Na podlagi 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17), je Svet Banke Slovenije sprejel
Banka Slovenije pri izvajanju svojih nalog in pooblastil za uresničevanje ciljev na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statuta ESCB in ECB) uresničuje najvišje standarde integritete in poklicne etike, ki so temelj za zagotavljanje kredibilnosti Banke Slovenije in zaupanja javnosti.
Banka Slovenije s tem kodeksom uveljavlja okvir integritete in poklicne etike v Banki Slovenije, ki temelji na ohranjanju njene neodvisnosti, ter uresničuje njene vrednote: profesionalnost, odgovornost in transparentnost delovanja.
S tem kodeksom se v notranja pravila Banke Slovenije prenaša Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2253 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Evrosistemu (ECB/2021/49) (prenovitev) in Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2256 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2021/50)(prenovitev).
Za člane Sveta Banke Slovenije in za delavce, ki kot predstavniki Banke Slovenije delujejo kot člani v organih institucij EU ali drugih mednarodnih organizacij oziroma kot namestniki ali stalni spremljevalci teh članov, veljajo glede njihovega delovanja v tej vlogi tudi kodeksi ravnanja, ki jih za te osebe sprejemajo ti organi.
Ta kodeks ureja okvir poklicne etike in integritete v zvezi z ravnanji članov Sveta Banke Slovenije in drugih delavcev, ki delajo ali so delovali s pooblastili Banke Slovenije (v nadaljevanju: delavci) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge podobne pogodbe (v nadaljevanju: pogodba).
Banka Slovenije si prizadeva za uveljavitev okvira poklicne etike in integritete, ki ga določa ta kodeks, tudi v razmerju do tretjih oseb, kadar delujejo s pooblastili Banke Slovenije pri uresničevanju njenih ciljev in nalog ali z Banko Slovenije sklenejo pogodbo o dobavi blaga in storitev, da se prepeči nezakonito ali neetično delovanje Banke Slovenije, ki je posledica ravnanj tretje osebe.
V tem kodeksu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »naloge Banke Slovenije« pomenijo naloge in pristojnosti, ki jih na podlagi Zakona o Banki Slovenije ali drugih predpisov izvaja Banka Slovenije, vključno z nalogami nadzora ali nalogami Evrosistema, ki jih izvaja Banka Slovenije;
2. »naloge Evrosistema« pomenijo pristojnosti in dejavnosti, ki jih izvaja Banka Slovenije na podlagi Zakona o Banki Slovenije oziroma Pogodbe ter Statuta ESCB in ECB v zvezi z:
– določanjem in izvajanjem denarne politike EMU,
– izvajanjem deviznih poslov,
– upravljanjem deviznih rezerv države,
– usmerjanjem in podpiranjem nemotenega delovanja plačilnih in poravnalnih sistemov;
3. »naloge nadzora« pomenijo dejavnosti in naloge Banke Slovenije pri izvajanju pooblastil v postopkih nadzora, vključno z odločanjem o ukrepih nadzora in sankcijah zaradi prekrška, ki jih izvaja Banka Slovenije, v zvezi z:
– bonitetnim nadzorom bank in hranilnic, vključno z nalogami v okviru Enotnega mehanizma nadzora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko,
– nadzorom plačilnih sistemov, družb za izdajo elektronskega denarja ter ponudnikov plačilnih storitev drugih subjektov na podlagi predpisov,
– reševanjem in prisilnim prenehanjem bank,
– makrobonitetnim nadzorom, ter
– nadzorom drugih subjektov, ki ga Banka Slovenije izvaja na podlagi predpisov;
4. »subjekt nadzora« pomeni naslednji subjekt:
– denarno finančno institucijo (MFI)1 brez skladov denarnega trga, kreditno institucijo, ki ni MFI, in finančni holding2,
– finančni konglomerat3, ki je predmet dopolnilnega nadzora Banke Slovenije ali ECB,
– drugo pravno ali fizično osebo, v zvezi s katero Banka Slovenije izvaja pristojnosti nadzora na podlagi predpisov;
5. »subjekt finančnega trga« pomeni naslednji subjekt:
– denarno finančno institucijo (MFI), brez skladov denarnega trga,
– kreditno institucijo, ki ni MFI,
– subjekt kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki vključuje sistem poravnave vrednostnih papirjev, centralno nasprotno stranko, upravljavca centralne depotne družbe, upravljavca plačilnega sistema ali sheme kartičnih plačil, ki ga nadzira ali pregleduje Banka Slovenije ali ECB,
– ponudnika kritičnih storitev kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki ga v okviru pristojnosti pregleda nad delovanjem plačilnih in poravnalnih sistemov nadzira Banka Slovenije ali ECB;
6. »regulirani subjekt« pomeni subjekt nadzora ali subjekt finančnega trga;
7. »poslovni partner« pomeni pravno ali fizično osebo, s katero je Banka Slovenije sklenila pogodbo o dobavi blaga ali storitev (in se pogodba še izvaja) oziroma je v fazi pogajanj za sklenitev takšne pogodbe;
8. »oseba, ki sodeluje v postopku javnega naročanja« je oseba, ki je član strokovne komisije Banke Slovenije za oddajo javnega naročila, in oseba, ki v okviru svojih delovnih nalog in pooblastil odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma predlaga izbor ponudnika v zvezi s postopkom javnega naročila, če je vrednost naročila enaka ali višja od 100.000 EUR, vključno z osebami, ki niso v delovnem razmerju z Banko Slovenije;
9. »nadrejeni«pomeni delavca, ki na podlagi pravil o organizaciji Banke Slovenije in pooblastil za vodenje, odloča o organizaciji dela v razmerju do delavca; za člane Sveta Banke Slovenije se kot nadrejeni šteje guverner oziroma Svet Banke Slovenije, ko zakon izrecno tako določa;
10. »zunanji deležniki« so subjekti javnega ali zasebnega sektorja (vključno z državnimi organi, javnimi agencijami, zavodi in skladi, gospodarskimi družbami ter interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, vključno z mediji in splošno javnostjo), razen ECB in druge nacionalne centralne banke, ki so del ESCB, ter nacionalni organi iz držav članic Evrosistema, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij;
11. »ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do delavca njen zakonec ali oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali v drugi življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza (v nadaljevanju: partner), ter otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;
12. »finančni instrumenti« so instrumenti, s katerimi se trguje na trgu, in vključujejo:
– delnice, obveznice in druge podobne instrumente,
– izvedene finančne instrumente, ki so vezani na instrumente iz prejšnje alineje,
– enote ali deleže kolektivnih naložbenih shem, ki nalagajo pretežno v instrumente iz predhodnih alinej;
13. »zasebni finančni posli« so posli nakupa ali prodaje finančnih instrumentov in drugih finančnih naložb, razen:
– nakupa ali prodaje nefinančnih sredstev, vključno z nepremičninami,
– nakupa ali odkupa zavarovalnih polic ali rent in pokojninskih shem,
– nakupa ali prodaje tujih valut za nenaložbene namene,
– nakupa ali prodaje blaga za nenaložbene namene.
Služba za skladnost objavi seznam reguliranih subjektov in ga mesečno posodablja.
(načela poklicne etike in integritete)
Delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenije uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti Banke Slovenije.
Delavci pri uresničevanju načel iz prejšnjega odstavka ravnajo pošteno, strokovno, nepristransko, odgovorno ter se izogibajo vsem oblikam neprimernega vedenja, zlasti pa vsakršnemu nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu.
Delavci dajejo prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnem interesu, pred svojimi osebnimi interesi in cilji.
Banka Slovenije preverja skladnost ravnanj posameznikov z načeli tega kodeksa ob sklepanju pogodbe, v času veljavnosti in izvajanja pogodbe ter tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe.
Banka Slovenije je pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolžnosti na podlagi predpisov neodvisna (institucionalna, funkcionalna, osebna in finančna neodvisnost).
Banka Slovenije, guverner in člani Sveta Banke Slovenije ter drugi delavci pri svojem poklicnem delovanju v Banki Slovenije niso vezani in ne smejo zahtevati navodil od državnih organov, uradov ali institucij in agencij EU, vlad držav članic ali katerihkoli drugih organizacij.
