturitetni preizkus. Obseg, način in rok opravljanja predmaturitetnega preizkusa določi šolska maturitetna komisija.
(1) Državna predmetna komisija v skladu s predmetnim izpitnim katalogom in navodili Državne komisije oziroma Državnega izpitnega centra zagotovi za posamezni izpitni rok najmanj dva izpitna kompleta za pisni izpit.
(2) Državna predmetna komisija pripravi in izroči Državnemu izpitnemu centru potrebno število izpitnih kompletov do konca maja, eno leto pred izvedbo poklicne mature.
(3) Državna komisija z žrebom določi po en izpitni komplet za posamezni izpitni rok.
(4) Državni izpitni center praviloma tri dni pred začetkom izpitnega roka izroči predsedniku šolske maturitetne komisije gradivo za pisni izpit, ki ga pripravijo državne predmetne komisije, v ustreznem številu izvodov.
(5) Državna predmetna komisija ob pripravi izpitnih kompletov za pisni izpit predvidi potrebno število točk za oceno zadostno (2) in število točk za oceno odlično (5).
(6) Strokovni aktiv šole za drugi predmet poklicne mature, pri katerem ni imenovana državna predmetna komisija, v skladu z rokovnikom, ki ga določi šolska maturitetna komisija, zagotovi za vsak izpitni rok najmanj dva izpitna kompleta za pisni izpit in ju izroči šolski maturitetni komisiji. Ob pripravi izpitnih kompletov za pisni izpit predvidi potrebno število točk za oceno zadostno (2) in število točk za oceno odlično (5).
(7) Šolska maturitetna komisija z žrebom določi po en izpitni komplet za posamezni izpitni rok in poskrbi za ustrezno število izvodov.
(8) V izobraževalnem programu, pri katerem za drugi predmet poklicne mature ni imenovana državna predmetna komisija, lahko šole pripravijo enotne izpitne komplete za pisni izpit.
(9) Če izpitni komplet za drugi predmet poklicne mature pripravi skupina šol, opravi končni izbor in pregled izpitnih nalog posebna komisija, ki jo določijo šole, vključene v skupno pripravo izpitnih kompletov.
(priprava izpitnih listkov)
(1) Seznam izpitnih nalog oziroma vprašanj za ustni izpit pripravi na podlagi predmetnega izpitnega kataloga strokovni aktiv šole. Na podlagi seznama izpitnih nalog oziroma vprašanj pripravijo izpraševalci izpitne listke s po tremi nalogami oziroma vprašanji.
(2) Izpitne listke v zaprtih ovojnicah oddajo najmanj tri dni pred začetkom izpita predsedniku šolske maturitetne komisije.
(3) Za vsako šolsko izpitno komisijo pri ustnem izpitu mora biti za vsak dan pripravljenih najmanj 35 izpitnih listkov, ki zadostujejo za največ 30 kandidatov.
(4) Šole, ki izvajajo isti izobraževalni program, lahko pripravijo enotne izpitne listke.
(5) Če enotne izpitne listke pripravi skupina šol, opravi končni izbor in pregled izpitnih listkov posebna komisija, ki jo določijo šole, sodelujoče pri skupni pripravi enotnih izpitnih listkov.
(praktični del izpita četrtega predmeta)
(1) Kandidat odda najpozneje do 31. oktobra tekočega šolskega leta predlog za temo praktičnega dela izpita.
(2) Temo praktičnega dela izpita in mentorja potrdi šolska maturitetna komisija najpozneje do konca decembra tekočega šolskega leta in s sklepom seznani kandidata.
(3) Šolska maturitetna komisija lahko za opravljanje praktičnega dela izpita, v skladu s koledarjem poklicne mature, v utemeljenih primerih določi tudi druge roke.
(priprava šolskih izpitnih komisij, nadzornih učiteljev in mentorjev)
(1) Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije najmanj pet dni pred izpitnim rokom seznani predsednike in člane šolskih izpitnih komisij, nadzorne učitelje in mentorje z maturitetnimi pravili, pravili ravnanja s šiframi, pravili o varovanju izpitne tajnosti in drugimi pravili.
(2) Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije skliče na dan pisnega izpita nadzorne učitelje najpozneje 30 minut pred začetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in jim izroči gradivo za izpit.
(3) Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije skliče na dan ustnega izpita člane šolskih izpitnih komisij najmanj 15 minut pred začetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in predsedniku šolske izpitne komisije izroči gradivo za izpit.
(vrednotenje dela učiteljev)
(1) Učitelju, ki ocenjuje izpitne pole pri slovenščini (italijanščini ali madžarščini), se za ocenjevanje prve izpitne pole prizna 25 minut, za ocenjevanje druge izpitne pole pa 40 minut.
(2) Učitelju, ki ocenjuje izpitne pole pri angleščini, nemščini ali italijanščini kot tujem in drugem jeziku, se za ocenjevanje prve izpitne pole prizna 20 minut, za ocenjevanje druge izpitne pole 10 minut in za ocenjevanje tretje izpitne pole 20 minut.
(3) Učitelju, ki ocenjuje izpitne pole pri slovenščini kot drugem jeziku, se za ocenjevanje prve izpitne pole prizna 20 minut, za ocenjevanje druge izpitne pole pa 20 minut.
(4) Učitelju, ki ocenjuje izpitne pole pri matematiki, se za ocenjevanje izpitne pole prizna 50 minut.
(5) Učiteljem, ki ocenjujejo izpitne pole temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta, se prizna:
– 40 minut, če je skupni čas pisanja vseh izpitnih pol 90–99 minut,
– 45 minut, če je skupni čas pisanja vseh izpitnih pol 100–109 minut in
– 50 minut, če je skupni čas pisanja vseh izpitnih pol 110–120 minut.
