Na podlagi devetega odstavka 80. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I in 121/21) in za izvrševanje 113. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 104/03 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) ter na podlagi prvega odstavka 3. člena Uredbe o upravljanju z vojaškimi nepremičninami (Uradni list RS, št. 70/95, 92/99, 11/10 in 82/12) minister za obrambo izdaja
o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(1) Ta pravilnik določa pogoje, postopek in merila za dodelitev službenih stanovanj v lasti Republike Slovenije, ki jih upravlja Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), ureditev najemnega razmerja ter sestavo in pristojnosti Stanovanjske komisije Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zamenjavo službenih stanovanj in dodeljevanje ali zamenjavo garaž v upravljanju Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(1) Stanovanja se dodeljujejo pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske oziroma javnim uslužbencem ministrstva, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaška služba.
(2) Minister za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) lahko določeno število stanovanj z odločbo dodeli organom v sestavi in organizacijskim enotam ministrstva na njihov obrazložen predlog, vendar le za izvajanje njihovih rednih dejavnosti.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko zaradi kadrovskih potreb stanovanja dodelijo kot službena stanovanja tudi drugim javnim uslužbencem ministrstva v skladu z 9. in 16. členom tega pravilnika.
(4) Za službena stanovanja, ki jih ni mogoče dodeliti upravičencem iz prvega in drugega odstavka tega člena in so trajno nezasedena, se lahko sklene najemna pogodba z javnim uslužbencem, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja po Stanovanjskem pravilniku, ki ureja dodelitev stanovanj, katerih upravljavec je ministrstvo, pristojno za javno upravo, (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski pravilnik), ali po Pravilniku o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(5) Za službena stanovanja, za katera ni sklenjeno najemno razmerje v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko sklene najemna pogodba z ožjim družinskim članom osebe, ki je padla v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo od 26. junija do 18. julija 1991 kot pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, v skladu z 12. členom tega pravilnika.
II. POSTOPEK DODELITVE STANOVANJ
Komisija dodeljuje stanovanja upravičencem iz prvega odstavka prejšnjega člena na podlagi razpisa za dodelitev in zamenjavo stanovanj, ki ga izvede organizacijska enota ministrstva, določena z aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest na ministrstvu (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota).
(1) Organizacijska enota izvede razpis za dodelitev in zamenjavo stanovanj praviloma dvakrat na leto.
(2) Razpis mora vsebovati najmanj podatke o naslovu, številki, nadstropju, površini in vrsti stanovanj, pogoje za dodelitev, listine, ki jih morajo predložiti prosilci, navedbo, da se prijava vloži pri organizacijski enoti, ter rok za oddajo prijav, ki ne sme biti krajši od 15 dni po objavi razpisa.
(3) Organizacijska enota objavi razpis na interni spletni strani ministrstva in o njem pisno obvesti vse organizacijske enote ter organe v sestavi ministrstva, ki o razpisu obvestijo svoje javne uslužbence. O objavi razpisa se obvestijo tudi reprezentativni sindikati na ministrstvu.
(1) Prosilci vložijo prijavo na razpis na obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, s priloženimi dokazili, ki so zahtevani v obrazcu. Prosilcem ni treba prilagati dokazil, ki jih lahko organ pridobi iz uradnih evidenc.
(2) Prosilci morajo organizacijsko enoto takoj obvestiti o spremembah podatkov, ki so nastale v času po vložitvi prijave iz prejšnjega odstavka do poteka roka za razpis.
(3) Če se je prosilec po objavi razpisa za dodelitev službenih stanovanj preselil v kraj, ki je glede na kraj, v katerem je bival ob prijavi na razpis, bolj oddaljen od kraja njegove zaposlitve, se šteje kot kraj bivališča kraj, v katerem je bival na dan objave razpisa, razen če teče proti njemu oziroma njegovim družinskim članom postopek prisilne izselitve iz tega bivališča.
(4) Prosilci lahko vložijo prijavo tudi v elektronski obliki na naslov glavna.pisarna@mors.si, če imajo prosilci varen elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom.
(5) Prosilec lahko v prijavi navede želen vrstni red stanovanj, za katera se prijavlja.
(1) Organizacijska enota v 15 dneh po poteku roka za oddajo prijav na razpis preveri pravočasnost in popolnost prispelih prijav.