Delavci morajo pri izvajanju nalog za Banko Slovenije:
1. sprejemati lastne preudarne, objektivne in nepristranske odločitve in presoje, z upoštevanjem notranje organizacije in pooblastil odločanja v Banki Slovenije, brez nedovoljenega vpliva zunanjih deležnikov (neodvisnost), ter
2. preprečevati in se izogibati nasprotju med interesi Banke Slovenije in osebnimi interesi (nepristranskost).
Delavci morajo obvestiti svojega neposredno nadrejenega in pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsakem poskusu nedovoljenega vplivanja organizacij ali oseb zunaj Banke Slovenije na delavca v zvezi z opravljanjem njegovih poklicnih nalog v Banki Slovenije.
(načelo transparentnosti)
Banka Slovenije si prizadeva za jasno, celovito in pravočasno sporočanje informacij v zvezi z njenim delovanjem, ki v razmerju do javnosti omogoča uresničevanje odgovornosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, ob upoštevanju varstva zaupnosti informacij v skladu z veljavnimi predpisi.
Banka Slovenije si prizadeva za odprtost, dostopnost in dobro sodelovanje z drugimi javnimi organi, javnimi agencijami, nosilci javnih pooblastil in drugimi institucijami, ki delujejo v javnem interesu, upoštevaje njihove zakonite pristojnosti in odgovornosti oziroma morebitne predpise, ki urejajo postopke in podlage sodelovanja.
Delavci morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki glede delovanja ali odločitev Banke Slovenije upoštevati določbe tega kodeksa ter pravila in načine sporočanja, ki jih določa Banka Slovenije.
Delavci morajo zagotavljati ustrezno poročanje o okoliščinah za pravočasno prepoznavanje tveganj integritete ali pojava korupcije ter zagotavljati sledljivost (dokazljivost) glede dejavnosti, ki jih izvajajo pri opravljanju nalog za Banko Slovenije.
(vloga vodstva pri uresničevanju kodeksa)
Člani Sveta Banke Slovenije, direktorji ter drugi delavci s pooblastili za vodenje morajo s svojim zgledom aktivno prispevati k ozaveščanju delavcev o načelih integritete in poklicne etike, ki so določena s tem kodeksom.
2.1 Splošno glede nasprotja interesov
Nasprotje interesov pomeni okoliščino, ko imajo delavci osebne interese, ki vplivajo, lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije.
Osebni interesi delavca pomenijo kakršnokoli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist za delavca. Osebni interesi delavca, ki se upoštevajo pri presoji nasprotja interesov, so zlasti:
1. premoženjski interesi, ki vključujejo zasebne posle delavca (npr. imetništvo finančnih instrumentov ter pravic pri upravljanju, finančne obveznosti in terjatve iz naslova posojil);
2. interesi v zvezi z zastopanjem ali predstavljanjem zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno z voljenim ali imenovanim članstvom v organih vodenja ali nadzora zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno s članstvom v organih političnih strank, organih lokalnih skupnosti in drugih organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije ali so poslovni partnerji Banke Slovenije;
3. poklicni interesi, ki vključujejo poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, ki vključujejo stalna ali občasna poslovna razmerja, ter druge dejavnosti, ki so vir obdavčljivega dohodka, vključno z zaposlitvijo ali svetovanjem, ter se opravljajo ali so se opravljale v zadnjih treh letih ali jih delavec namerava opravljati (bodoča zaposlitev) za pravno ali fizično osebo, ki:
– opravlja dejavnost na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije,
– je poslovni partner Banke Slovenije ali
– nastopa kot lobist, svetovalec, pomemben poslovni partner ali zastopnik interesov reguliranega subjekta ali poslovnega partnerja Banke Slovenije;
4. interesi nasprotne stranke v pomembnem pravnem sporu z Banko Slovenije, reguliranim subjektom ali poslovnim partnerjem.
Osebni interesi delavca obsegajo tudi interese drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki so z delavcem tesno povezane na podlagi družinskih, prijateljskih, političnih ali poslovnih razmerij, kadar so te osebe nosilci koristi iz prejšnjega odstavka. Tesno povezane osebe so zlasti osebe, ki so v razmerju do delavca:
1. ožji družinski član,
2. oseba, s katero delavec ohranja pogoste in tesne zasebne stike (prijatelji, sorodniki), ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije,
3. partner v pomembnem poslovnem razmerju (npr. poslovni partner pri skupnem podjemu),
4. nekdanji delodajalec ali tesni sodelavec (npr. v isti organizacijski enoti ali na istem področju) v zadnjih treh letih pred zaposlitvijo v Banki Slovenije.
(preprečevanje nasprotja interesov pri opravljanju nalog)
Banka Slovenije v okviru organizacijskih in poslovnih možnosti zagotavlja ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delovnimi nalogami delavca.
Delavec se mora v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije izogibati nasprotju interesov ter v primeru, če ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, o tem nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh pisno obvestiti svojega nadrejenega. Delavec mora v obvestilu razkriti tudi bistvene informacije glede osebnih interesov tesno povezane osebe v obsegu, ki omogoča presojo nasprotja interesov in izvedbo ustreznih ukrepov, da se zavarujejo interesi Banke Slovenije.
Delavec, ki v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog za Banko Slovenije ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, mora prenehati z delom v zadevi, razen če bi zaradi tega nastala občutna škoda za Banko Slovenije.
Nadrejeni na podlagi obvestila najkasneje v 5 delovnih dneh odloči, ali obstoji nasprotje interesov in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nasprotja interesov ter o tem pisno obvesti delavca. Če nadrejeni odloči, da bo delavec kljub izkazanemu nasprotju interesov nadaljeval z delom v zadevi, poda delavcu zavezujoče usmeritve za ravnanje pri opravljanju nalog, da se prepreči nastanek nasprotja interesov. Nadrejena oseba o tej odločitvi nemudoma obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki o tej odločitvi obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije.
Delavec ali nadrejena oseba se lahko o obstoju nasprotja interesov v zvezi z določenimi okoliščinami oziroma glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov posvetuje s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
Nadrejena oseba ustrezno evidentira prejeta obvestila in odločitve glede presoje in ukrepov za obravnavo nasprotja interesov.
(izjava o osebnih interesih)
Naslednji delavci za namene preverjanja nasprotja interesov do konca januarja za preteklo koledarsko leto pooblaščencu za skladnost poslovanja predložijo izjavo o okoliščinah, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije (izjava o osebnih interesih):
1. člani Sveta Banke Slovenije,
2. direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za vodenje organizacijskih enot, odgovornih za naloge nadzora,
3. direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za vodenje organizacijskih enot, odgovornih za izvajanje nalog Evrosistema,
4. pomočniki direktorjev, vodje odsekov in drugi delavci, ki so pristojni za vodenje stalnih strokovnih skupin, odgovornih za izvajanje nalog nadzora ali nalog Evrosistema,
5. delavci, ki so v preteklem koledarskem letu sodelovali v postopkih javnega naročanja za Banko Slovenije.
Izjava o osebnih interesih vključuje:
1. podatke o delavcu in delu, ki ga opravlja v Banki Slovenije,
2. podatke o premoženjskih interesih delavca, ki vključujejo podatke o:
– nepremičninah v lasti delavca (čas pridobitve, vrsta, lokacija in identifikacija nepremičnine, vrednost, način uporabe, pravice tretjih),
– premičninah v lasti delavca, katerih posamična vrednost presega 10.000 EUR (čas pridobitve, opis, vrednost, način uporabe),
– denarnih sredstvih delavca pri kreditnih institucijah, če njihova skupna vrednost pri posamezni instituciji presega 10.000 EUR (kreditna institucija, skupni znesek),
– gotovini v lasti delavca, če njena skupna vrednost presega 10.000 EUR (znesek in valuta),
– dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih, katerih vrednost do posameznega upnika presega 10.000 EUR (znesek, vrsta, upnik),
– posojilih, katerih skupna vrednost do posameznega dolžnika presega 10.000 EUR (vrednost, dolžnik),
– neposrednih naložbah v finančne instrumente, ki presegajo vrednost 10.000 EUR (naziv pravne osebe, število in oznaka instrumentov, vrednost);
3. podatke o poklicnih dejavnostih ožjega družinskega člana (naziv delodajalca, delovno mesto oziroma funkcija in opis dela).
Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka in način predložitve.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi prejetih izjav ter morebitnih dodatnih pojasnil s strani delavca o okoliščinah, ki vzbujajo sum nasprotja interesov, seznani nadrejenega in predlaga ustrezne ukrepe.