(6) Pri izpitnih polah z nalogami esejskega tipa pri slovenščini (italijanščini in madžarščini), slovenščini kot drugem jeziku in pri tujih jezikih, ki jih neodvisno ocenjujeta dva ocenjevalca, se tudi drugemu ocenjevalcu prizna minutaža izpitne pole, ki vsebuje naloge esejskega tipa.
(7) Za predmet, pri katerem ni imenovana državna predmetna komisija, se za sestavo izpitnih pol in navodil za ocenjevanje učitelju prizna skupno pet ur na izpitni komplet. Če pri sestavi izpitnih pol in navodil za ocenjevanje sodeluje več učiteljev, se predvideno število ur razdeli med učitelje.
(8) Mentorju zaključne naloge se za mentorstvo posameznemu dijaku prizna 60 minut.
(9) Minutaža, predvidena za ocenjevanje posamezne izpitne pole, se nanaša na enega kandidata.
(10) Vrednost ure (60 minut) določi minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom.
VI. IZPITNI ROKI, RAZPOREDITEV IZPITOV, PRIJAVA IN ODJAVA
(1) Kandidat opravlja vse predmete poklicne mature v enem izpitnem roku. Poklicna matura se opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kandidat iz drugega in četrtega odstavka 27. člena zakona opravlja poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, v skladu s 27., 27.a, 27.b in 27.c členom zakona.
(koledar poklicne mature)
Šolska maturitetna komisija objavi koledar poklicne mature na oglasni deski ali drugem vidnem mestu v šoli ter na spletni strani šole najpozneje do konca novembra, podrobnejšo razporeditev opravljanja pisnih izpitov pa najpozneje 30 dni pred izpitnim rokom.
(1) Če je izpit sestavljen iz več delov, se opravljajo vsi deli v istem izpitnem roku.
(2) Kandidat praviloma opravlja na isti dan en del izpita.
(3) Praktični del izpita in zagovor iz četrtega predmeta poklicne mature se lahko opravi v enem dnevu.
(1) Kandidat odda predprijavo in prijavo k poklicni maturi na šoli, na kateri je vpisan oziroma je na njej uspešno končal zaključni letnik izobraževanja.
(2) Kandidat, ki opravlja preizkus znanja v skladu s 3. členom tega pravilnika, in kandidat, ki je končal izobraževanje na šoli, ki poklicne mature ne izvaja več, odda prijavo k izpitom poklicne mature na šoli, ki izvaja poklicno maturo po ustreznem programu.
(3) Kandidat odda predprijavo k poklicni maturi do 15. novembra v tekočem šolskem letu, prijavo za spomladanski izpitni rok najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature, prijavo za jesenski izpitni rok najpozneje naslednji dan po objavi rezultatov poklicne mature spomladanskega izpitnega roka, prijavo za zimski izpitni rok pa najpozneje 60 dni pred začetkom opravljanja poklicne mature v zimskem izpitnem roku.
(4) Kandidat iz drugega odstavka 4. člena zakona priloži k prijavi oziroma predprijavi ustrezna dokazila za uveljavljanje prilagoditev izvedbe izpitov.
Za kandidate iz drugega odstavka 4. člena zakona in kandidate, ki se izredno izobražujejo v programu, ki se zaključi z maturo, ki uveljavljajo pravico do opravljanja poklicne mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, šolska maturitetna komisija pridobi iz uradnih evidenc odločbo o usmeritvi ali dokazilo o izrednem izobraževanju. Če dokazil ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, jih predloži kandidat.
Kandidat, ki po objavi sklepa o omejitvi vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnega predmeta poklicne mature, pošlje šoli, na kateri se je prijavil, spremembo prijave najpozneje 30 dni pred začetkom spomladanskega izpitnega roka.
(1) Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi ali posameznemu predmetu poklicne mature v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, vendar najpozneje deset dni pred začetkom izpitnega roka.
(2) Upravičeni razlogi za naknadno prijavo kandidatov so lahko:
– nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
– izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
– izobraževanje v tujini,
– dokazljiva izguba prijave na pošti,
– drugi upravičeni razlogi.
(3) O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči šolska maturitetna komisija s sklepom na podlagi ustreznih dokazil v petih dneh po prejemu vloge. Šolska maturitetna komisija o odločitvi obvesti kandidata in Državni izpitni center.
(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Najpozneje dva dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spričevalo šoli, kjer bo opravljal poklicno maturo.
(2) Kandidatu, ki je opravil zaključni letnik oziroma poklicni tečaj na šoli, na kateri se je prijavil k poklicni maturi, ni potrebno predložiti spričevala.
(3) Šolska maturitetna komisija ugotovi, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicne mature.
(4) Če kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za pristop k poklicni maturi ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice pristopiti k poklicni maturi. Šolska maturitetna komisija ga o tem pisno obvesti najpozneje en dan pred začetkom izpitnega roka.
(odjava od poklicne mature in posameznega izpita)
(1) Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najpozneje dva dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, na kateri se je prijavil.
(2) Kandidat se lahko pisno odjavi od posameznega izpita iz predmeta poklicne mature, ki ga opravlja v skladu z 69. in 70. členom tega pravilnika, najpozneje dva dni pred začetkom izpitnega roka.
(3) Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ne odjavi od poklicne mature v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, mora razloge za nepravočasno odjavo sporočiti šolski maturitetni komisiji najpozneje do začetka izpitnega roka, dokazila o upravičenih razlogih pa šolski maturitetni komisiji posredovati najpozneje v treh delovnih dneh po začetku izpitnega roka.