(2) Če je prijava prosilca nepopolna ali nerazumljiva, ga organizacijska enota pisno pozove na dopolnitev prijave z rokom za dopolnitev, ki ne sme biti daljši od osem dni od prejema poziva. Če prosilec prijavo v roku ustrezno dopolni, se šteje, da je bila prijava popolna in pravočasna.
(3) Prepozne prijave in prijave, ki jih prosilci ne dopolnijo v roku iz prejšnjega odstavka ali jih dopolnijo neustrezno, organizacijska enota s sklepom zavrže.
(4) Organizacijska enota s sklepom zavrne prijave prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev stanovanja po tem pravilniku.
(5) Organizacijska enota s sklepom zavrne prijave prosilcev, ki so pripravniki ali kandidati za podčastnike oziroma častnike in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pod določenim pogojem, če ne izpolnjujejo pogoja, določenega s pogodbo.
(6) Organizacijska enota s sklepom zavrne prijavo prosilca za dodelitev stanovanja:
– če je bil prosilec že najemnik službenega stanovanja in je bila najemna pogodba odpovedana v zadnjih petih letih od dneva prejema prijave na razpis za dodelitev stanovanja zaradi neplačevanja najemnine oziroma drugih z uporabo stanovanja povezanih stroškov ali
– če najemnina in drugi z uporabo stanovanja povezani stroški iz prejšnjega najemnega razmerja še niso v celoti poravnani.
(7) Organizacijska enota s sklepom zavrne prijavo prosilca za zamenjavo stanovanja:
– če je v skladu s tem pravilnikom že najemnik glede na število družinskih članov primernega službenega stanovanja v kraju zaposlitve, razen če zaprosi za zamenjavo stanovanja, ki je večje glede na merila iz 19. člena tega pravilnika in če je to večje stanovanje na razpisu ostalo nedodeljeno,
– če nima poravnanih vseh obveznosti iz dosedanjega najemnega razmerja (najemnina, obratovalni stroški, dobavljena energija) ali
– če je bila v zadnjih petih letih proti prosilcu vložena tožba na odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov, čeprav je bila zapadla obveznost po vložitvi tožbe poravnana.
(8) Zoper sklep organizacijske enote iz tega člena lahko prosilec pri organizacijski enoti vloži pisno pritožbo v 15 dneh od prejema sklepa. O pritožbi odloči minister.
(prednostni vrstni red in dodelitev)
(1) Komisija s sklepom določi prednostni vrstni red in odloči o konkretnih dodelitvah stanovanj prosilcem za dodelitev ter zamenjavo stanovanj. Pri pripravi prednostnega vrstnega reda iz prejšnjega stavka se upoštevajo merila iz 22. in 23. člena tega pravilnika.
(2) Če po odločitvi komisije o konkretnih dodelitvah in zamenjavah stanovanj iz razpisa še vedno ostanejo nedodeljena stanovanja, se prosilcem lahko dodelijo stanovanja v skladu s sedmim odstavkom 19. člena tega pravilnika.
(3) Zoper sklep komisije iz prvega odstavka tega člena lahko prosilec pri organizacijski enoti vloži pritožbo v 15 dneh od prejema sklepa. O pritožbi odloči minister.
(veljavnost prednostnega vrstnega reda)
(1) Prednostni vrstni red, ki je podlaga za dodelitev stanovanj na razpisu, velja do objave naslednjega razpisa.
(2) Če se prosilec odpove dodeljenemu stanovanju, se to stanovanje dodeli naslednjemu upravičenemu prosilcu na sprejetem prednostnem vrstnem redu.
(objava poziva za nedodeljena stanovanja)
(1) Organizacijska enota, potemko je sprejet prednostni vrstni red in je odločeno o konkretnih dodelitvah stanovanj prosilcem v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega pravilnika, objavi na internih spletnih straneh ministrstva poziv za prijavo za dodelitev službenih stanovanj, ki so ostala na razpisu nedodeljena, s seznamom stanovanj za dodelitev.
(2) Na poziv iz prejšnjega odstavka se lahko prijavijo upravičenci iz prvega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika. Prosilci iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika so se upravičeni prijaviti, če hkrati ne kandidirajo na razpis za dodelitev stanovanja po Stanovanjskem pravilniku.