(preverjanje nasprotja interesov pri kandidatih za zaposlitev)
V okviru izbirnega postopka Banka Slovenije preverja okoliščine, ki lahko pomenijo nasprotje interesov v primeru zaposlitve kandidata na prostem delovnem mestu. Kandidat je lahko izbran za zasedbo prostega delovnega mesta, če v izbirnem postopku ni ugotovljeno nasprotje interesov oziroma so ob zaposlitvi sprejeti ustrezni ukrepi za obvladovanje ugotovljenega nasprotja interesov.
Osebe, pristojne za izbor, morajo kandidate v izbirnem postopku opozoriti, da morajo Banki Slovenije posredovati in razkriti vse podatke in informacije, ki bi lahko pomenile nastanek konflikta interesov v primeru zaposlitve v banki.
Osebe, pristojne za izbor kandidata, se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov posvetujejo s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
2.2 Zasebne dejavnosti in javno udejstvovanje
(omejitve zasebnega delovanja in zasebnih dejavnosti)
Delavec se pri zasebnem delovanju in stikih izogiba okoliščinam, ki so v nasprotju z interesi Banke Slovenije ali lahko škodijo ugledu Banke Slovenije.
Delavec lahko opravlja zasebne pridobitne in nepridobitne dejavnosti, če te dejavnosti ne ovirajo ali onemogočajo rednega in kakovostnega izpolnjevanja njegovih delovnih nalog v Banki Slovenije.
Delavec med službenim časom zase ali za tretje osebe ne sme opravljati zasebnih pridobitnih dejavnosti in tega ne sme zahtevati od drugih delavcev.
(javno udejstvovanje in izražanje mnenj)
Delavec se v okviru zasebnega delovanja, zlasti v okviru civilnodružbenega ali političnega delovanja (npr. kot voljeni predstavnik v organih lokalnih skupnosti, pri javnem delovanju v okviru civilnih združenj in organizacij ter političnih strank), pri tem delovanju ne sme sklicevati na svoj položaj v Banki Slovenije.
Delavec se pri javnem udejstvovanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, izogiba izražanju osebnih mnenj o vsebinah s področja dela BS, ki so v nasprotju s cilji, za katere se zavzema Banka Slovenije.
(prepoved opravljanja zasebnih dejavnosti)
Delavec v okviru zasebnih dejavnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za regulirani subjekt. Delavec v okviru zasebnih dejavnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za poslovne partnerje Banke Slovenije, če je delavec vključen v postopke priprave ali izvrševanja pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Za zasebne dejavnosti, ki so povezane z nalogami Banke Slovenije ali nalogami, ki jih delavec opravlja v Banki Slovenije, mora delavec pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Pri presoji za predhodno odobritev za zasebne dejavnosti delavca pooblaščenec za skladnost poslovanja (po potrebi na podlagi posveta z nadrejeno osebo delavca), upošteva zlasti:
1. morebiten vpliv, ki bi ga imela določena zasebna dejavnosti, na učinkovito izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije ali pomeni tveganje za nedovoljeno uporabo službenih sredstev,
2. ali zasebna dejavnosti lahko vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko, pošteno in strokovno izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije,
3. tveganje zlorabe zaupnosti dokumentov, informacij in podatkov Banke Slovenije,
4. vpliv na integriteto in ugled Banke Slovenije.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko izda predhodno dovoljenje za posamezno zasebno dejavnosti za največ 12 mesecev.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko kadarkoli zahteva, da delavec poda pojasnila v zvezi z izvajanjem zasebnih dejavnosti, ter od delavca zahteva, da preneha izvajati te dejavnosti (ne glede na morebitno predhodno odobritev), če meni, da niso izpolnjeni pogoji iz tega kodeksa.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, delavec ne potrebuje predhodne odobritve pooblaščenca za skladnost poslovanja za zasebne dejavnosti na področju kulture, športa, vere, prostovoljstva in dobrodelnosti.
2.3 Sprejemanje daril
(omejitve pri sprejemanju daril)
Delavec ne sme od tretjih oseb zase ali za druge zahtevati ali sprejeti daril ali drugih ugodnosti (v nadaljevanju: darila), ki so kakorkoli povezane z opravljanjem poklicnih dolžnosti delavca v Banki Slovenije, razen v primerih, določenih s tem kodeksom. Prepovedi in omejitve glede sprejemanja daril veljajo tudi, če se darilo v zvezi z opravljanjem dela izroči ožjim družinskim članom delavca.
Šteje se, da je darilo povezano z opravljanjem poklicnih dolžnosti delavca, če je ponujeno v povezavi s funkcijo ali delom, ki jo/ga opravlja delavec v Banki Slovenije. Običajne gostoljubnosti zanemarljivih vrednosti, ki se ponudijo v okviru delovnih sestankov ali podobnih srečanj (običajna pogostitev, promocijski material zanemarljive vrednosti in podobno), se ne štejejo kot darilo po tem kodeksu.
Delavec lahko v imenu Banke Slovenije sprejme darila, ki jih podarijo predstavniki drugih centralnih bank, javnih organov, mednarodnih organizacij in drugih javnih institucij ob službenih dogodkih (sestanki, obiski, gostovanja in podobni dogodki) kot predstavnik Banke Slovenije (protokolarno darilo).
Delavec lahko sprejme tudi darila manjših vrednosti, ki jih izročajo predstavniki javnih ali zasebnih subjektov ter se običajno izročajo ob kulturnih, slavnostnih, izobraževalnih in podobnih dogodkih (priložnostna darila). Priložnostno darila manjše vrednosti so tista, katerih vrednost ne presega 100 EUR.
Priložnostna darila, katerih vrednost ne presega 50 EUR, lahko delavec obdrži, v preostalih primerih pa delavec prejeto priložnostno darilo izroči Banki Slovenije. Protokolarno darilo ne glede na vrednost postane last Banke Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi predloga delavca dovoli, da delavec obdrži prejeto protokolarno darilo ali priložnostno darilo. Kadar vrednost darila, ki ga delavec želi obdržati, presega 100 EUR, delavec povrne Banki Slovenije vrednost darila nad tem zneskom.
Ne glede na prejšnji člen delavec ne sme sprejeti darila, če je darilo kakorkoli povezano z opravljanjem nalog:
1. na področju nadzora ali pri izvajanju nalog Evrosistema, če je darovalec kakorkoli povezan z reguliranim subjektom,
2. v postopkih javnega naročanja in v drugih postopkih naročanja blaga ali storitev, če je darovalec kakorkoli povezan z dobaviteljem, s katerim Banka Slovenije poslovno sodeluje ali namerava poslovno sodelovati,
3. če vrsta, oblika ali vrednost darila znatno odstopa od običajnih okoliščin izročitve darila,
4. če je sprejem darila prepovedan na podlagi predpisov (darilo v povezavi z lobiranjem, kaznivo dejanje ipd.).
Delavec prav tako ne sme sprejeti darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov ali drage kovine, razen kadar je prevladujoči namen izročenega denarja, vrednostnih papirjev ali izdelka iz drage kovine njihova spominska, zgodovinska ali podobna simbolna vrednost (npr. spominski in zbirateljski kovanci, medalje).
Če je ponujeno darilo iz prvega odstavka, mora delavec zavrniti sprejem darila in darovalca opozoriti na pravila o sprejemanju daril po tem kodeksu.
Če darila v primerih iz prejšnjega odstavka ni mogoče zavrniti, takšno darilo postane last Banke Slovenije, razen kadar je sprejem darila prepovedan na podlagi predpisov.
Delavec mora najpozneje v 8 dneh pooblaščencu za skladnost poslovanja prijaviti:
1. vsako sprejeto protokolarno darilo,
2. vsako sprejeto priložnostno darilo, katerega vrednost presega 50 EUR,
3. vsako ponudbo darila, ki ga je treba zavrniti (17. člen).
Protokolarna darila in priložnostna darila, ki postanejo last Banke Slovenije, mora prejemnik najpozneje v 8 dneh po prejemu izročiti Službi za skladnost.
Delavec za namene poročanja določi vrednost darila na podlagi razpoložljivih informacij o običajni tržni vrednosti, informacij proizvajalca oziroma informacij o običajnih tržnih cenah primerljivih izdelkov.