(4) Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ne odjavi od posameznega izpita iz predmeta poklicne mature v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, mora razloge za nepravočasno odjavo sporočiti šolski maturitetni komisiji najpozneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o upravičenosti razlogov pa predložiti šolski maturitetni komisiji v treh delovnih dneh po izpitu.
(5) Če se kandidat ne odjavi v roku, določenem v prvem ali drugem odstavku tega člena, in dokazil o upravičenih razlogih ne predloži v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in se ga pri tem predmetu ne oceni.
(neudeležba na izpitu ali delu izpita)
(1) Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil izpita poklicne mature, mora šolski maturitetni komisiji sporočiti razloge za neudeležbo najpozneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o upravičenosti razlogov pa predložiti v treh delovnih dneh po izpitu.
(2) Če kandidat ne predloži dokazil o upravičenih razlogih za neudeležbo na izpitu v roku, določenem v prejšnjem odstavku, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in je pri tem predmetu neocenjen.
(3) Če kandidat ne predloži dokazil o upravičenih razlogih za neudeležbo na delu izpita v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, je pri tem delu izpita ocenjen z nič točkami.
(upravičeni razlogi za nepravočasno odjavo ali neudeležbo na izpitu)
(1) Za upravičene razloge za nepravočasno odjavo ali neudeležbo na izpitu ali delu izpita se šteje:
– nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
– izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
– izobraževanje v tujini,
– dokazljiva izguba prijave na pošti,
– drugi upravičeni razlogi.
(2) Šolska maturitetna komisija o upravičenosti nepravočasne odjave odloči s sklepom v treh delovnih dneh po prejemu vloge kandidata in o tem seznani Državni izpitni center.
(3) Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni udeležil pisnega izpita poklicne mature, šolska maturitetna komisija v treh dneh zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni komisiji v odločanje. Državna komisija odloči o predlogu v 30 dneh od prejema dokumentacije.
(4) Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnega izpita, mu lahko šolska maturitetna komisija, omogoči opravljanje še v istem izpitnem roku, če to omogoča koledar poklicne mature. Če kandidatu omogoči opravljanje ustnega izpita v istem izpitnem roku, ga mora o tem obvestiti najpozneje 24 ur pred izpitom.
(5) Če kandidat ne more opravljati ustnega izpita še v istem izpitnem roku, šolska maturitetna komisija v treh delovnih dneh zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni komisiji v odločanje. Državna komisija odloči o predlogu v 30 dneh od prejema dokumentacije.
(seznanitev s predmetnim izpitnim katalogom in pravili)
(1) Učitelj seznani kandidata s predmetnim izpitnim katalogom najpozneje do 1. oktobra v zaključnem letniku.
(2) Šola seznani kandidate z naborom vprašanj za ustni izpit najpozneje do 1. februarja v zaključnem letniku.
(3) Šolska maturitetna komisija omogoči kandidatu, da se pred začetkom opravljanja poklicne mature seznani s pravili oziroma postopkom za opravljanje izpitov, pravicami in dolžnostmi ter s posledicami kršitve pravil.
(1) Poleg predsednika oziroma tajnika šolske maturitetne komisije lahko izpitu ali delu izpita prisostvujejo še člani Državne komisije, člani državnih predmetnih komisij, delavci Državnega izpitnega centra, svetovalci programskih področij Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in druge osebe, ki jih imenuje Državna komisija.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko spremljajo izvajanje poklicne mature na šoli na podlagi pooblastila Državnega izpitnega centra.
(zamuda, prekinitev pisnega izpita)
(1) Če kandidat zamudi začetek pisnega izpita za manj kot 30 minut, lahko pristopi k opravljanju pisnega izpita. Čas opravljanja pisnega izpita se mu ne podaljša.
(2) Če kandidat iz upravičenih razlogov zamudi začetek pisnega izpita za več kot 30 minut, mu lahko Državna komisija na predlog šolske maturitetne komisije dovoli opravljanje izpita v naslednjem izpitnem roku.
(3) Kandidat mora šolski maturitetni komisiji predložiti ustrezna dokazila najpozneje 24 ur po začetku pisnega izpita.
(4) Za upravičene razloge za kasnejši začetek pisnega izpita zaradi zamude se šteje:
– nenadna bolezen,
– dokazljive okoliščine v prometu, ki so povzročile nepravočasni prihod,
– izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
– drugi izredni dogodki.
(5) Če kandidat izpit prekine iz upravičenih razlogov, mu lahko šolska maturitetna komisija podaljša čas pisnega izpita v dolžini časa prekinitve, vendar največ do 50 % predvidenega časa. Če to ni možno, lahko kandidat zaprosi za opravljanje izpita v naslednjem izpitnem roku o čemer odloči Državna komisija na predlog šolske maturitetne komisije ali pa se mu določi nova ocena v skladu s tem pravilnikom.
Trajanje pisnega izpita je določeno s predmetnim izpitnim katalogom in označeno na izpitni poli. Pisni izpit traja najmanj 90 minut in največ 120 minut.
(razporeditev kandidatov)
(1) Šolska maturitetna komisija najpozneje tri dni pred začetkom pisnih izpitov razporedi kandidate v skupine, jih razporedi po izpitnih prostorih in imenuje nadzorne učitelje.
(2) Skupine se oblikujejo po abecednem redu.
(3) Število kandidatov v skupini je praviloma deljivo s pet.
(4) Podatki o razporeditvi kandidatov so do objave tajni.
(5) Razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija na dan izpita najpozneje 60 minut pred začetkom pisnih izpitov na kandidatu dostopnem mestu. Sedežni red mora biti objavljen tudi pri vhodu v izpitni prostor.
(priprava izpitnega prostora)
(1) Predsednik šolske maturitetne komisije zagotovi, da so prostori, kjer kandidati opravljajo izpit, pred vsakim izpitom pregledani in določi osebe, ki nadzirajo hodnike in druge prostore, kjer se lahko zadržujejo kandidati, ki opravljajo izpit.
