Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in v povezavi s 97. in 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15 in 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 6. seji dne 30. 5. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtincih
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta za gramoznico v Mlajtincih (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta), ki je bil sprejet z Odlokom o ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtincih (Uradni list RS, št. 61/00 in 80/08) (v nadaljnjem besedilu: odlok o ureditvenem načrtu).
(1) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu.
(3) Grafični del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta vsebuje naslednje grafične načrte, ki veljajo za celotno območje ureditvenega načrta:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje ureditvenega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
(4) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta imajo naslednje spremljajoče gradivo:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta,
– povzetek za javnost.
3. člen odloka o ureditvenem načrtu se spremeni tako, da se glasi:
Območje ureditvenega načrta obsega parcele št. 170, 171 in 173 vse v k.o. 102 – Mlajtinci.«.
4. člen odloka o ureditvenem načrtu se spremeni tako, da se glasi:
Območje ureditvenega načrta se deli na:
– podobmočje A, ki je po podrobnejši namenski rabi prostora opredeljeno kot celinske vode z oznako VC,
– podobmočje B, ki je po podrobnejši namenski rabi prostora opredeljeno kot površine za oddih, rekreacijo, šport in turizem z oznako ZS,
– podobmočje C, ki je po podrobnejši namenski rabi prostora opredeljeno kot površine za turizem z oznako BT.«.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje A
Načrtovana je sanacija brežin gramoznice oziroma ureditev gramoznice, ki se nameni splošni rabi.«.
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje B
Načrtovana je parkovna ureditev s postavitvijo objektov za namen oddiha, rekreacije in športa na prostem.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje C
Načrtovana je gradnja stavb ter pomožnih objektov za namen nastanitvene in gostinske ponudbe.«.
V naslovu IV. poglavja se črta besedilo »PROSTORSKO IN«.
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje A
(1) Severna brežina gramoznice se uredi v naklonih od 1:3 do 1:6. Zahodna, južna in vzhodna brežina se ne spreminjajo oziroma se samo očistijo. V kolikor bo prihajalo do erozije ali spodjedanja obale oziroma brežin se lahko poseže po drugih ukrepih, kot so vgradnja lesenih pilotov, ureditev brežin s polpeti …. Brežine se sproti vzdržujejo (čiščenje, urejanje naklonov …).
(2) Vodna in obvodna vegetacija na zahodni, južni in vzhodni brežini gramoznice se ohrani, odstrani se le suho in poškodovano rastje.«.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje B
(1) Parkovna ureditev se izvede na podlagi načrta krajinske arhitekture.
(2) Dopustna je uporaba le avtohtonih rastlinskih vrst lokalnega izvora.«.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje C
(1) Zagotovi se čim več prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev) in prilagojena višinskim kotam raščenega terena na meji območja ureditvenega načrta in višinskim kotam pritličij stavb.
(2) Dopustna je uporaba le avtohtonih rastlinskih vrst lokalnega izvora.«.
Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje A
(1) Posegi v prostor niso dopustni, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Pri obstoječih objektih in napravah je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti in nadomestna gradnja.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje B
Dopustna je novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev in sprememba namembnosti naslednjih vrst objektov glede na namen:
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo stavbe v kampih, glampingih in počivališčih za avtodome),
– garažne stavbe (samo pokrita parkirišča in čolnarne),
– sanitarije,
– stavbe za funkcionalno dopolnitev,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– parkirišča izven vozišča,
– mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (samo brvi),
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi in vodnjaki,
– cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– hranilniki električne energije,
– športna igrišča,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,
– drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,
– objekti, ki se štejejo za enostavni objekt (priključek, vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekt za oglaševanje in informacijski pano, naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah, zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije).«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje C
Dopustna je novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev in sprememba namembnosti naslednjih vrst objektov glede na namen:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– gostilne, restavracije in točilnice,
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– garažne stavbe (samo pokrita parkirišča),
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo skladiščne stavbe, hladilnice),
– sanitarije,
– stavbe za funkcionalno dopolnitev,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– parkirišča izven vozišča,
– mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (samo brvi),
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi in vodnjaki,
– cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– hranilniki električne energije,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,
– drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,
– objekti, ki se štejejo za enostavni objekt (priključek, vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekt za oglaševanje in informacijski pano, naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah, zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije).«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje A
Lega, velikosti in oblikovanje objektov se določi pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje B
(1) Lega, velikosti in oblikovanje stavb, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjujejo merila za manj zahteven objekt:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
– etažnost: P. Na strehi je dopustna izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov ipd.;
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali;
– streha: štirikapna, dvokapna, enokapna, ravna ali njihova kombinacija;
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.