2.4 Finančna neodvisnost in zasebni posli
Delavec mora pri sklepanju zasebnih poslov (za svoj račun ali za račun tretje osebe) ravnati previdno, zadržano in skrbno ter slediti srednjeročni do dolgoročni naložbeni strategiji (nad 90 koledarskih dni).
Zasebni posli delavcev morajo biti v primernem sorazmerju z njihovimi prihodki in premoženjem.
Delavec ne sme prevzemati nesorazmernih tveganj ali sklepati špekulativnih poslov, ki lahko ogrožajo ali se zdi da ogrožajo njegovo nepristranskost oziroma negativno vplivajo na ugled in integriteto Banke Slovenije (finančna neodvisnost).
Kot špekulativni posli se štejejo zlasti posli z instrumenti ali sredstvi, za katere so značilni visoka volatilnost in nepreglednost oblikovanja cen, posli z velikom tveganjem izgube, trgovanje z vzvodom, opcije in podobno. Špekulativni posli ne smejo predstavljati pomembnega deleža poslov, ki jih sicer sklepa delavec.
Delavec se mora v zvezi z zasebnimi posli s finančnimi instrumenti (zasebni finančni posli) izogibati ravnanjem, ki vplivajo ali lahko vplivajo na ponudbo določenega finančnega instrumenta na trgu oziroma dajejo ali bi lahko dajala napačne ali zavajajoče signale v javnosti v zvezi z določenim finančnim instrumentom ali izdajateljem, ki lahko vplivajo na ponudbo, povpraševanje ali ceno finančnega instrumenta.
(prepoved uporabe tržno občutljivih informacij)
Delavec, ki se pri opravljanju dela v Banki Slovenije seznani s tržno občutljivimi informacijami v zvezi z določenimi finančnimi instrumenti ali izdajateljem finančnih instrumentov, teh informacij ne sme uporabiti za sklepanje zasebnih poslov s temi instrumenti oziroma dajanje naložbenih nasvetov z namenom pridobitve neposredne ali posredne finančne koristi zase ali za drugega.
Kot tržno občutljive informacije se za namene tega kodeksa štejejo nejavne informacije v zvezi s finančnimi instrumenti ali izdajateljem finančnih instrumentov, ki:
1. natančno opisujejo okoliščine, ki so se zgodile ali je razumno mogoče pričakovati, da se bodo zgodile ter na podlagi katerih je mogoče sklepati o gibanju cene finančnih sredstev, in
2. bi v primeru, če bi ta informacija postala javna oziroma dostopna drugim subjektom na trgu, to verjetno pomembno vplivalo na ceno na finančnih trgih oziroma bi jo razumen vlagatelj uporabil kot del podlage za svojo naložbeno ali poslovno odločitev.
Šteje se, da je delavec, ki je vključen v izvajanje nalog nadzora ali nalog Evrosistema in ima dostop do tržno občutljivih informacij v zvezi z določenimi finančnimi instrumenti ali izdajatelji, kršil prepoved iz prvega odstavka, če je sklenil zasebni finančni posel s takšnimi finančnimi instrumenti v obdobju, preden je informacija postala javna.
(prepovedani zasebni finančni posli)
Člani Sveta Banke Slovenije ne smejo opravljati zasebnih finančnih poslov (ne glede na sedež izdajatelja), razen:
1. nakupa ali prodaje enot kolektivnih naložbenih shem, ki kotirajo na borzi in so široko razpršene (tj. se ne osredotočajo na določen sektor, na primer na regulirane subjekte, zlato ali državne dolžniške instrumente držav evroobmočja),
2. nakupa ali prodaje enot skladov denarnega trga, ki kotirajo na borzi,
3. nakupa ali prodaje enot nepremičninskih skladov,
4. naložbe v majhna družinska podjetja,
5. naložbe v zagonska podjetja, ki niso povezana s finančnim sektorjem, če te naložbe ne vzbujajo pomislekov glede nasprotja interesov in če naložba ne predstavlja večinskega deleža.
Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt finančnega trga.
Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog nadzora, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt nadzora (vključno s subjekti v skupini, ki ji pripada subjekt nadzora).
Delavci, ki pri opravljanju dela v Banki Slovenije sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda poslovni partner Banke Slovenije oziroma oseba, ki kot ponudnik sodeluje v tem postopku.
Ne glede na druge določbe tega člena lahko delavci sklepajo bančne vloge in najamejo posojilo pri reguliranih subjektih (vključno s hipotekarnimi posojili) pod pogoji, ki so splošno na voljo javnosti.
(posebne prepovedi in omejitve v zvezi z zasebnimi finančnimi posli)
Člani Sveta Banke Slovenije v nobenem primeru ne smejo izvajati zasebnih finančnih poslov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 21. člena v obdobju sedmih dni pred sejo Sveta ECB o denarni politiki (v nadaljnjem besedilu: obdobje prepovedi).
Člani Sveta Banke Slovenije 30 dni pred izvršitvijo posla s finančnimi instrumenti, katerega vrednost presega 50.000 EUR, pooblaščencu za skladnost poslovanja predložijo nepreklicno napoved posla. Napovedi ni dovoljeno predložiti v obdobju prepovedi.
Člani Sveta Banke Slovenije ne smejo odsvojiti finančnih instrumentov prej kot eno leto od pridobitve. Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema oziroma izvajanje nalog nadzora, ne smejo odsvojiti finančnih instrumentov reguliranih subjektov prej kot 90 dni od pridobitve.
Prepoved oziroma omejitve iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne veljajo, če je prodaja povezana z nepredvidenimi osebnimi izdatki, stroški povezanimi z nenaložbenimi nameni, ali je del širšega načrta naložb, ki je bil predhodno dogovorjen z banko ali finančnim svetovalcem. Za takšno odsvojitev mora delavec pridobiti predhodno dovoljenje pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Prepovedi iz 21. člena ter omejitve iz tega člena se uporabljajo še 6 mesecev, ko delavec preneha opravljati delo ali naloge, ki so podlaga za prepoved oziroma omejitev.
(izjeme glede predhodno pridobljenih naložb)
Ne glede na 21. člen se ne štejejo kot prepovedne naložbe v finančne instrumente, če je delavec sklenil zasebni finančni posel oziroma pridobil instrumente:
1. preden je zanj začel veljati ta kodeks,
2. preden so nastale okoliščine, ki za delavca ustvarjajo prepoved sklepanja zasebnih finančnih poslov,
3. brez lastnega ravnanja (npr. z dedovanjem, darilom ali zaradi statusne spremembe izdajatelja).
Delavec lahko naložbe iz prejšnjega odstavka obdrži, vendar mora za vsakršno razpolaganje s temi naložbami pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Ne glede na prejšnji odstavek mora član Sveta Banke Slovenije pred začetkom svojega mandata oziroma pred začetkom opravljanja dela in nalog odsvojiti vse naložbe v regulirane subjekte.
Delavec mora o imetništvu finančnih instrumentov iz zasebnih finančnih poslov iz prvega odstavka tega člena, obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja v desetih delovnih dneh od nastanka teh okoliščin.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko za izogibanje nasprotju interesov v zvezi s premoženjem delavca, ki izhaja iz zasebnih finančnih poslov iz prvega odstavka tega člena, predlaga ustrezne ukrepe vključno s prenosom upravljanja premoženja na tretjo, neodvisno osebo ali prodajo takšnega premoženja.
(naknadno poročanje drugih zasebnih poslov)
Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema ali nalog nadzora, morajo v 30 dneh po sklenitvi posla pooblaščencu za skladnost poročati o naslednjih zasebnih poslih, če skupna vrednost teh poslov v posameznem koledarskem mesecu presega 5.000 EUR:
1. o poslih kratkoročnega trgovanja (npr. nakup in prodaja instrumenta, ki je opravljena znotraj 90 dni), razen če je prodaja izvršena v okviru predhodno opredeljen pogojev za omejevanje izgub (stop-loss),
2. o najemu posojila s strani delavca (brez poroštev in zavarovanj, ki jih zagotavlja delavec v zvezi s posojilom tretjemu),
3. o nakupu ali prodaji virtualnih valut.
Delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema, pod pogoji iz prejšnjega odstavka poročajo tudi o naslednjih poslih:
1. deviznih poslih, razen če gre za nakupe ali prodaje tuje valute v zvezi s priložnostnimi nefinančnimi posli in zasebnimi dejavnostmi delavca (npr. zasebna potovanja),
2. poslih z zlatom,
3. poslih z državnimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo države članice Evroobmočja,
4. poslih z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo zavarovalne družbe,
5. poslih z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo neregulirani subjekti in so predmet nakupa s strani centralne banke Evrosistema v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja ECB,
6. poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na instrumente iz 1. do 5. alineje,
7. poslih z deleži v kolektivnih naložbenih shemah (investicijskih skladih), katerih glavni namen je vlaganje v finančne instrumente iz 1. do 6. alineje.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi poročila oceni vpliv zasebnega finančnega posla na finančno neodvisnost delavca oziroma na ugled in integriteto Banke Slovenije ter pri tem zlasti presoja:
1. poklicne naloge delavca in njegov dostop do relevantnih zaupnih dokumentov, podatkov in informacij v zvezi s posameznimi finančnimi instrumenti ali izdajateljem instrumenta (tveganje zlorabe zaupnosti),
2. tveganja in morebitno špekulativno naravo zasebnega posla,
3. vir investiranih sredstev za financiranje posla oziroma vpliv morebitne izgube iz naslova zasebnega posla na finančno neodvisnost delavca.
Če po oceni pooblaščenca za skladnost poslovanja obstaja nasprotje interesov za Banko Slovenije, pooblaščenec za skladnost poslovanja predlaga ukrepe za obravnavo tega nasprotja, vključno s prenosom upravljanja premoženja v skladu s 25. členom tega kodeksa ali odtujitvijo instrumentov oziroma naložbe.
(neodvisno upravljanje naložb)
Za naložbe, ki jih delavec prepusti v upravljanje priznanemu upravljavcu premoženja, ki je pri upravljanju sredstev popolnoma neodvisen od navodil delavca, se ne uporabljajo prepovedi sklepanja zasebnih finančnih poslov (21., 22. člen) ter zahteve za naknadno poročanje zasebnih finančnih poslov (24. člen).
Delavec mora pred sklenitvijo pisnega dogovora o upravljanju premoženja pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja. Pri presoji pooblaščenec za skladnost poslovanja upošteva zlasti, ali lahko delavec neposredno ali posredno vpliva na sprejemanje odločitev glede upravljanja. O vsaki spremembi pogodbenih določil, vključno z morebitnimi splošnimi pogoji, mora delavec obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja.
2.5 Nasprotje interesov po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije
(ravnanja v zvezi s prenehanjem zaposlitve v Banki Slovenije)
Delavec si pri pogajanjih v zvezi z novo zaposlitvijo pri drugem delodajalcu oziroma v zvezi z namero, da bo samostojno opravljal poklicno dejavnost z namenom pridobivanja dohodka ali premoženjske koristi (v nadaljevanju: nova zaposlitev), prizadeva, da nova zaposlitev po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije ne bi ustvarjala videza, da:
1. je novi delodajalec oziroma naročnik z obljubo zaposlitve ali dela vplival na nepristransko in objektivno odločanje delavca pri opravljanju nalog v Banki Slovenije, ali
2. je novi delodajalec oziroma naročnik z novo zaposlitvijo delavca pridobil možnost uporabe zaupnih podatkov ali informacij Banke Slovenije ter s tem vplivanja na njene odločitve in postopke.
Delavec obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja o okoliščinah v zvezi z možno novo zaposlitvijo, če bi te okoliščine lahko vplivale na nastanek nasprotja interesov za Banko Slovenije. Če so v zvezi z možno novo zaposlitvijo oziroma delom po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije podane okoliščine, ki pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije, pooblaščenec za skladnost poslovanja obvesti pristojnega nadrejenega o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov ter pri tem upošteva interese delavca glede zaupnosti informacij v zvezi z morebitno novo zaposlitvijo.
Ta člen se uporablja tudi za delavce, ki jim pravice iz pogodbe z Banko Slovenije mirujejo, če v tem času opravljajo poklicne dejavnosti.
(obvestilo o nameri za spremembo zaposlitve)
Delavec ob odpovedi delovnega razmerja z Banko Slovenije obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja o novi zaposlitvi, zlasti o novem delodajalcu/naročniku, ter pojasni glavne naloge in zadolžitve oziroma dejavnosti, ki jih bo opravljal pri novem delodajalcu oziroma v okviru nove dejavnosti.
Nekdanji delavec mora tudi po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsaki novi zaposlitvi, ki jo namerava sprejeti po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije, in sicer:
1. v 24 mesecih od prenehanja opravljanja funkcije, če je neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo:
– člana Sveta Banke Slovenije,
– direktorja ali namestnika direktorja, pristojnega za izvajanje nalog nadzora ali nalog Evrosistema;
2. v 12 mesecih od prenehanja opravljanja funkcije ali dela v Banki Slovenije, če je neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo oziroma delo:
– generalnega sekretarja,
– direktorja ali namestnika direktorja (razen direktorja in namestnika direktorja pristojnega za izvajanje nalog nadzora ali nalog Evrosistema);
3. v 6 mesecih od prenehanja opravljanja dela v Banki Slovenije, če je v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem zaposlitve:
– vodil postopek za izrek ukrepa nadzora, vključno z izvajanjem pregleda poslovanja ter izdajanjem dovoljenj,
– vodil postopek ali odločal v postopku zaradi prekrška,
– sodeloval v postopku oddaje javnega naročila velike vrednosti.
(ukrepi v času odpovednega roka)
V času odpovednega roka se v zvezi z delavcem, pri katerem je ugotovljeno tveganje nastanka nasprotja interesov v zvezi z novo zaposlitvijo, lahko sprejmejo naslednji ukrepi za preprečevanje nasprotja interesov:
– razporeditev na drugo delo,
– omejitev pooblastil,
– omejitev dostopa do informacij in virov.
Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v Banki Slovenije, z namenom izogibanja nasprotju interesov iz naslova nove zaposlitve, v obdobju mirovanja ne sprejme nove zaposlitve ali dela pri delodajalcu oziroma naročniku, in sicer:
1. če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo člana Sveta Banke Slovenije oziroma člana Sveta ECB, Nadzornega odbora ECB ali Enotnega odbora za reševanje:
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora): 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije,
– pri kreditni instituciji s sedežem v drugi državi članici evroobmočja: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije oziroma 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Nadzornega odbora ECB,
– pri nasprotni stranki ECB pri operacijah denarne politike: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije oziroma 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB,
– pri finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije,
– pri finančni instituciji s sedežem v drugi državi članici Evroobmočja: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB ali člana Nadzornega odbora ECB,
– pri subjektu, nad katerim Enotni odbor za reševanje izvaja neposredne pristojnosti glede reševanja: 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Enotnega odbora za reševanje,
– pri subjektu, nad katerim Enotni odbor za reševanje ne izvaja neposrednih pristojnosti glede reševanja, obstaja pa možnost za nastanek nasprotja interesov: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Enotnega odbora za reševanje,
– pri upravljavcu plačilnega ali poravnalnega sistema, centralni nasprotni stranki ali ponudniku plačilnih instrumentov, nad katerim ECB izvaja pristojnosti pregleda (oversight): 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih (pred prenehanjem funkcije) svetoval subjektom nadzora ali zastopal interese subjektov nadzora v postopkih nadzora Banke Slovenije, ECB ali Enotnega odbora za reševanje, ali je lobiral za interese subjektov nadzora v zadevah iz njihove pristojnosti: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije;