(3) Prosilci posredujejo organizacijski enoti pisno prijavo v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(uporaba določb pravilnika glede postopka objave poziva za nedodeljena stanovanja in glede najemnega razmerja pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske oziroma javnih uslužbencev ministrstva)
V postopku dodelitve stanovanj iz prejšnjega člena in glede najemnega razmerja se za upravičence iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika uporabljajo določbe IV. in V. poglavja tega pravilnika, za upravičence iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika pa se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, pri čemer se upoštevajo kadrovska merila iz 22. člena tega pravilnika, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta, razen določb, ki se nanašajo na:
1. postopek razpisa za dodelitev stanovanj, razen glede pristojnosti komisije in organizacijske enote (3. člen);
2. izvedbo razpisa dvakrat na leto (prvi odstavek 4. člena);
3. način objave razpisa in obveščanja notranjih organizacijskih enot ter sindikata (tretji odstavek 4. člena);
4. izjemno dodelitev večjega stanovanja (drugi odstavek 7. člena);
5. veljavnost prednostnega vrstnega reda do naslednjega razpisa (prvi odstavek 8. člena);
6. ponudbo za dodelitev stanovanja upravičencem iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika zaradi prerazporeditve (14. člen);
7. dodelitev drugega stanovanja začasno od šest mesecev do enega leta zaradi službenih potreb (drugi odstavek 15. člena);
8. dodelitev stanovanja zaradi nastanka izjemnih okoliščin (17. člen);
9. kadrovska merila, ki se nanašajo le na vojaške poklice (1. in 2. točka prvega odstavka ter drugi odstavek 22. člena);
10. drugo merilo, ki se nanaša na pogodbo, sklenjeno za določen čas (5. točka 23. člena);
11. določitev višine najemnine (prvi odstavek 27. člena);
12. pravico do znižanja neprofitne najemnine zaradi preselitve v stanovanje, ki ni oddaljeno več kot 20 kilometrov od kraja zaposlitve (drugi odstavek 27. člena);
13. pravico do znižane najemnine še eno leto ob prerazporeditvi v drugi kraj, če se najemnik ne preseli v drugo službeno stanovanje, za katero bi lahko uveljavljal znižano najemnino (tretji odstavek 27. člena);
14. pravice družinskih članov pripadnika, ki je izgubil življenje med opravljanjem vojaške službe (30. člen);
15. pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas ob izgubi splošne delovne zmožnosti pri opravljanju službenih nalog, zaradi bolezni ali poškodbe brez svoje krivde (37. člen);
16. pravico do mirovanja obveznosti iz najemnega razmerja zaradi razporeditve na opravljanje nalog v tujini ali na izobraževanje od šest mesecev do enega leta (prvi odstavek 39. člena);
17. pravico do vrnitve stanovanja ob razporeditvi na opravljanje nalog v tujini ali na izobraževanje, daljše od enega leta, s pravico do dodelitve primernega stanovanja pred vrnitvijo (drugi odstavek 39. člena).
(sklenitev najemne pogodbe z uslužbencem organa državne uprave)
(1) Za službena stanovanja, ki jih ni mogoče dodeliti upravičencem iz prvega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika in so nezasedena, se lahko sklene najemna pogodba za tri leta z možnostjo podaljšanja za največ tri leta z javnim uslužbencem, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja po Stanovanjskem pravilniku ali Pravilniku o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, pod pogojem, da Stanovanjska komisija Vlade Republike Slovenije ali Policija nima na razpolago primernega stanovanja.
(2) Organizacijska enota objavi poziv za dodelitev stanovanj na spletni strani ministrstva in pisno obvesti Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstva ter druge organe državne uprave. V pozivu, ki se mu priloži obrazec iz Priloge tega pravilnika, se določijo pogoji in merila za dodelitev stanovanj, rok za oddajo vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni, in seznam stanovanj.
(3) Prosilci iz prvega odstavka tega člena morajo prijavi priložiti kopijo veljavne pogodbe o zaposlitvi in potrdilo kadrovske službe delodajalca, v katerem so navedeni dejanski naslov kraja zaposlitve, stopnja strokovne izobrazbe, podatki o skupni delovni dobi in podatki o delovni dobi v organih državne uprave.
(4) Za prosilce iz prvega odstavka tega člena ministrstvo od delodajalca pridobi potrdilo, da izpolnjuje predpisane pogoje po Stanovanjskem pravilniku ali Pravilniku o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, in potrdilo, da Stanovanjska komisija Vlade Republike Slovenije ali Ministrstvo za notranje zadeve, Policija nima na razpolago primernega stanovanja.
