Na podlagi prvega odstavka 34. člena in tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ in 14/23 – odl. US) minister za zdravje izdaja
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti
V Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/22) se v 4. členu v drugem odstavku za besedo »let« doda besedilo »od prejema na ministrstvo«.
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kandidat z izobrazbo 4. ali 5. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri javnem zdravstvenem zavodu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavod), ki ga za izvajanje strokovnih izpitov pooblasti ministrstvo.
(2) Pogoja za pooblaščeni zavod sta:
− ima zadostno število usposobljenih izpraševalcev,
− ima ustrezne prostore in opremo, ki omogočajo izvedbo strokovnega izpita.
(3) Kandidat z izobrazbo 6. ali višje ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri ministrstvu.«.
V 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pooblaščeni zavod oziroma ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec strokovnih izpitov) do 30. junija za naslednje koledarsko leto na svoji spletni strani objavi izpitne roke, pri čemer v posameznem koledarskem letu zagotovi vsaj deset izpitnih rokov.«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku beseda »Pripravnik« nadomesti z besedo »Kandidat«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Magistru farmacije, ki ima zaključen ustrezen študijski program druge stopnje, ki traja najmanj pet let, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega najmanj štiri leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja oziroma usposabljanja ter najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice, ob prijavi ni treba priložiti Lista pripravnika.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 17. členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedilom »kandidata,« doda besedilo »kadar kandidat pri njem opravlja pripravništvo,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Višino stroškov strokovnega izpita določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).«.
V 24. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posameznik, ki je v Republiki Sloveniji opravil strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti, pozneje pa želi opravljati drug poklic na področju zdravstvene dejavnosti, opravlja pripravništvo in strokovni izpit za ta poklic.«.
V drugem odstavku se za besedo »posameznika« doda besedilo »iz prejšnjega odstavka«, beseda »pozneje« pa črta.
V 27. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Posameznik iz prejšnjega odstavka vloži vlogo, ki mora vsebovati:«.
V 28. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Posameznik iz prejšnjega odstavka vloži vlogo, ki mora vsebovati:«.
V Prilogi 1 se v II. poglavju za 20. točko doda nova, 21. točka, ki se glasi:
»21. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti
Pripravnik se usposablja v časovnem obsegu pet in pol mesecev na področjih strokovnih vsebin kineziološke dejavnosti, od tega:
– najmanj 7 tednov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni, ki obsega osnovno zdravstveno dejavnost (javni zavodi in zasebne ambulante),
– najmanj 2 tedna v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, in
– najmanj 1 teden v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, ki obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov.
Pripravnik se lahko usposablja tudi v socialno varstvenih, specialnih in drugih zavodih, ki izvajajo kineziološko dejavnost, vendar največ v obsegu treh mesecev.
Pripravnik opravlja pripravništvo na večini (6 ali več) naslednjih strokovnih področij:
– gibalna dejavnost za promocijo aktivnega življenjskega sloga in krepitev zdravja,
– ukrepi za zmanjševanje neenakosti v zdravju,
– ukrepi ob nezadostni telesni dejavnosti,
– gibalna dejavnost za izboljšanje morfološkega statusa,
– gibalna dejavnost za vseživljenjski gibalni razvoj,
– gibalna dejavnost v preventivi kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb,
– ukrepi za preprečevanje zapletov bolezni in invalidnosti,
– gibalna dejavnost za krepitev funkcionalnega statusa različnih ciljnih skupin,
– načrtovanje, razvoj in spremljanje telesne pripravljenosti,
– individualizirana telesna dejavnost.
Pripravnik se usposablja za opravljanje kineziološke dejavnosti tako, da poglablja svoje znanje, spretnosti in poklicne veščine na naslednjih področjih:
– ustnega in pisnega komuniciranja ter strokovnega izražanja in razumevanje zdravstvenih ter kinezioloških izrazov,
– ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja stanja telesne pripravljenosti uporabnika in izidov programov telesne dejavnosti,
– motivacije uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov za telesno aktivnejši življenjski slog,
– določanja ciljev in načina izvedbe kineziološke obravnave glede na telesno pripravljenost in dosedanjo telesno dejavnost uporabnika,
– priprave preventivnih programov telesne dejavnosti za uporabnika ali ciljno skupino uporabnikov,
– priprave vadbenih programov za izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesne sestave uporabnikov,
– načrtovanja, izvajanja, spremljanja in prilagajanja programov telesne dejavnosti ob upoštevanju prisotnih dejavnikov tveganja in s tem povezanih omejitev uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov,
– svetovanja o ustrezni telesni dejavnosti ob povečani ogroženosti za kronične nenalezljive bolezni,
– vodenja uporabnika v doseganju polne funkcionalne sposobnosti,
– vključevanja elementov, tehnik in didaktičnih pristopov različnih gibalnih oziroma športnih aktivnosti za hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev kineziološke obravnave uporabnika,
– vključevanja pedagoških in andragoških vidikov vodenja vadbe v programe telesne dejavnosti,
– ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja lastnega dela,
– svetovanja, vzgoje in programov promocije zdravja za aktiven in zdrav način življenja,
– razumevanja in spremljanja oziroma upoštevanja raziskovalne metodologije ter na dokazih podprtih vadbenih procesov telesne dejavnosti,
– poznavanja priporočil in smernic na področju kineziološke dejavnosti,
– samostojnega dela in sodelovanja v zdravstvenem timu.«.