(2) Pisni izpit opravljajo kandidati v izpitnem prostoru, ki mora biti urejen in zaklenjen najmanj 12 ur pred začetkom izpita.
(3) Iz izpitnega prostora morajo biti odstranjena ali zakrita vsa učila, ki bi lahko služila kandidatom kot pripomoček pri izpitu.
(4) Vsak kandidat mora imeti svojo mizo. Če so dvosedežne, sedijo vsi na isti strani mize.
(5) Razmik med središči stolov mora biti najmanj 1,5 metra. Vsi stoli morajo biti obrnjeni v isto smer.
(6) V izpitnem prostoru je praviloma do 30 kandidatov.
(7) Če obstajajo utemeljeni razlogi, je lahko v izpitnem prostoru kandidatov tudi več. O tem odloči šolska maturitetna komisija.
(priprava kandidatov na pisni izpit)
(1) Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom 20 minut pred začetkom pisnega izpita.
(2) Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na pisnem izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred začetkom izpita položi na rob mize. Identifikacijo kandidatov opravi nadzorni učitelj.
(3) Če kandidat osebnega dokumenta nima, nadzorni učitelj to zabeleži v zapisnik, identifikacija pa se opravi najpozneje v 24 urah po začetku izpita.
(4) Če se identifikacija ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da se kandidat izpita iz neupravičenih razlogov ni udeležil.
(5) Kandidati imajo pri izpitu le pripomočke in gradiva, dovoljene s predmetnim izpitnim katalogom.
(6) V izpitni prostor lahko prinesejo le nujne osebne predmete, ki jih morajo odložiti na za to določeno mesto.
(7) Kandidati v izpitnem prostoru ne smejo imeti pripomočkov, kot je mobitel ali druge elektronske komunikacijske naprave.
(naloge nadzornega učitelja)
(1) Pri pisnem izpitu sta nadzorna učitelja dva strokovna delavca, ki ne smeta biti učitelja predmeta, pri katerem nadzorujeta potek izpita. Če je v izpitnem prostoru več kot 30 kandidatov, se število nadzornih učiteljev poveča v skladu z navodili Državnega izpitnega centra.
(2) Če je v izpitnem prostoru prisotnih sedem ali manj kandidatov, ki jim je priznana pravica do prilagojenega načina opravljanja mature, je pri pisnem izpitu nadzorni učitelj najmanj en strokovni delavec, ki ne sme biti učitelj predmeta, pri katerem nadzoruje potek izpita. V tem primeru hodnik nadzorujeta dva strokovna delavca.
(3) Nadzorni učitelj pri pisnem izpitu zagotavlja, da se upoštevajo maturitetna pravila, in zabeleži v zapisnik pisnega izpita vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom. Nadzorni učitelj:
1. preveri urejenost izpitnega prostora,
2. preveri prisotnost kandidatov in njihovo identiteto,
3. kandidatom da ustrezna navodila za delo in jih opozori na upoštevanje maturitetnih pravil,
4. preveri, ali kandidati sedijo po določenem sedežnem redu,
5. razdeli gradivo za izpit in opozori kandidate, da preverijo, če so prejeli vse gradivo,
6. preveri pravilnost ravnanja s šiframi,
7. opozori kandidate, da preberejo navodila,
8. nadzoruje potek izpita tako, da ne moti kandidatov,
9. spremlja kandidata med krajšo odsotnostjo iz izpitnega prostora,
10. vodi zapisnik o opravljanju pisnega izpita in zabeleži vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom,
11. pri morebitnih kršitvah izreče opomin oziroma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije o drugih kršitvah in to zabeleži v zapisnik, ki ga po končanem izpitu izroči tajniku šolske maturitetne komisije.
(4) Nadzorni učitelj po izteku časa za opravljanje pisnega izpita zbere pisne izdelke kandidatov ter pregleda, ali so pravilno nalepljene šifre ter če so oddani vsi razdeljeni listi. Zbrane in urejene pisne izdelke shrani v vrečke za vračanje gradiva iz izpitnega prostora, jih takoj izroči predsedniku ali tajniku šolske maturitetne komisije ter zaklene izpitni prostor.
(1) Pisni izpit opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku istega dne ob istem času.
(2) Pisni izpit se začne ob 9. uri.
(3) Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, z dovoljenimi pripomočki in gradivi, ne smejo se pogovarjati in motiti poteka izpita.
(4) Če ob začetku pisnega izpita nastopijo utemeljeni razlogi, zaradi katerih izpita ni mogoče začeti ob uri, ki je določena v drugem odstavku tega člena, lahko predsednik šolske maturitetne komisije v soglasju z Državnim izpitnim centrom odloči, da se začetek izpita odloži, vendar največ za 30 minut.
(1) Če je pri pisnem izpitu več izpitnih pol, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo po koncu pisanja pobere.
(2) Za vsako naslednjo izpitno polo se postopek ponovi.
(3) Za menjavo izpitnih pol je določen premor. Premor traja 10 minut. V tem času kandidati ne zapuščajo izpitnega prostora.
(1) Med pisnim izpitom in med premorom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti izpitni prostor le po en kandidat.
(2) Odsotnost dovoli nadzorni učitelj. Odsotnost, daljšo od pet minut, lahko dovoli le v izjemnih primerih.
(3) Nadzorni učitelj skrbi, da se kandidat zunaj izpitnega prostora ne pogovarja ali sporazumeva z drugimi in ne pride v stik z nedovoljenimi pripomočki in gradivi.