(5) Če imajo prosilci enako število točk, ima prednost tisti, ki je dosegel več točk zaradi skupne delovne dobe v državni upravi, če imajo prosilci še vedno enako število točk, tisti, ki je dosegel več točk na podlagi strokovne izobrazbe, in če imajo prosilci še vedno enako število točk, ima prednost tisti, ki ima največ skupne delovne dobe.
(6) Za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena mora najemnik zaprositi najmanj 90 dni pred potekom najemnega razmerja in izpolnjevati pogoj, da je še vedno zaposlen v enem izmed v prvem odstavku navedenem organu.
(7) Ob dodelitvi stanovanja upravičencem iz prvega odstavka tega člena pravica do najema ni prenosljiva.
(sklenitev najemne pogodbe z družinskim članom osebe, ki je padla v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo)
(1) Za službena stanovanja, za katera ni sklenjeno najemno razmerje z upravičenci iz prejšnjega člena, se lahko sklene najemna pogodba za določen čas treh let z možnostjo podaljšanja za največ tri leta z ožjim družinskim članom osebe, ki je padla v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo od 26. junija do 18. julija 1991 kot pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
(2) Za ožjega družinskega člana iz prejšnjega odstavka se štejejo zakonec ali oseba, s katero je padli pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije živel v zunajzakonski skupnosti, njegovi otroci in posvojenci.
(3) Organizacijska enota objavi poziv za dodelitev stanovanj na spletni strani ministrstva. V pozivu, ki se mu priloži obrazec iz Priloge tega pravilnika, se določita rok za oddajo vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni in seznam stanovanj.
(4) Glede določitve roka, v katerem se lahko predlaga podaljšanje najemne pogodbe, se uporablja šesti odstavek prejšnjega člena, glede pravice do prenosa najema pa se uporablja sedmi odstavek prejšnjega člena.
(uporaba določil pravilnika za uslužbence organa državne uprave)
V postopku dodelitve stanovanja in glede najemnega razmerja se za upravičence iz prvega odstavka 11. in prvega odstavka 12. člena tega pravilnika uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na:
1. pristojnost komisije za dodelitev stanovanj in organizacijske enote za objavo poziva (3. člen);
2. vsebino razpisa (drugi odstavek 4. člena);
3. obrazec prijave (5. člen);
4. postopke glede prijave (6. člen);
5. pristojnost komisije, da odloči o prednostnem vrstnem redu in konkretnih dodelitvah stanovanj (prvi odstavek 7. člena);
6. pristojni organ za odločanje o pritožbi (tretji odstavek 7. člena);
7. dodelitev stanovanja naslednjemu upravičencu ob odpovedi, razen za upravičence iz 12. člena tega pravilnika (drugi odstavek 8. člena);
8. neupravičenost do dodelitve stanovanja, če je prosilec ali oseba, s katero živi, lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 60 kilometrov od kraja zaposlitve (tretji odstavek 18. člena);
9. opredelitev primernega stanovanja (od prvega do petega odstavka 19. člena);
10. upoštevanje prosilca in družinskih članov pri določitvi primernega stanovanja (šesti odstavek 19. člena);
11. definicijo ožjega družinskega člana, razen za upravičence iz 12. člena (20. člen);
12. upoštevanje še nerojenega otroka kot ožjega družinskega člana (20. člen);
13. vrednotenje prijav, razen za upravičence iz 12. člena tega pravilnika (prvi odstavek 21. člena);
14. kadrovska merila, razen za upravičence iz 12. člena tega pravilnika (prvi odstavek 22. člena);
15. druga merila, razen za upravičence iz 12. člena, pri čemer se za prosilce iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika v 1. in 2. točki 23. člena tega pravilnika namesto ministrstva upošteva organ državne uprave;
16. rok za podpis najemne pogodbe (24. člen);
17. zapisniški prevzem stanovanja (25. člen);
18. višino najemnine (peti odstavek 27. člena);
19. prenehanje najemnega razmerja s potekom časa (prvi odstavek 28. člena);
20. pravni položaj najemnika (40. člen);
21. zapisniško predajo stanovanja (drugi in tretji odstavek 41. člena);
22. izjemno podaljšanje roka predaje stanovanja (četrti odstavek 41. člena);
23. določitev uporabnine za stanovanje zaradi neizpraznitve (42. člen).