(2) Lega, velikosti in oblikovanje gradbenih inženirskih objektov:
– lega: na celotnem podobmočju;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
(3) Lega, velikosti in oblikovanje pomožnih objektov:
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
– velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt;
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, poplavnem območju in na priobalnem zemljišču so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
Podobmočje C
(1) Lega, velikosti in oblikovanje stavb, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za manj zahteven objekt:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. Garažna stavba (samo pokrito parkirišče) lahko leži izven površine za razvoj stavb;
– etažnost: do P+1. Na strehi je dopustna izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov ipd.;
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali;
– streha: štirikapna, dvokapna, enokapna, ravna ali njihova kombinacija;
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.
(2) Lega, velikosti in oblikovanje gradbenih inženirskih objektov:
– lega: na celotnem podobmočju;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
(3) Lega, velikosti in oblikovanje pomožnih objektov:
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
– velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt;
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, poplavnem območju in na priobalnem zemljišču so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Promet
(1) Prometni dostop do območja ureditvenega načrta je z lokalne ceste Tešanovci–Mlajtinci (šifra odseka 265031).
(2) Cestne priključke, dostopne poti in parkirišča se izvede v protiprašni izvedbi z ustrezno dimenzioniranimi tehničnimi elementi ter ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
Vodovod
(1) Oskrba s pitno in sanitarno vodo se zagotovi s priključitvijo objektov na obstoječi vodovod iz Mlajtincev. Oskrba s požarno vodo se zagotovi z zajemom iz gramoznice.
(2) V primeru, da bodo nove stavbe delovale v sklopu obstoječe gostinske stavbe, se te veže na interno instalacijo s skupnim vodomernim jaškom, ki se preseli na severovzhodni del parcele.
(3) V primeru, da nove stavbe ne bodo delovale v sklopu obstoječe gostinske stavbe, se te mora priključiti na vodovodno omrežje s samostojnimi priključki.«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
Kanalizacija
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na čistilni napravi v Lukačevcih.
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v vodotoke ali meteorne odvodnike (jarke).
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
Elektrika
(1) Oskrba z električno energijo se zagotovi s priključitvijo objektov na obstoječe nizkonapetostno električno omrežje (podzemno) iz TP 20/0,4 Tešanovci naselje (t-805).
(2) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(3) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.«.
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
Elektronske komunikacije
Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija. Možnost priključitev na telekomunikacijsko omrežje je v naselju Mlajtinci ali Tešanovci.«.
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
Komunalni odpadki
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.«.
Naslov poglavja »VI/1 ODSTOPANJA« ter 22.a in 22.b člen se črtajo.
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
Varstvo kulturne dediščine
(1) Na območju ureditvenega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«.
Dodajo se novi 23.a, 23.b, 23.c, 23.č, 23.d, 23.e, 23.f, 23.g, 23.h, 23.i in 23.j člen, ki se glasijo:
Varstvo voda in tal
(1) Kakršni koli posegi potrebni zaradi urejanja voda (sanacija gramoznice) morajo biti izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Vsi novozgrajeni objekti (razen objektov, ki so javna infrastruktura, grajeno javno dobro oziroma, so namenjeni izvajanju pridobljene vodne pravice ali rudarski dejavnosti – koncesija) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni najmanj 5 m od meje vodnega zemljišča gramoznice.