(4) Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in praviloma 15 minut pred iztekom časa, določenega za reševanje izpitne pole, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
(1) Kandidat, ki je pisni izpit začel, mora gradivo za izpit tudi oddati.
(2) Kandidat lahko odda gradivo za izpit pred iztekom časa in zapusti izpitni prostor v skladu s četrtim odstavkom 49. člena tega pravilnika. Nadzorni učitelj vpiše v zapisnik čas oddaje gradiva za izpit.
Šolska maturitetna komisija objavi najpozneje tri dni pred začetkom obdobja ustnih izpitov na oglasni deski ali drugem dostopnem mestu imena članov šolskih izpitnih komisij, poimenski razpored kandidatov, izpitne prostore ter čas opravljanja ustnega izpita pri določenem predmetu.
(šolska izpitna komisija)
(1) Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
(2) Izpraševalci pri ustnem izpitu so učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja predmeta ali vsaj enega od modulov predmeta in so praviloma poučevali kandidata.
53. člen
(1) Predsednik šolske izpitne komisije pozove kandidata, da si izbere izpitni listek. Izpitni listki morajo biti kandidatu predloženi tako, da se ne vidi njihova vsebina. Kandidat ima pravico enkrat zamenjati izpitni listek.
(2) Kandidat ima pred začetkom ustnega izpita pravico do 15 minutne priprave. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
(3) Ustni izpit, ki se začne z odgovarjanjem kandidata, traja največ 20 minut. Izpraševalec lahko kandidatu postavlja dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo naloge oziroma vprašanja z izpitnega listka.
(4) Uporabljeni izpitni listki se vrnejo v komplet izpitnih listkov.
(5) Število točk za kandidata predlaga v potrditev šolski izpitni komisiji izpraševalec.
X. IZPIT IZ ČETRTEGA PREDMETA
(priprava in izvedba izpita iz četrtega predmeta)
(1) Obseg četrtega predmeta poklicne mature je določen s kreditnimi točkami v posebnem delu predmetnika izobraževalnega programa in predmetnem izpitnem katalogu.
(2) Priprave na opravljanje izpita in praktični del izpita iz četrtega predmeta se praviloma opravljajo v zaključnem letniku, lahko tudi v času, ki je s šolskim koledarjem opredeljen za obdobje trajanja pouka.
(3) Del izpita se lahko izvaja tudi pred šolsko izpitno komisijo, če tako odloči šolska maturitetna komisija.
(4) Čas za izpit ne sme biti daljši kot osem ur (po 60 minut). Šolska maturitetna komisija lahko določi, da se izpit iz četrtega predmeta opravlja v dveh delih, ki skupaj ne smeta preseči osem ur.
(5) Če traja izpit iz četrtega predmeta na dan strnjeno več kot štiri ure, pripada kandidatu v času trajanja izpita 30 minutni odmor.
(6) V času izpita lahko kandidat zapusti izpitni prostor le z dovoljenjem mentorja.
(7) Tajnik šolske maturitetne komisije izroči vso potrebno dokumentacijo mentorju v šoli najmanj 30 minut pred izpitom, mentorju pri delodajalcu pa najmanj en dan pred izpitom.
(8) Izvedbo izpitnega nastopa v izobraževalnem programu predšolska vzgoja spremljata kandidatov mentor in pedagoški vodja vrtca ali njegov namestnik.
Mentor:
– kandidate seznani s postopkom opravljanja izpita in preveri upoštevanje pravil varstva pri delu in varovanja zdravja,
– ocenjuje izpit tako, da ne moti kandidatov,
– vodi zapisnik o opravljanju izpita in zabeleži vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom,
– pri morebitnih kršitvah opomni kandidate, to zabeleži v zapisnik in o kršitvah poroča predsedniku ali tajniku šolske maturitetne komisije.
(priprava izpitnega prostora)
Mentor najmanj 30 minut pred izpitom zagotovi, da je izpitni prostor pripravljen v skladu s sklepi šolske maturitetne komisije.
(1) Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom najmanj 20 minut pred začetkom izpita.
(2) Mentor po vstopu kandidata v izpitni prostor preveri ali kandidat upošteva pravila o varstvu pri delu in varovanju zdravja. Če kandidat pravil ne upošteva, mentor obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ustrezno ukrepa.
(zagovor praktičnega dela izpita iz četrtega predmeta)
(1) Zagovor praktičnega dela je obvezen. Pogoj za pristop k zagovoru praktičnega dela je izdelan izdelek oziroma opravljena storitev in oddana projektna dokumentacija.
(2) Kandidat opravlja zagovor pred šolsko izpitno komisijo.
(3) Zagovor se začne tako, da predsednik šolske izpitne komisije pokliče kandidata, da predstavi in utemelji svoj izdelek, storitev oziroma izpitni nastop.
(4) Vprašanja, vezana na izdelek oziroma storitev, ali izpitni nastop, postavlja izpraševalec, ki ga določi šolska maturitetna komisija.
(5) Zagovor traja največ 20 minut.
(6) Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave.
(1) Uspeh kandidatov pri poklicni maturi se ocenjuje:
– s točkami,
– z odstotnimi točkami,
– z ocenami, ki so lahko:
a) ocene od 1 do 5
b) točkovne ocene od 1 do 8.
(2) S točkami se ocenjujejo odgovori na posamezna vprašanja in rešitve nalog posameznih delov izpita.
(3) S predmetnim izpitnim katalogom se določi razmerje med posameznimi deli izpita v odstotnih točkah.
(4) Odstotne točke, dosežene pri vseh delih izpita, se na podlagi sprejetih meril pretvorijo v ocene od 1 do 5 oziroma v točkovne ocene od 1 do 8.