2. če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo direktorja ali namestnika direktorja, ki je skladno z notranjo organizacijo pristojen za vodenje organizacijske enote, odgovorne za izvedbo nalog nadzora, ali je bil imenovan kot namestnik člana Nadzornega odbora ECB ali namestnik člana Enotnega odbora za reševanje:
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora): 6 mesecev od prenehanja funkcije,
– pri subjektu, nad katerim Enotni odbor za reševanje izvaja neposredne pristojnosti glede reševanja: 6 mesecev od prenehanja funkcije namestnika člana Enotnega odbora za reševanje,
– pri subjektu, nad katerim Enotni odbor za reševanje ne izvaja neposrednih pristojnosti glede reševanja, obstaja pa možnost za nastanek nasprotja interesov: 6 mesecev od prenehanja funkcije namestnika člana Enotnega odbora za reševanje,
– pri subjektu nadzora s sedežem v drugi državi članici evroobmočja: 3 mesece od prenehanja funkcije oziroma 6 mesecev od prenehanja funkcije namestnika člana Nadzornega odbora ECB,
– pri finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji: 3 mesece od prenehanja funkcije,
– pri finančni instituciji s sedežem v drugi državi članici evroobmočja: 3 mesece od prenehanja funkcije namestnika člana Nadzornega odbora ECB,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih pred prenehanjem funkcije, svetoval subjektom nadzora ali zastopal interese subjektov nadzora v postopkih nadzora Banke Slovenije, ECB ali Enotnega odbora za reševanje, ali je lobiral za interese subjektov nadzora v zadevah iz njihove pristojnosti: 3 mesece od prenehanja funkcije;
3. če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo direktorja ali namestnika direktorja, ki je skladno z notranjo organizacijo pristojen za vodenje organizacijske enote, odgovorne za izvedbo nalog Evrosistema, ali je bil imenovan kot namestnik guvernerja kot člana Sveta ECB:
– pri nasprotni stranki v operacijah denarne politike ECB: 6 mesecev od prenehanja funkcije,
– pri upravljavcu plačilnega ali poravnalnega sistema, centralni nasprotni stranki ali izdajatelju plačilnih instrumentov, nad katerim Banka Slovenije ali ECB izvaja pristojnosti v okviru pregleda delovanja (oversight): 3 mesece od prenehanja funkcije,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih (pred prenehanjem funkcije), svetoval ali zastopal interese subjektov iz prejšnjih alinej v postopkih pregleda Banke Slovenije ali ECB ali je lobiral za interese teh subjektov v zadevah iz njune pristojnosti: 3 mesecev od prenehanja funkcije;
4. če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal naloge nadzora, ki obsegajo vodenje in koordinacijo stalnih strokovnih skupin (npr. skupnih nadzorniških skupin):
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora), ki opravlja istovrstne dejavnosti, ki jih nadzira stalna strokovna skupina: 6 mesecev od prenehanja opravljanja nalog vodje oziroma koordinatorja;
5. če je neposredno sodeloval v posameznem postopku nadzora za izrek ukrepa nadzora ali za izdajo dovoljenja (vključno z izvedbo pregleda poslovanja), oziroma je vodil ali odločal v postopku zaradi prekrška:
– pri subjektu, v zvezi s katerim je tekel postopek oziroma so se izvajale konkretne dejavnosti nadzora, pri katerih je delavec neposredno sodeloval: 6 mesecev od prenehanja izvajanja dejavnosti;
6. če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal naloge, ki obsegajo vodenje in koordinacijo stalnih strokovnih skupin v zvezi z nalogami Evrosistema:
– pri nasprotni stranki ECB v zvezi z izvajanem denarne politike: 3 mesece od prenehanja izvajanja dejavnosti;
7. če je bil v postopku oddaje javnega naročila Banke Slovenije, ki se izvede kot naročilo velike vrednosti, kot predstavnik organizacijske enote, ki je podala zahtevo za nabavo (naročnik), neposredno vključen v pripravo predloga, potrjevanje ali odločanje o vsebini razpisne dokumentacije, ocenjevanje prejetih ponudb ali izbor ponudnika:
– pri subjektu, ki je možni ponudnik ali je oddal ponudbo (v zvezi s postopkom, ki še ni končan): 6 mesecev od prenehanja izvajanja nalog v postopku,
– pri subjektu, ki je bil izbran kot ponudnik v postopku javnega naročila: 6 mesecev od sklenitve pogodbe.
Nekdanji delavec lahko po prenehanju zaposlitve v obdobju, v katerem veljajo omejitve iz tega člena, Banko Slovenije zaprosi za mnenje glede nasprotja interesov v zvezi z nameravano zaposlitvijo. Banka Slovenije lahko glede na okoliščine konkretnega primera sklene, da v zvezi z nameravano zaposlitvijo ne veljajo omejitve iz tega člena oziroma da se trajanje omejitev (obdobje mirovanja) skrajša, če glede na okoliščine posameznega primera nasprotje interesov ne obstaja oziroma je nasprotje interesov ustrezno razrešeno z drugimi primernimi ukrepi. Nekdanji delavec zahteve iz tega člana naslovi na pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Za nekdanje člane Sveta Banke Slovenije ter za nekdanjega direktorja ali namestnika direktorja, ki je bil pristojen za vodenje organizacijske enote, odgovorne za izvedbo nalog na področju nadzora, lahko Svet Banke Slovenije glede na konkretne okoliščine v zvezi z novo zaposlitvijo obdobje mirovanja izjemoma podaljša, vendar ne več kot za polovico obdobja mirovanja, ki je določeno v tem členu.
V primerih, ko nekdanji delavec sprejme novo zaposlitev v nasprotju z omejitvami iz tega člena, ter te neskladnosti na podlagi poziva pooblaščenca za skladnost poslovanja ne odpravi v ustreznem roku, lahko Banka Slovenije odloči, da se informacija glede neskladnosti ravnanja nekdanjega delavca javno objavi, če je takšna objava glede na okoliščine primera primerna in sorazmerna (glede na funkcijo in naloge, ki jih je v času zaposlitve v Banki Slovenije opravljal nekdanji delavec oziroma naloge, ki jih delavec opravlja pri novem delodajalcu).
Delavec lahko v zvezi s spoštovanjem omejitev iz prejšnjega člena predlaga Banki Slovenije sklenitev dogovora o mirovanju, v katerem se stranki dogovorita o ustreznem nadomestilu, ki ga v dogovorjenem obdobju mirovanja prejema delavec.
S posebnim sklepom se določijo višina nadomestila in pravila glede uveljavljanja pravice do nadomestila za mirovanje.
3.1 Notranja razmerja
(spoštovanje notranje organizacije)
Delavec mora pri opravljanju svojih nalog spoštovati organizacijo in delitev dela v Banki Slovenije, kot sta urejena z internimi akti Banke Slovenije.
Delavec v razmerju do sodelavcev ravna spoštljivo in si prizadeva za lojalno sodelovanje. Pri tem delavec zlasti ne zadržuje ali prikriva informacij, ki jih sodelavci potrebujejo za opravljanje njihovega dela, oziroma ne širi netočnih ali nepopolnih informacij, da bi pridobil osebne prednosti.
(dostojanstvo na delovnem mestu)
Delavec mora biti spoštljiv v odnosih do sodelavcev in se mora vzdržati vsakršnega neprimernega vedenja ali ravnanja, s katerim neposredno ali posredno ponižuje, nadleguje ali neupravičeno diskriminira drugega.
Delavec prispeva h kulturi spoštljivosti ter odvrača in opozarja na pojave neprimernega ali nedostojnega vedenja. Delavec lahko neprimerno ravnanje naznani v skladu z internimi akti Banke Slovenije.
Delavec mora spoštovati lastnino in varovati sredstva, ki jih delavcu zagotovi Banka Slovenije v zvezi z opravljanjem dela.
Sredstva Banke Slovenije so namenjena samo uporabi za službene namene, razen kadar je uporaba za zasebne namene izrecno dovoljena v skladu z internimi akti Banke Slovenije ali na podlagi soglasja nadrejenega.
V primeru spora ali nesoglasij si mora delavec prizadevati za mirno rešitev spora na spoštljiv in profesionalen način. Delavec lahko v zvezi z reševanjem spora zaprosi za pomoč pooblaščenca za skladnost poslovanja ali drugega delavca, ki uživa njegovo zaupanje v zvezi z rešitvijo spora (zaupnik).
Pooblaščenec za skladnost poslovanja oziroma delavec, ki kot zaupnik svetuje delavcu pri rešitvi spora, mora spoštovati zaupnost v zvezi z navedbami delavca glede spora in jih sme razkriti drugim osebam le ob predhodnem izrecnem soglasju delavca.
3.2 Razmerja z zunanjimi deležniki
(dostopnost in odprtost komunikacije)
Banka Slovenije se pri komunikaciji z zunanjimi deležniki osredotoča na cilje in naloge Banke Slovenije ter zagotavlja enakovredno informiranost vseh zainteresiranih deležnikov oziroma javnosti o relevantnih vsebinah in stališčih s področja delovanja Banke Slovenije.
