Številka:	Up-65/23-10
Datum:	18. 9. 2023

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil samostojni podjetnik Ezio Kocijančić, s. p., Republika Hrvaška, ki ga zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 18. septembra 2023

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. PRp 720/2021 z dne 3. 3. 2022 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. ZSV 255/2020-1712 z dne 16. 9. 2020 in s plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Koper, št. 40751 z dne 19. 2. 2020 se zavrže.

1. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Koper (v nadaljevanju prekrškovni organ), je s plačilnim nalogom št. 40751 z dne 19. 2. 2020 pritožnika spoznal za odgovornega storitve prekrškov po 2. in 34. točki prvega odstavka 7. člena Uredbe o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredb (EU) za določitev prekrškov in sankcij s področja skupne ribiške politike (Uradni list RS, št. 75/16 in 76/17 – v nadaljevanju Uredba) in mu na podlagi drugega odstavka 7. člena Uredbe za vsak prekršek določil globo v višini 420,00 EUR ter izrekel enotno globo v višini 840,00 EUR. Zoper plačilni nalog je zagovornik pritožnika vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo s sodbo št. ZSV 255/2020-1712 z dne 16. 9. 2020. Višje sodišče v Kopru je s sodbo št. PRp 720/2021 z dne 3. 3. 2022 zavrnilo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Zoper navedene akte pritožnik vlaga ustavno pritožbo.

2. Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23., 25., 27. in 29. člena Ustave, 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP). Pri utemeljevanju zatrjevanih kršitev se pritožnik sklicuje tudi na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in presojo Ustavnega sodišča. Pritožnik meni, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenost ustavne pritožbe v zadevi prekrška, saj naj bi bile zatrjevane kršitve človekovih pravic podane, izpodbijane odločitve naj bi imele zanj hude posledice, v zadevi prekrška pa naj bi bil izpolnjen tudi pogoj iz tretjega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), saj naj bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

3. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo v zadevi prekrška. Po četrti alineji drugega odstavka 55.a člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom tega člena ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov, ni dovoljena. Na podlagi tretjega odstavka 55.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče samo izjemoma in v posebej utemeljenih primerih odloča o taki ustavni pritožbi, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

4. Pritožnikovi očitki so v bistvenem enaki očitkom, do katerih se je senat Ustavnega sodišča opredelil že v sklepu št. Up-718/21 z dne 5. 12. 2022 (Uradni list RS, št. 158/22), s katerim je ustavno pritožbo v zadevi prekrška zavrgel kot nedovoljeno, ker ni bil izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS. V navedenem sklepu je med drugim ocenil, da nedvomno več ne gre za posebej utemeljen primer v zadevi prekrška,¹ ker se je Ustavno sodišče do pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki jih je pritožnik izpostavljal v tej ustavni pritožbi, opredelilo že v več svojih odločbah.² Tudi v obravnavani zadevi so po vsebini zatrjevana enaka pomembna ustavnopravna vprašanja, glede katerih je senat Ustavnega sodišča v prej navedenem sklepu že sprejel stališče, da nedvomno več ne gre za posebej utemeljen primer v zadevi prekrška. Iz enakih razlogov kot v zadevi št. Up-718/21 je treba ustavno pritožbo tudi v obravnavani zadevi zavreči kot nedovoljeno.

5. Sklep, s katerim Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, v skladu s četrtim odstavkom 55.c člena ZUstS praviloma vsebuje samo navedbo razloga za odločitev, če senat Ustavnega sodišča ne odloči drugače. V tej zadevi je senat sklenil svojo odločitev v upoštevnem delu obrazložiti zaradi ponovnega poudarka in opozorila, da tovrstne ustavne pritožbe ne morejo biti uspešne. Pri tem senat poudarja, da je bil pooblaščenec pritožnika sicer že seznanjen s tem, da s takšnimi očitki v ustavni pritožbi v zadevi prekrška ne more biti uspešen. Sklep št. Up-718/21 z dne 5. 12. 2022 je bil pooblaščencu pritožnika vročen 13. 12. 2022, dne 19. 12. 2022 pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 158/22. Pooblaščenec pritožnika bi lahko zato povsem utemeljeno sklepal, da praviloma nedovoljena ustavna pritožba v zadevi prekrška s tovrstnimi očitki ne more biti uspešna, vendar je kljub temu vložil novo ustavno pritožbo s povsem enakimi očitki. V položaju, kot je obravnavani, zato Ustavno sodišče opozarja, da takšne ustavne pritožbe lahko pomenijo zlorabo pravice do ustavne pritožbe. Pritožnika, ki zlorablja pravice, ki so mu dane po ZUstS, lahko Ustavno sodišče kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 2.000 EUR.³ Enako velja tudi za njegovega pooblaščenca.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.

¹1 Glej 19. točko obrazložitve sklepa št. Up-718/21.

² Glej 13. do 18. točko obrazložitve sklepa št. Up-718//21.

³ Glej prvi odstavek 34.a člena ZUstS.