(navodila za ocenjevanje pisnih izpitov)
Ocenjevanje v posameznem izpitnem roku poteka v skladu z navodili za ocenjevanje, ki jih pripravijo:
– državne predmetne komisije za prvi in tretji predmet ter drugi predmet, za katerega so imenovane državne predmetne komisije,
– strokovni aktivi šol oziroma drugi pripravljavci izpitnih kompletov za predmete, pri katerih niso imenovane državne predmetne komisije.
(moderacija navodil za ocenjevanje pisnih izpitov)
Državna predmetna komisija, strokovni aktiv šole oziroma drugi pripravljavci gradiva za pisni izpit opravijo na vzorcu rešenih izpitnih pol moderacijo navodil za ocenjevanje, s čimer preverijo ustreznost navodil za ocenjevanje in z moderiranimi navodili za ocenjevanje seznanijo ocenjevalce. Vzorec izpitnih pol za moderacijo za predmete, pri katerih so imenovane državne predmetne komisije, posredujejo izbrane šole v skladu z navodili Državnega izpitnega centra.
(1) Ocenjevalec pisnega izpita mora izpolnjevati pogoje za učitelja predmeta ali vsaj enega od modulov predmeta, pri katerem ocenjuje. Programe za usposabljanje ocenjevalcev izvajajo Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom.
(2) Pisni izpit ocenjuje v točkah praviloma en ocenjevalec.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, izpitne pole z nalogami esejskega tipa pri slovenščini (italijanščini in madžarščini), slovenščini kot drugem jeziku in pri tujih jezikih neodvisno ocenjujeta dva ocenjevalca.
(4) Če del pisnega izpita ocenjujeta dva ocenjevalca, se za ta del izpita izračuna povprečje točk. Če rezultat ni celo število, se zaokroževanje točk izvede pri izračunu skupnih točk pisnega izpita.
(5) Ustni izpit oziroma zagovor oceni šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Če člani šolske izpitne komisije s predlogom izpraševalca ne soglašajo, izvede predsednik usklajevanje. Če usklajevanje ni uspešno, člani o predlogu glasujejo.
(naloge ocenjevalca in mentorja)
(1) Ocenjevalec oziroma mentor je pozoren tudi na znake morebitnega prepisovanja in druge domnevne kršitve, ki so razvidne iz primerjave izdelkov kandidatov in nanje opozori šolsko maturitetno komisijo.
(2) Pri četrtem predmetu mentor pripravi podroben načrt ocenjevanja in ocenjevalni list za izbrano temo, ki predstavlja strokovno podlago za ocenjevanje. Ocenjevalni list vključuje posamezna merila ocenjevanja, ki so določena s predmetnim izpitnim katalogom.
(1) Državna komisija določi na predlog državnih predmetnih komisij merila za pretvorbo točk v ocene.
(2) Merila za pretvorbo točk v ocene za drugi predmet, pri katerem ni imenovanih državnih predmetnih komisij, in za četrti predmet določi šolska maturitetna komisija na predlog strokovnih aktivov šol oziroma drugih pripravljavcev gradiva za izpit.
(3) Če Državna komisija oziroma šolska maturitetna komisija ne potrdi predloga predlagatelja, se opravi postopek uskladitve, ki ga Državna komisija določi in objavi vnaprej.
(4) Sprejeta merila iz spomladanskega izpitnega roka poklicne mature veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok.
(1) Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna ocena, druge ocene so pozitivne.
(2) Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8, in sicer:
1. 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
2. 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
3. 3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
4. 4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
5. 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
6. 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
7. 7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
8. 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).
(3) Razmejitev intervalov ocenjevalne lestvice na zgornji in spodnji del predlaga pristojna državna predmetna komisija, strokovni aktivi šol ali drugi pripravljavci gradiva ob vsakokratni določitvi meril za pretvorbo točk v ocene.
(1) Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh predmetih ocenjen pozitivno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
(3) Splošni uspeh je seštevek ocen oziroma točkovnih ocen, doseženih pri posameznih predmetih.
(4) Splošni uspeh se izraža na lestvici od 8 do 23 točk.
(5) Kandidat, ki doseže določeno število točk, ki jih za vsako leto posebej določi Državna komisija, doseže izjemen splošni uspeh.
(spričevalo poklicne mature)
(1) Kandidatu, ki je opravil poklicno maturo, izda šola spričevalo o poklicni maturi in obvestilo o uspehu pri poklicni maturi.
(2) Kandidatu, ki je opravil poklicno maturo z izjemnim splošnim uspehom, izda šola spričevalo o poklicni maturi s pohvalo – summa cum laude, ki ga poleg ravnatelja podpiše še minister.
(3) Obvestilo o uspehu pri poklicni maturi obsega dosežene ocene oziroma točkovne ocene pri predmetih.
(4) Kandidat, ki je opravil preizkus znanja v skladu z 29. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, prejme obvestilo o uspehu.
XII. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE, TRAJNOST OCEN TER NOVA OCENA
Kandidat lahko poklicno maturo v celoti opravlja večkrat.
(1) Kandidat, ki je pri poklicni maturi ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama, ima v skladu z zakonom pravico do popravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.
(2) Kandidat, ki opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
(3) Dveletni rok iz prvega odstavka tega člena začne teči od zaključka opravljanja drugega dela poklicne mature.
(1) Kandidat, ki je opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni poklicni maturi pravico na enem izpitnem roku ponovno opravljati izpite iz enega ali več posameznih predmetov poklicne mature na isti šoli. Za splošni uspeh pri poklicni maturi se upošteva boljša ocena.
(2) Kandidat, ki v skladu z zakonom opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
(3) Dveletni rok iz prvega odstavka tega člena začne teči od zaključka opravljanja drugega dela poklicne mature.