III. PONUDBA ZA DODELITEV STANOVANJ
(dodelitev ob premestitvi)
(1) Ob premestitvi enote ali poveljstva Slovenske vojske z najmanj 20 pripadniki v drugi kraj zaposlitve lahko pristojna organizacijska enota Generalštaba Slovenske vojske za kadrovske zadeve obvesti o premestitvi organizacijsko enoto, pristojno za stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba), in ji posreduje seznam pripadnikov. Strokovna služba pripravi seznam razpoložljivih stanovanj v skladu s prvim in drugim odstavkom 18. člena tega pravilnika.
(2) Strokovna služba posreduje pripadnikom iz prejšnjega odstavka, ki so najemniki službenih stanovanj, seznam razpoložljivih stanovanj s pozivom, da se prijavijo za dodelitev ali zamenjavo stanovanja v skladu s 5. členom tega pravilnika v osmih dneh.
(3) Na podlagi prejetih prijav organizacijska enota izvede postopek dodelitve v skladu z II. in IV. poglavjem tega pravilnika. Glede pravic in obveznosti pripadnikov se v celoti uporablja ta pravilnik.
IV. POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV STANOVANJ
15. člen
(1) Prosilci so upravičeni do dodelitve enega službenega stanovanja.
(2) Najemniku stanovanja, ki je v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, zaradi službenih potreb začasno od šest mesecev do enega leta razporejen v kraj, bolj oddaljen od njegovega dejanskega prebivališča, lahko komisija izjemoma ne glede na merila po tem pravilniku dodeli dodatno stanovanje v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega pravilnika za čas trajanja te razporeditve v določeni organizacijski enoti.
(dodelitev zaradi kadrovskih potreb)
(1) Minister ne glede na merila iz tega pravilnika zaradi nujnih kadrovskih potreb dodeli primerno stanovanje upravičencu iz prvega ali tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika, če izpolnjuje pogoje za dodelitev, in sicer do štiri leta. Minister upravičencem dodeli primerno stanovanje na predlog predstojnika organa v sestavi ministrstva oziroma vodje organizacijske enote ministrstva prve ravni odločanja, v njem pa obrazloži nujne kadrovske potrebe.
(2) Po koncu obdobja iz prejšnjega odstavka minister lahko odloči o podaljšanju najemnega razmerja največ za tri leta, če najemnik izpolnjuje pogoje za dodelitev po prvem ali tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika.
(dodelitev zaradi izjemnih okoliščin)
(1) Komisija lahko zaradi nastanka izjemnih okoliščin na podlagi vloge upravičenca iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika upravičencu dodeli primerno službeno stanovanje zunaj razpisa za dodelitev službenega stanovanja ali že dodeljeno službeno stanovanje zamenja za primerno razpoložljivo stanovanje. Pri dodelitvi se ne upošteva pogoj iz prvega do tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika.
(2) Za izjemne okoliščine se štejejo:
– naravne in druge nesreče (požar, eksplozija in podobno) ali
– izjemna osebna stanja (nasilje ali smrt v družini, težka bolezenska stanja v družini, težke stanovanjske razmere, zaradi katerih je upravičenec v stiski, in podobno).
(3) Komisija odloči o dodelitvi stanovanja v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka takoj po prejemu popolne vloge, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa na podlagi predhodnega mnenja pristojne službe Generalštaba Slovenske vojske za upravljanje kadra in ugotovitve obstoja izjemnih okoliščin najpozneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(4) Stanovanje se dodeli začasno za eno leto z možnostjo podaljšanja. Najemnik mora najemodajalcu najpozneje v osmih dneh sporočiti spremembe okoliščin, zaradi katerih mu je bilo dodeljeno stanovanje.
(5) Upravičenec do dodelitve stanovanja lahko, če še vedno obstajajo izjemne okoliščine, zaradi katerih mu je bilo stanovanje dodeljeno, ali njihove posledice, vloži prošnjo za podaljšanje najemnega razmerja pred potekom najemnega razmerja.
(6) Komisija lahko na podlagi prošnje iz prejšnjega odstavka odloči o podaljšanju najemnega razmerja, če se je najemnik v letu, v katerem je vložil vlogo za podaljšanje najemnega razmerja, prijavil na razpis za dodelitev službenega stanovanja ali na razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja, vendar vlogi ni bilo ugodeno.
(7) Če se upravičenec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje zaradi izjemnihokoliščin, prijavi na razpis za dodelitev službenega stanovanja in se mu na podlagi uvrstitve na prednostni vrstni red dodeli stanovanje, se mu lahko dodeli stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno na podlagi tega člena, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev iz tega pravilnika.