Delavec mora biti odprt in dostopen za vprašanja javnosti glede splošnih informacij v zvezi z delovanjem Banke Slovenije, ter na vljuden način sporočati pravilne in celovite informacije (vključno z informacijami po telefonu ali e-pošti). Kadar komunikacija obsega informacije, dokumente ali podatke, ki niso uradno objavljeni ali na drug zakoniti način dostopni javnosti (nejavne informacije), mora zaposleni pred razkritjem pridobiti ustrezno soglasje odgovorne osebe.
Delavec pri komunikaciji z zunanjimi deležniki uporablja uradne komunikacijske poti in sredstva Banke Slovenije skladno s pravili, ki jih za komunikacijo z javnostmi določa Banka Slovenije. Komunikacija z zunanjimi deležniki praviloma poteka pisno (sledljivost).
Delavec mora pri komunikaciji z zunanjimi deležniki dosledno spoštovati obveznosti glede varovanja zaupnosti informacij, podatkov in dokumentov Banke Slovenije, ki se v skladu s predpisi ali pogodbenimi zavezami štejejo kot zaupni.
Člani sveta ter delavci, ki so vključeni v izvajanje nalog Evrosistema, morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki upoštevati sedemdnevno obdobje molka pred vsako sejo Sveta ECB o denarni politiki ter se v tem obdobju vzdržati govorov ali drugih izjav, ki bi lahko vplivali na pričakovanja o prihodnjih odločitvah o denarni politiki.
(odnosi z zunanjimi deležniki)
Delavec mora v poklicnih odnosih z zunanjimi deležniki upoštevati neodvisnost Banke Slovenije in varovati njen ugled. Delavec mora v odnosih z zunanjimi deležniki ohranjati nevtralnost in zagotavljati enako obravnavo ter se izogibati vsakemu ravnanju, ki bi dajalo vtis, da je določena oseba ali subjekt deležen kakršnekoli prednosti pri odnosih z Banko Slovenije (poslovne ali prestižne narave).
Delavec mora pri svojem poklicnem delovanju zlasti skrbno ravnati pri odnosih z mediji in zasebnimi interesnimi organizacijami (vključno z lobisti) ter z njimi komunicira izključno prek uradnih kanalov banke.
Delavec komunicira z mediji o zadevah s področja svojega poklicnega delovanja izključno na podlagi predhodne odobritve pooblaščene osebe za komuniciranje z javnostmi.
(prepoved sprejemanja plačil)
Delavec ne sme zahtevati ali sprejeti od tretje osebe nikakršnega plačila zase ali za drugega v zvezi z dejavnostmi, ki so povezane z izvajanjem poklicnih nalog in dolžnosti delavca oziroma s pristojnostmi Banke Slovenije.
(izražanje osebnih stališč)
Delavec se v okviru poklicnega delovanja izogiba podajanju osebnih mnenj ali stališč o delovanju in odločitvah Banke Slovenije.
Kadar delavec v okviru poklicnega delovanja izraža mnenja ali stališča o vprašanjih, glede katerih Banka Slovenije ni sprejela uradne odločitve, mora izrecno poudariti, da izražena stališča ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije.
(udeležba na javnih dogodkih in pri javnih objavah)
Delavec ob prejemu vabila na javni dogodek ali za javno objavo, z namenom predstavitve politik in dejavnosti Banke Slovenije o tem obvesti nadrejenega, ki odloči o udeležbi z upoštevanjem ciljev enotnega sporočanja banke in po posvetovanju s pooblaščeno osebo za komuniciranje z javnostmi.
V zvezi z udeležbo delavcev na javnih dogodkih in pri javnih objavah se preverijo morebitne okoliščine nasprotja interesov, vključno z okoliščinami, ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko in enako obravnavo posameznih organizatorjev oziroma zunanjih deležnikov.
Delavec se udeleži javnega dogodka z namenom predstavitve politik in dejavnosti Banke Slovenije, če je v zvezi z dogodkom zagotovljena ustrezna (istočasna) informiranost vseh zainteresiranih deležnikov (z javnim prenosom v živo s strani organizatorja, s predhodno objavo govora ali prispevka ipd.).
Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za udeležbo na dogodkih v okviru izobraževalnega procesa in za prispevke, ki imajo izključno izobraževalni namen.
(udeležba na nejavnih sestankih in srečanjih)
Načrtovani sestanki in nejavna srečanja z zunanjimi deležniki (predstavniki javnega ali zasebnega sektorja), potekajo v navzočnosti vsaj dveh zaposlenih. Ta zahteva velja za izvedbo nejavnih sestankov in srečanj v Banki Slovenije, izven Banke Slovenije ali sestankov prek telekonferenc.
Kadar zaradi objektivnih okoliščin na sestanku oziroma srečanju ni mogoče zagotoviti udeležbe vsaj dveh zaposlenih, je treba sestanek oziroma srečanje praviloma odpovedati, razen če bi odpoved povzročila nesorazmerno škodo ali znatno otežila izvajanje nalog Banke Slovenije. V tem primeru mora zaposleni o nameravanem srečanju predhodno obvestiti nadrejenega in zahtevati ustrezna navodila glede izvedbe srečanja.
Zahteve prejšnjega odstavka ne veljajo za nenapovedana (priložnostna) srečanja in stike (npr. telefonsko ali elektronsko komunikacijo). V teh primerih se delavec izogiba podajanju zagotovil ali formalnih stališč v zvezi z delovanjem Banke Slovenije.
Kadar je srečanje ali stik pomemben za delovanje ali odločanje Banke Slovenije, delavec izdela pisni zapis srečanja, ki vključuje osnovne informacije o srečanju (čas in kraj srečanja, vodilni predstavniki zunanjih deležnikov, ki so se udeležili srečanja, ter kratek povzetek vsebin, ki so bile obravnavane) ter o stiku obvesti nadrejenega.
(objava udeležbe članov Sveta Banke Slovenije na javnih in nejavnih srečanjih)
Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi informacije o javnih dogodkih ter o nejavnih uradnih sestankih in srečanjih (vključno s telekonferencami) z zunanjimi deležniki, ki se jih udeležijo člani Sveta Banke Slovenije v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v Banki Slovenije, vključno s funkcijami v organih in telesih ECB, Evropskega bančnega organa, Enotnega organa za reševanje ter drugih uradnih mandatov v EU in mednarodnih institucijah, razen če bi bila objava vseh ali posameznih informacij v nasprotju s predpisi, ki zavezujejo Banko Slovenije.
Objava iz prejšnjega odstavka poleg podatka o datumu in kraju srečanja vključuje tudi naziv zunanjega deležnika oziroma institucije ter temo ali namen srečanja. Kadar so zunanji deležniki predstavniki javnih organov, se v objavi navede tudi ime in funkcija vodilnega predstavnika. Objava ne vključuje informacij o pisni ali telefonski komunikaciji z zunanjimi deležniki ter informacij o internih sestankih in dogodkih.
Za nejavna srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki nadzorovanih subjektov, ki so del posameznega nadzorniškega postopka in dejavnosti v zvezi s tem subjektom, se objavi podatek o datumu in kraju srečanja s subjektom nadzora, brez podatka o nazivu subjekta nadzora, imenu predstavnika ali temi srečanja. Za nejavna srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki medijev se objavita datum in kraj srečanja, brez podatka o nazivu medija ali imenu predstavnika ali temi srečanja.
3.3 Varovanje zaupnih in nejavnih dokumentov, informacij in podatkov
(dolžnost varovanja zaupnosti)
Delavec mora spoštovati zaupnost dokumentov, informacij in podatkov, ki jih je izdelala ali z njim razpolaga Banka Slovenije (vključno z dokumenti, informacijami in podatki glede delovanja ECB, drugih nacionalni centralnih bank in drugih pristojnih organov držav članic EU ter drugih institucij EU) in se v skladu s predpisi ali pogodbenimi zavezami štejejo kot zaupni, ter jih je delavec pridobil ali se je z njimi seznanil pri opravljanju dela in nalog za Banko Slovenije.
Delavec mora pri obravnavi zaupnih dokumentov, podatkov in informacij ravnati v skladu z internimi akti in zahtevami Banke Slovenije glede varovanja zaupnosti.