(trajnost doseženega uspeha pri četrtem predmetu poklicne mature)
(1) Končna pozitivna ocena pri četrtem predmetu poklicne mature je trajna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kandidat ponovno opravlja četrti predmet poklicne mature, če ponovno opravlja poklicno maturo v celoti ali izboljšuje oceno četrtega predmeta.
(3) Pri ponovnem opravljanju mature v celoti ali popravljanju negativne ocene se upoštevajo točke, dosežene na tem izpitnem roku.
(4) Podatke o dobljenem številu točk iz prejšnjih odstavkov hrani šola, na kateri je kandidat opravljal četrti predmet poklicne mature.
(računske in druge očitne napake)
(1) Računske in druge očitne napake pri ocenjevanju in preračunavanju točk pri predmetih, pri katerih so imenovane državne predmetne komisije, popravi Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra. O popravku napake se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik Državne komisije.
(2) Računske in druge očitne napake pri ocenjevanju in preračunavanju točk pri predmetih, pri katerih niso imenovane državne predmetne komisije, in pri četrtem predmetu popravi šolska maturitetna komisija. O popravku napake se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik šolske maturitetne komisije in o tem obvesti Državni izpitni center.
Novo oceno se kandidatu lahko določi:
– če so ugotovljene kršitve postopka ali druge okoliščine pri izvedbi poklicne mature, ki bi lahko vplivale na oceno,
– če se njegov izdelek po tem, ko ga je oddal, izgubi ali uniči,
– če iz upravičenih razlogov ni opravljal izpita v celoti,
– v drugih primerih, ko tako odloči Državna komisija.
(način določitve novih točk za pisni izpit oziroma ustni izpit)
(1) Kandidat, ki mu je treba določiti novo število točk za manjkajočo ali neocenjeno eno nalogo ali več nalog v izpitni poli ali pri ustnem izpitu, dobi enak odstotek možnih točk pri tej(h) nalogah, kot ga je v povprečju dosegel pri drugih nalogah iste izpitne pole oziroma ustnega izpita.
(2) Kandidat, ki mu je treba določiti novo število točk za manjkajočo ali neocenjeno izpitno polo, dobi pri tem delu izpita enak odstotek možnih točk kot ga je dosegel pri drugem delu pisnega izpita.
(3) Če kandidatu ni možno oceniti posameznega dela izpita na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se ta del izpita oceni na podlagi povprečne ocene, ki jo je dosegel v zadnjem letu izobraževanja iz vseh programskih enot, ki so podlaga za pripravo predmetnega izpitnega kataloga za ta predmet.
(4) Novo število točk se izračuna na naslednji način:
– če je povprečna ocena, določena v skladu s tretjim odstavkom 74. člena tega pravilnika, celo število, kandidat pri manjkajočem delu izpita prejme odstotek možnih točk, ki je enak sredini intervala mej za povprečno oceno;
– če povprečna ocena, določena v tretjem odstavku 74. člena tega pravilnika, ni celo število, se sredini intervala meje za celi del povprečne ocene prišteje dodatek. Dodatek se izračuna tako, da se decimalni del povprečne ocene zmnoži z razliko odstotnih točk med sredino intervala za celi del povprečne ocene in sredino intervala za naslednjo višjo celo oceno. Seštevek sredine intervala mej za celi del in dodatka predstavlja odstotek možnih točk za neocenjeni del izpita.
(5) Novo število točk in oceno iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi šolska maturitetna komisija, ki mora z novo oceno, razlogi za določitev le-te in utemeljitvijo seznaniti Državno komisijo pred razglasitvijo rezultatov poklicne mature.
(6) Če kandidatu ni mogoče določiti novega števila točk v skladu s tem členom, Državna komisija sprejme poseben sklep o določitvi nove ocene.
(zamrznitev izpitnih rokov)
Kandidatu, ki se vzporedno izobražuje, in kandidatu, ki iz utemeljenih razlogov še ni izkoristil vseh pravic, povezanih z opravljanjem poklicne mature, lahko Državna komisija ob predložitvi ustreznih dokazil izjemoma podaljša rok za opravljanje izpitov.
XIII. KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL
(1) Kršitve kandidatov pri izpitu so:
1. vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
2. motenje poteka izpita,
3. oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
4. posedovanje pomožnega listka, elektronskih komunikacijskih pripomočkov (naprav) oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
5. prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
6. uporaba pomožnega listka, elektronskih komunikacijskih pripomočkov (naprav) oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
7. predložitev dela drugega kandidata,
8. posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti,
9. zamenjava identitete kandidata,
10. ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje.
(2) Uporaba elektronskih komunikacijskih pripomočkov oziroma naprav je tudi zgolj oddaja zvočnega signala naprave.
Za kršitve se kandidatom lahko izrečejo naslednji ukrepi:
– opomin,
– prekinitev reševanja izpitne pole,
– prekinitev dela izpita,
– prekinitev izpita,
– razveljavitev vseh delov opravljenega izpita,
– razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature.
(postopek izrekanja ukrepov)
(1) Ukrepi se praviloma stopnjujejo.
(2) Opomin izreče nadzorni učitelj, tako da to zapiše v zapisnik o poteku izpita. Opomin se izreče za kršitve, navedene v 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 76. člena tega pravilnika. Če se navedene kršitve ponavljajo, se ukrepi stopnjujejo.
(3) Za kršitve, navedene od 5. do 10. točke prvega odstavka 76. člena tega pravilnika, se izrekajo drugi ukrepi.
(4) V primeru ugotovljene kršitve nadzorni učitelj nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ugotovi dejansko stanje. Če nadzorni učitelj prekine izpit, naroči kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
(5) O prekinitvi reševanja izpitne pole, prekinitvi dela izpita, prekinitvi izpita, razveljavitvi vseh opravljenih delov izpita in razveljavitvi vseh opravljenih izpitov poklicne mature odloči šolska maturitetna komisija.