V Prilogi 3 se v II. poglavju za 20. točko dodata novi, 21. in 22. točka, ki se glasita:
»21. Magister farmacije/magistrica farmacije
Strokovne vsebine s področja dela poklicne dejavnosti magistra farmacije/magistrice farmacije obsegajo:
– izdaja zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na in brez recepta, izdaja medicinskih pripomočkov in izdaja drugega blaga,
– svetovanje o pravilni in varni uporabi zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na in brez recepta, medicinskih pripomočkov in drugega blaga,
– nadzor pravilnosti predpisovanja, izdajanja in shranjevanja zdravil, za katere je osebno odgovoren v okviru svojih usposobljenosti,
– sodelovanje v procesu zdravljenja, ki poteka pod nadzorom zdravnika (smiselno in količinsko preverja predpisana zdravila ter možnosti interakcij in neželenih učinkov),
– izvajanje farmacevtske skrbi na področju zdravljenja bolezni z zdravili in medicinskimi pripomočki,
– izvajanje farmacevtske skrbi na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni,
– izvajanje farmacevtske skrbi pri samozdravljenju (presoja o resnosti bolnikovih težav, odloča o vrsti svetovanja in ocenjuje uspešnost predlaganega samozdravljenja),
– izdelovanje magistralnih pripravkov in galenskih izdelkov (tudi pod posebnimi pogoji izdelave), zagotavljanje njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter varnosti pri delu,
– nabava, priprava in shranjevanje zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na recept in brez recepta, medicinskih pripomočkov in drugega blaga,
– izvajanje preventivnih programov s področja lekarniške dejavnosti in promocija zdravja,
– priprava in vodenje strokovnih evidenc in dokumentacije,
– sodelovanje v zdravstvenem timu,
– poznavanje izvajanja pregleda uporabe zdravil,
– poznavanje izvajanja farmakoterapijskega pregleda,
– opravljanje strokovno raziskovalnega dela in sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu,
– preverjanje kakovosti zdravil in farmacevtskih snovi,
– analize in preiskave različnega biološkega materiala,
– uvajanje novih aplikacij na analizatorjih,
– odvzem, sortiranje, evidentiranje, konzerviranje in shranjevanje biološkega materiala ter nadzor nad tem materialom,
– svetovanje pacientom glede pravilnega odvzema biološkega materiala in možnosti predanalitskih vplivov.
22. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti
Strokovne vsebine poklicnega področja kineziologa v zdravstveni dejavnosti/kineziologinje v zdravstveni dejavnosti obsegajo:
– splošno znanje (temeljno teoretično medicinsko znanje za razumevanje fizioloških procesov delovanj ter kineziološke dejavnosti in izrazoslovja), poznavanje temeljnih postopkov oživljanja, vključno s postopki avtomatizirane zunanje defibrilacije, komunikacija (sposobnost ustnega in pisnega izražanja ter sposobnost komunikacijskih veščin za delo z različnimi skupinami uporabnikov), potrebe stalnega poklicnega razvoja in vseživljenjskega učenja, osnove raziskovalne metodologije in z dokazili podprte kineziologije, poznavanje priporočil in smernic telesne dejavnosti za krepitev zdravja;
– ocenjevanje (testiranje telesne pripravljenosti uporabnikov, upoštevanje priporočil in smernic ter strokovnih mnenj, ocena uspešnosti kineziološke obravnave, analiza rezultatov);
– proces kineziološke obravnave (postavitev ciljev kineziološke obravnave, podatki o izboru učinkovitih kinezioloških pristopov, načrtovanje in izvedba kineziološke obravnave v preventivi, nadaljevanje in zaključek kineziološke obravnave, analiza rezultatov);
– sodelovanje z uporabnikom (sporazumevanje, spoštovanje uporabnika, upoštevanje soglašanja in usmerjanje uporabnika v nadaljnje obravnave);
– sporazumevanje, poročanje in prenos znanja drugim strokovnjakom v zdravstvenem timu;
– vrednotenje, dokumentacija in hramba dokumentacije, med in po končani kineziološki obravnavi;
– promocija zdravja, varnega dela in varnega okolja za kineziološko obravnavo (vzgoja za zdravje, varnost in preventiva);
– osnove etičnega ravnanja kineziologa, skupaj z varovanjem zaupnosti obravnavanega uporabnika.«.
Ta pravilnik se začne uporabljati 1. oktobra 2023, razen nove 21. točke II. poglavja Priloge 1 ter novih 21. in 22. točke II. poglavja Priloge 3 pravilnika, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega pravilnika.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-159/2022
Ljubljana, dne 18. maja 2023
EVA 2022-2711-0084