(8) Dodelitev stanovanj po tem členu je prednostna pred drugimi dodelitvami po tem pravilniku.
(kraj dodelitve stanovanja)
(1) Stanovanja se praviloma dodeljujejo v kraju zaposlitve upravičenca. Za kraj zaposlitve se ne šteje kraj začasne razporeditve.
(2) Če za prosilca ni ustreznega stanovanja v skladu s prejšnjim odstavkom, se mu dodeli stanovanje, ki je najbliže kraju zaposlitve.
(3) Prosilec nima pravice do dodelitve službenega stanovanja, če je prosilec ali ožji družinski član, ki bo z njim živel v službenem stanovanju, lastnik ali najmanj 50-odstotni solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je oddaljena do 60 kilometrov od kraja zaposlitve prosilca, razen če stanovanje ali stanovanjska hiša ni primerna za bivanje.
(4) Garaže se dodeljujejo na naslovu stanovanja, kjer prosilec prebiva, oziroma v neposredni bližini.
(1) Za eno osebo se kot primerno stanovanje šteje enosobno stanovanje oziroma garsonjera praviloma v izmeri od 20 do 30 m2.
(2) Za dve osebi se kot primerno stanovanje šteje dvosobno stanovanje oziroma enosobno stanovanje s kabinetom praviloma v izmeri od 30 do 45 m2.
(3) Za tri osebe se kot primerno stanovanje šteje dvosobno stanovanje s kabinetom oziroma dvosobno stanovanje praviloma v izmeri od 45 do 55 m2.
(4) Za štiri osebe se kot primerno stanovanje šteje trisobno stanovanje oziroma dvosobno stanovanje s kabinetom praviloma v izmeri od 55 do 65 m2.
(5) Za pet ali več oseb se kot primerno stanovanje šteje najmanj trisobno stanovanje praviloma v izmeri več kot 65 m2.
(6) Pri določanju primernega stanovanja se upoštevajo prosilec in ožji družinski člani, ki s prosilcem živijo in bodo tudi uporabniki stanovanja.
(7) Ne glede na površinske normative iz tega člena lahko komisija prosilcu ponudi stanovanje, ki presega normative iz tega člena, vendar le pod pogojem, da je to stanovanje na razpisu ostalo nedodeljeno. Če prosilec ne sprejme ponujenega stanovanja, ki presega normative iz tega člena, se ne šteje, da gre za zavrnitev ponujenega stanovanja.
(definicija ožjih družinskih članov)
Kot ožji družinski člani se po tem pravilniku, razen v primeru iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, štejejo zakonec ali zunajzakonski partner (v nadaljnjem besedilu: zakonec), otroci, posvojenci in pastorki (v nadaljnjem besedilu: otrok) ter osebe, ki sta jih eden izmed njiju ali oba po zakonu dolžna preživljati. Za družinskega člana se šteje tudi še nerojeni otrok, kar prosilec izkaže s potrdilom zdravnika specialista o nosečnosti.
(1) Pri vrednotenju posameznih prijav in določitvi števila točk za dodelitev stanovanj se upoštevajo merila iz 22. in 23. člena tega pravilnika. Pri vrednotenju in določitvi števila točk za dodelitev garaž se upoštevajo merila iz 22. člena tega pravilnika in 1., 2. ter 5. točke prvega odstavka 23. člena tega pravilnika.
(2) Pri dodelitvi stanovanja prosilcem z enakim številom točk ima prednost prosilec, ki zbere več točk po merilih iz 22. člena tega pravilnika.
(3) Če imajo prosilci še vedno enako število točk, ima prednost tisti, ki ima več let delovne dobe na ministrstvu.
(4) Če imajo prosilci še vedno enako število točk, ima prednost tisti, ki ima več let skupne delovne dobe.