(6) V primeru prekinitve se izpitna pola, del izpita ali izpit oceni z nič točkami.
(7) V primeru predložitve dela drugega kandidata pri praktičnem izpitu se prekine izpit in razveljavijo vsi deli izpita.
(8) V primeru zamenjave identitete kandidata ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in razveljavi vse opravljene izpite poklicne mature.
(9) O ukrepu odloči šolska maturitetna komisija nemudoma po ugotovljeni kršitvi sklep o tem pa kandidatu izda v 24 urah po ugotovitvi kršitve.
(10) Zoper sklep šolske maturitetne komisije lahko kandidat v treh dneh po prejemu sklepa vloži zahtevo za varstvo pravic. O zahtevi odloči Komisija za varstvo pravic iz 80. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju v 30 dneh po prejemu zahteve.
(11) Šolska maturitetna komisija o vseh ukrepih zoper kršitelje obvesti Državno komisijo.
(1) Kandidatu, ki je predhodno opravljal katerikoli zaključek izobraževanja na isti ravni zahtevnosti, se pri pridobitvi naziva srednje strokovne izobrazbe pri poklicni maturi prizna:
– prvi predmet skupnega dela poklicne mature, če je predhodno opravil slovenščino, na narodno mešanem območju, kjer živi italijanska narodna skupnost, pa italijanščino oziroma na narodno mešanem območju, kjer živi madžarska narodna skupnost, madžarščino ali slovenščino,
– tretji predmet izbirnega dela poklicne mature, če je predhodno opravil matematiko ali tuji jezik ali drugi jezik na narodno mešanem območju.
(2) Kandidatu iz prejšnjega odstavka se lahko prizna tudi drugi in četrti predmet poklicne mature, če so vsebine enakovredne v obsegu najmanj 70 %.
(3) Pri poklicni maturi se prizna tisti tuji jezik, za katerega je določen predmetni izpitni katalog.
(4) Če ocene ni možno priznati na podlagi dokumenta o zaključku izobraževanja, se prizna ocena iz zaključnega letnika.
XV. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
(1) Če so bile pri opravljanju pisnega, ustnega ali praktičnega dela izpita kršene določbe zakona ali tega pravilnika, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo naslednji dan po opravljanju pisnega, ustnega oziroma praktičnega dela izpita.
(2) Šolska maturitetna komisija odloči o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe.
(3) Če ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki najpozneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata.
(4) Odločitev šolske maturitetne komisije je dokončna.
(vpogled v izpitno dokumentacijo)
(1) Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu šola omogoči vpogled v način izračuna izpitne ocene in izpitno dokumentacijo posameznega predmeta (izpitne pole, ocenjevalni list oziroma obrazec in navodila za ocenjevanje).
(2) Na podlagi vloge kandidata šola pripravi razpored vpogledov v skladu s koledarjem poklicne mature in o tem obvesti kandidata. Pri vpogledu je poleg kandidata lahko prisotna še ena oseba, ki praviloma ni učitelj na šoli, kjer je kandidat opravljal poklicno maturo.
(3) Šola za vpogled pripravi fotokopijo dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, ki jo po opravljenem vpogledu uniči. O vpogledu se vodi zapisnik.
(ugovor na oceno in ugovor na način izračuna izpitne ocene)
(1) Kandidat lahko najpozneje naslednji dan po vpogledu vloži na šolsko maturitetno komisijo obrazložen pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno.
(2) Šolska maturitetna komisija odloči o ugovoru na način izračuna izpitne ocene na podlagi pregleda izpitne dokumentacije v 15 dneh po prejemu vloge.
(3) Šolska maturitetna komisija odloči o ugovoru kandidata na oceno na podlagi mnenja komisije za ugovore, ki jo imenuje predsednik šolske maturitetne komisije v 15 dneh po prejemu vloge.
(4) Če je ugovor upravičen, se ocena popravi.
(5) Odločitev šolske maturitetne komisije je dokončna. Pri tem prvotno oceno pri predmetu potrdi ali jo poviša v skladu z doseženim številom odstotnih točk.
(1) Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in dva člana, pri čemer vsaj dva med njimi izpolnjujeta pogoje za učitelja tega predmeta. Komisija za ugovore pripravi mnenje soglasno, če to ni mogoče, o njem glasujejo.
(2) Komisija za ugovore preveri utemeljenost obrazloženega pisnega ugovora kandidata na oceno na podlagi pregleda izpitne dokumentacije ter preverjanja skladnosti ocenjevanja z navodili. Pri tem lahko na podlagi utemeljenih razlogov predlaga tudi drugačno število točk ter za šolsko maturitetno komisijo pripravi pisno mnenje.
XVI. POROČILO O POKLICNI MATURI
(1) Poročila o pripravi in izvedbi poklicne mature (vmesno poročilo in letno poročilo o poklicni maturi) pripravijo šolske maturitetne komisije, državne predmetne komisije in Državna komisija.
(2) Metodologijo in rokovnik priprave poročil sprejme Državna komisija.
(3) Državna komisija pripravi vmesno poročilo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom najpozneje do 1. decembra v koledarskem letu in letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 31. maja v naslednjem koledarskem letu.
XVII. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev šolskih pravil)
Šolska pravila se uskladijo s tem pravilnikom v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 44/08, 9/09, 40/11 in 42/24), uporablja pa se do vključno 31. avgusta 2025.
Ta pravilnik se začne uporabljati 1. septembra 2025, razen 27. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-84/2024
Ljubljana, dne 15. aprila 2025
EVA 2024-3350-0059
za vzgojo in izobraževanje