(3) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati odkopne ali odpadne materiale, odpadke ter druge snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov.
(4) Brežine gramoznice morajo biti urejene tako, da je zagotovljena stabilnost zemljišč, obstoj in razmnoževanje živih organizmov in ohranjanje samočistilne sposobnosti (razvoj obrežne in vodne vegetacije). Material, kateri se bo uporabil pri formiranju brežin pod vodno gladino, ne sme vsebovati ostanke rastlin, humus ali druge organske snovi, ki so prisotne v vrhnjih slojih tal (zaradi preprečevanja evtrofikacije).
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi, odkopnih ali odpadnih materialov, odpadkov ipd.
(6) Prepovedana je vožnja s plovili na motorni pogon, razen za izvajanje nalog javnih služb varstva in urejanja voda, zaščite in reševanja iz vode ter nalog policije in obrambe.
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenj, ki ju v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.
Ohranjanje narave
(1) Na območju ureditvenega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij.
(2) Na območju ureditvenega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Varstvo zraka
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.
(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.
(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
Varstvo pred hrupom
(1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za območje ureditvenega načrta določena III. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena.
Varovanje naravnih virov
Na območju ureditvenega načrta se zagotovi:
– stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
Učinkovita raba energije
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
Obramba
Na območju ureditvenega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Na celotnem območju ureditvenega načrta se nahajajo razredi poplavne nevarnosti (Pv, Pm, Ps, Pp), ki so bili določeni v hidrološko-hidravlični študiji (Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, št. proj. 1275/2010, 1276/2010, 1287/2010, Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2010, dopolnitev februar 2013; Izdelava hidrološko-hidravlične študije z novelacijo poplavnih kart za Martjanski potok z vključeno akumulacijo Sebeborci, št. proj. 107/2014, T-PRING d.o.o., februar 2014; Hidrološko-hidravlična študije Lipnice in Martjanskega potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, novelacija poplavnih kart zaradi izgradnje akumulacije Sebeborci, št. proj. 110/2014, T-PRING d.o.o., april 2014, dopolnitev maj 2017). Za zagotovitev sprejemljive stopnje poplavne ogroženosti mora biti pred katerokoli gradnjo izvedena ena izmed naslednjih variant omilitvenih ukrepov:
– 1. varianta: Gradnja objektov na koti, ki je višja od kote stoletnih voda, to je 183,61 m n. v. Varnost se lahko zagotavlja z gradnjo na nasipih – platojih, ki se izvedejo na višini najmanj 183,61 m n. v. oziroma v višini izvedene ceste, ki poteka ob območju, pomožne objekte pa lahko tudi na pomožnih platojih na kolih. V omilitvenih ukrepih je priporočeno tudi, da se parkirišče izvede na platoju enake višine (to je v višini ceste). Za obstoječe objekte se predlaga izvajanje aktivnih protipoplavnih ukrepov, to je uporaba vreč s peskom za preprečevanje vdora voda v objekt;
– 2. varianta: Izvedba varovalnih nasipov za obstoječe objekte oziroma za celotno obravnavano območje, ki se izvedejo na koti 183,65 m n. v. (višje od kote stoletnih voda). Vse te ukrepe je možno izvesti ob predvideni delni sanacije gramoznice oziroma brežin ob gramoznici, skladno s pogoji upravljavca vodnega režima. Ureditev nasipov se lahko izvede v sklopu krajinske ureditve območja, kota nasipa pa ne bi presegala višinske kote obstoječega cestišča pri mostu na obstoječi cesti. Na južni strani območja (na točni točki nasipa in ceste) se uredi propust.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale in skladiščile okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).
Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Etapnost izvedbe
Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
Odstopanja
(1) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavb), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.«.
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta se po ZPNačrt štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Moravske Toplice.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0116/2021-25
Moravske Toplice, dne 31. maja 2023