(1) Po kadrovskih merilih se prizna:
1. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom general, generalpolkovnik, generalmajor, brigadir, admiral, viceadmiral, kontraadmiral in kapitan, višjim vojaškim uslužbencem XV. razreda in civilnim osebam v Slovenski vojski s končano najmanj drugo stopnjo visokošolske izobrazbe oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (8. raven) | 50 točk, |
2. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom polkovnik, podpolkovnik, višji štabni praporščak, štabni praporščak, kapitan bojne ladje in kapitan fregate, višjim vojaškim uslužbencem XIV. in XIII. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski s končano najmanj drugo stopnjo visokošolske izobrazbe oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (8. raven) | 45 točk, |
3. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom major, višji praporščak in kapitan korvete, višjim vojaškim uslužbencem XII. razreda, nižjim vojaškim uslužbencem VIII. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski s prvo stopnjo visokošolske izobrazbe oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (7. raven) | 40 točk, |
4. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom stotnik, nadporočnik, praporščak, višji štabni vodnik, poročnik bojne ladje in poročnik fregate, višjim vojaškim uslužbencem XI. in X. razreda, nižjim vojaškim uslužbencem VII. in VI. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski s prvo stopnjo visokošolske izobrazbe oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (7. raven) | 35 točk, |
5. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom poročnik, štabni vodnik in poročnik korvete, višjim vojaškim uslužbencem IX. razreda, nižjim vo- | |
jaškim uslužbencem V. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski z višjo strokovno ali višješolsko izobrazbo | 30 točk, |
6. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom višji vodnik, vodnik, naddesetnik in desetnik, nižjim vojaškim uslužbencem IV. in III. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski s srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo | 25 točk in |
7. pripadnikom, ki so imenovani na dolžnost s činom poddesetnik, vojakom, nižjim vojaškim uslužbencem II. in I. razreda ter civilnim osebam v Slovenski vojski s srednjo poklicno izobrazbo | 20 točk. |
(2) Generalštab Slovenske vojske na podlagi veljavnega kadrovskega načrta Slovenske vojske letno predlaga ministru, da s sklepom določi do 50 točk pripadnikom, ki opravljajo vojaško službo ali delo v Slovenski vojski na deficitarnih formacijskih dolžnostih. Dodatne točke se določijo za eno ali več formacijskih dolžnosti. Minister določi s sklepom dodatne točke konec leta za razpise za naslednje leto.
Po drugih merilih se upravičencem prizna:
1. če je ožji družinski član zaposlen na ministrstvu | 30 točk, |
2. za vsako dopolnjeno leto delovne dobe na ministrstvu | 1 točka, |
3. če je kraj zaposlitve oddaljen od njegovega prebivališča več kot 60 kilometrov | 30 točk, |
4. če je kraj zaposlitve oddaljen od njegovega prebivališča več kot 100 kilometrov | 40 točk, |
5. če ima prosilec trenutno veljavno pogodbo za določen čas | 30 točk in |
6. pri prijavi za zamenjavo službenega stanovanja zaradi povečanja števila družinskih članov se upravičencu prizna za vsakega družinskega člana oziroma uporabnika stanovanja, zaradi katerega službeno stanovanje ni primerno glede na merila iz 19. člena tega pravilnika | 20 točk. |
Po dokončnosti sklepa komisije o dodelitvi stanovanj organizacijska enota pripravi najemno pogodbo, ki jo mora prosilec podpisati v 15 dneh po prejemu pisnega poziva za podpis najemne pogodbe.
Prosilec mora zapisniško prevzeti dodeljeno stanovanje v 30 dneh od podpisa najemne pogodbe in vključno z uporabniki prijaviti prebivališče, sicer mu pravica do najema preneha, razen ob opravičljivih razlogih, kot so službena odsotnost, dopust, zdravstveni razlogi in podobno.
(čas trajanja najemne pogodbe)
Najemna pogodba se sklene za čas zaposlitve prosilca na ministrstvu, če ta pravilnik ne določa drugače.
(1) Najemnina za stanovanja, dodeljena upravičencem iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, je neprofitna in znaša 80 odstotkov neprofitne najemnine, izračunane v skladu z metodologijo za izračun neprofitne najemnine.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka, ki se preseli v stanovanje, ki ni oddaljeno več kot 20 kilometrov od kraja opravljanja vojaške službe, ima pravico do znižane neprofitne najemnine za službeno stanovanje v višini:
– 40 odstotkov, če je bilo dotedanje bivališče oddaljeno od kraja opravljanja vojaške službe do 60 kilometrov, vendar najmanj 20 kilometrov;
– 50 odstotkov, če je bilo dotedanje bivališče oddaljeno od kraja opravljanja vojaške službe od 60 do 100 kilometrov;
– 60 odstotkov, če je bilo dotedanje bivališče oddaljeno od kraja opravljanja vojaške službe več kot 100 kilometrov.
(3) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ima pravico do znižane najemnine še eno leto, če je zaradi službenih potreb razporejen na opravljanje vojaške službe v drugi kraj in če se ne preseli v drugo službeno stanovanje, za katero bi lahko uveljavil znižano najemnino.