Delavec zaupnih dokumentov, podatkov in informacij ne sme razkriti drugim delavcem v banki, ki teh podatkov ne potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Delavec v primeru dvoma zahteva ustrezna pisna navodila in usmeritve svojega nadrejenega ali pristojnega organa Banke Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek je razkritje zaupnih dokumentov, informacij ali podatkov s strani delavca dovoljeno tudi, če je razkritje s strani delavca potrebno zaradi naznanitve kaznivega dejanja pristojnim organom ali če razkritje od delavca zahteva sodišče ali drug pristojni organ v okviru postopka, ki ga vodi na podlagi predpisov ter so v postopku sprejeti ustrezni ukrepi za zavarovanje zaupnosti.
Dolžnost varovanja zaupnosti ne preneha s prenehanjem zaposlitve v Banki Slovenije.
(prepoved razkritja in zlorabe nejavnih informacij)
Nejavni dokumenti, informacije in podatki se lahko določenemu prejemniku ali javnosti razkrijejo le na podlagi odločitve pristojnega organa Banke Slovenije ali pooblaščene osebe, če so izpolnjeni zakonski ali drugi pogoji za razkritje.
Nejavnih dokumentov, informacij ali podatkov delavec ne sme uporabiti izven opravljanja poklicnih nalog in pooblastil za Banko Slovenije za zasebne koristi, katerih namen je pridobitev neposrednih finančnih ali nefinančnih koristi za delavca ali za drugo osebo, zlasti v okviru:
– zasebnih poslov za račun delavca, vključno z uporabo informacij pri opravljanju zasebnih dejavnosti delavca,
– poslov za račun tretje osebe s posredovanjem ali zastopanjem s strani delavca,
– drugega razkritja zaupnih informacij tretji (nepooblaščeni) osebi, da se posredno omogočijo uporabe teh informacij za zasebne namene tretje osebe (v zvezi s poklicnimi ali zasebnimi dejavnostmi ali posli tretje osebe, vključno z naložbenimi nasveti glede sklepanja zasebnih poslov).
Uporaba informacij, ki so bile uradno objavljene ali so na drug zakoniti način dostopne javnosti, ne predstavlja zlorabe zaupnosti na podlagi tega člena.
4 PRISTOJNOSTI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA SKLADNOSTI S KODEKSOM
(razlaga kodeksa in preverjanje skladnosti)
Pooblaščenec za skladnost poslovanja je pooblaščen za razlago določb tega kodeksa ter za preverjanje skladnosti ravnanj in osebnih interesov delavcev z zahtevami tega kodeksa v okviru rednih in občasnih preverjanj skladnosti ravnanj delavcev v skladu z internimi pravili, ki urejajo delovanje pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Redna preverjanja skladnosti ravnanj delavcev obsegajo zlasti preverjanje posameznih ravnanj delavcev ali osebnih interesov zaradi presoje tveganja nasprotja interesov za Banko Slovenije na podlagi poročil, zahtev in obvestil zaposlenih v skladu s tem kodeksom.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi način in podrobnejšo vsebino poročil oziroma zahtev iz prejšnjega odstavka ter morebitna dokazila, ki jih predložijo delavci za namen preverjanja skladnosti.
Občasna preverjanja skladnosti obsegajo preverjanje ravnanj in osebnih interesov delavcev:
1. kadar obstaja povečano tveganje skladnosti ravnanj oziroma nastanka nasprotja interesov za Banko Slovenije v zvezi z delavci na določenem področju ali v določenih procesih, ki jih izvaja Banka Slovenije, ali
2. kadar obstaja dvom, da delavec ne ravna v skladu s tem kodeksom, ali so osebni interesi delavca v nasprotju z interesi Banke Slovenije.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko v okviru občasnega preverjanja zahteva od delavca pojasnila in dokazila glede ravnanj ali osebnih interesov delavca v obsegu, ki je potreben, da se preveri skladnost ravnanj delavcev s tem kodeksom.
(preverjanje skladnosti v zvezi z zasebnimi finančnimi posli)
Za namene preverjanja skladnosti z zahtevami glede zasebnih finančnih poslov lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja zahteva od delavca informacije in dokazila glede:
1. imetništva bančnih računov, vključno s skupnimi bančnimi računi, skrbniškimi računi in računi pri borznih posrednikih ter računi kreditnih kartic, vključno z informacijo glede prometa na teh računih,
2. pooblastil za upravljanje zasebnih finančnih poslov za račun tretje osebe, vključno s pooblastili glede razpolaganja s sredstvi na računih tretje osebe,
3. komunikacije z osebami, na katere je delavec prenesel odgovornost za upravljanje premoženja iz zasebnih finančnih poslov,
4. prodaj in nakupov premoženja ali pravic za svoj račun ali za račun tretje osebe.
Informacije in dokazila iz prejšnjega odstavka se obravnavajo kot strogo zaupni.
Kadar delavec nima dokazil glede okoliščin iz prvega odstavka, lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja od delavca zahteva, da v zvezi z obravnavanimi okoliščinami oziroma ravnanji poda pisno izjavo, s katero potrdi skladnost s tem kodeksom.
Kadar delavec iz utemeljenih razlogov ne želi predložiti dokazil glede okoliščin iz prvega odstavka tega člena ali če to predlaga pooblaščenec za skladnost poslovanja, lahko na podlagi sklepa guvernerja preverjanje skladnosti izvede neodvisni pogodbeni izvajalec. Pri tem veljajo za zunanjega izvajalca enake zahteve glede varovanja zaupnosti.
(nadzor nad spoštovanjem kodeksa in razlaga vsebine)
Nadrejena oseba je odgovorna za nadzor skladnosti ravnanj delavcev v okviru delovnih procesov, ki jih vodi, ter za izvedbo ukrepov, s katerimi se v teh procesih zagotavljata skladnost ravnanj delavcev in skladnost poslovanja Banke Slovenije s tem kodeksom.
Nadrejena oseba se v primeru dvoma glede razlage posameznega pravila v praksi ter glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delavcem posvetuje s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
Za člane Sveta Banke Slovenije ter za osebe, ki jih imenuje Svet Banke Slovenije, vlogo nadrejene osebe po tem kodeksu opravlja Svet Banke Slovenije.
(zaupnost in hramba podatkov)
Informacije in dokazila v zvezi z ravnanji in osebnimi interesi delavcev se obravnavajo kot zaupni, če ni za posamezne primere izrecno določeno drugače ali so na drugi podlagi javni oziroma zavarovani z nižjo stopnjo zaupnosti. Informacije in dokazila se lahko uporabijo izključno za namene presoje skladnosti ravnanj delavca s tem kodeksom ter za postopke, ki se vodijo v zvezi z delavcem na tej podlagi.
Informacije in dokazila v zvezi z ravnanji ali osebnimi interesi delavca se hranijo do zaključka procesa preverjanja oziroma do zaključka postopkov, ki se vodijo v zvezi z ugotovitvami.
(odgovornost delavcev v primeru neskladnosti s kodeksom)
Pooblaščenec za skladnost poslovanja v primeru ugotovljene neskladnosti delavca s tem kodeksom, ki so posledica ravnanj delavca ali neposrednih osebnih interesov delavca:
1. predlaga osebi, ki je nadrejena delavcu, da sprejme ustrezne organizacijske ukrepe v delovnem procesu, oziroma
2. pozove delavca, da preneha z določenimi ravnanji ali sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se odpravi ugotovljena neskladnost,
3. poda zoper delavca prijavo kršitev v skladu z internimi akti (postopek prijave in interne preiskave kršitev delavcev v Banki Slovenije).
Kadar delavec ne ravna v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja poda zoper delavca prijavo kršitev delavca skladno z internimi akti (postopek prijave in interne preiskave kršitev delavcev v Banki Slovenije) ter predlaga, da se zoper delavca izvedejo ustrezni delovnopravni postopki, vključno z disciplinsko sankcijo.
Ta kodeks začne veljati 1. 7. 2023.
Z dnem uveljavitve tega kodeksa preneha veljati Kodeks Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 53/19).
Ljubljana, dne 21. junija 2023
1 Pojem MFI oziroma sklad denarnega trga se uporablja v pomenu, kot je določen v Uredbi Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2021/2) (UL L 73, 3. 3. 2021, str. 16).
2 Pojem kreditne institucije in finančnega holdinga se uporablja v pomenu, kot je določen v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27. 6. 2013, str. 1).
3 Pojem finančni konglomerat se uporablja v pomenu, ki je določen v Zakonu o finančnih konglomeratih.