(4) Najemnina za opremljena stanovanja, dodeljena na podlagi 16. člena tega pravilnika, znaša 100 odstotkov neprofitne najemnine, izračunane v skladu z veljavno metodologijo za izračun neprofitne najemnine.
(5) Najemnina za stanovanja, ki jih uporabljajo upravičenci iz tretjega, četrtega in petega odstavka 2. člena, 16. člena, če je stanovanje opremljeno, četrtega odstavka 28., drugega odstavka 29., 30. in 31. ter prvega odstavka 38. člena tega pravilnika, znaša 100 odstotkov neprofitne najemnine, izračunane v skladu z veljavno metodologijo za izračun neprofitne najemnine.
(6) Ne glede na prvi, četrti in peti odstavek tega člena se pri izračunu neprofitne najemnine za službena stanovanja ne upošteva lokacijski faktor zemljiške parcele, na kateri stoji stavba s službenim stanovanjem.
(7) Najemnina za stanovanja, ki jih uporabljajo upravičenci iz prvega odstavka 29., 42. in 48. člena tega pravilnika, je tržna najemnina, ki jo določi strokovna služba izkustveno na podlagi primerjave najema primerljivih neopremljenih stanovanj na trgu.
(prenehanje najemnega razmerja)
(1) Najemno razmerje preneha s potekom časa, določenega v najemni pogodbi, oziroma ob prenehanju zaposlitve najemnika na ministrstvu in v drugih primerih, določenih s stanovanjskim zakonom ter najemno pogodbo.
(2) Ob prenehanju najemnega razmerja zaradi neplačevanja najemnine oziroma drugih stroškov, povezanih s stanovanjem, ki je posledica socialnega stanja dolžnika, glede na okoliščine primera in če so poravnani vsi stroški, povezani z uporabo stanovanja, komisija lahko odloči o sklenitvi nove najemne pogodbe za isto ali manjše stanovanje le enkrat.
(3) Ob prenehanju zaposlitve najemnika na ministrstvu, ob razvezi zakonske zveze oziroma prenehanju zunajzakonske skupnosti lahko komisija odloči, da se za isto stanovanje sklene najemna pogodba z uporabnikom, navedenim v najemni pogodbi, če izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja in zaseda primerno stanovanje v skladu s tem pravilnikom. Pravica do najema ni prenosljiva.
(4) Če najemniku preneha delovno razmerje na ministrstvu zaradi zaposlitve na vladi, v organu državne uprave ali vladni službi, lahko komisija odloči o podaljšanju najemnega razmerja za tri leta z možnostjo dodatnega podaljšanja za največ tri leta pod pogojem, da je najemnik še vedno zaposlen v enem izmed navedenih organov.
(posebni primeri nadaljevanja najemnega razmerja)
(1) Če najemniku mirujejo pravice iz delovnega razmerja na ministrstvu, lahko komisija na podlagi vloge najemnika in obrazložitve predstojnika organa v sestavi ministrstva oziroma vodje organizacijske enote prve ravni odločanja, da je v interesu ministrstva, da najemnik še naprej uporablja stanovanje, odloči, da najemnik v času mirovanja pravic iz delovnega razmerja do vrnitve na delo na ministrstvo še naprej uporablja službeno stanovanje, vendar največ pet let. Če se najemnik po poteku mirovanja pravic ne vrne na delo na ministrstvo, mora službeno stanovanje predati najemodajalcu v 30 dneh po poteku mirovanja pravic iz delovnega razmerja.
(2) Če najemniku za določen čas preneha delovno razmerje na ministrstvu zaradi začasne prerazporeditve na vlado, v organ državne uprave ali vladno službo, lahko komisija na podlagi vloge najemnika odloči, da najemnik še naprej uporablja službeno stanovanje. Če se najemnik po poteku začasne prerazporeditve ne vrne na delo na ministrstvo, mora službeno stanovanje predati najemodajalcu v 30 dneh po poteku roka za vrnitev na delo na ministrstvo.
(3) Če najemnik iz prvega ali drugega odstavka tega člena stanovanja ne izprazni in izroči najemodajalcu v roku, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, mora po poteku roka za vrnitev stanovanja plačevati uporabnino v skladu s sedmim odstavkom 27. člena tega pravilnika.
(pravica družinskih članov do stanovanja po smrti pripadnika med opravljanjem vojaške službe)
(1) Z ožjim družinskim članom pripadnika, ki je izgubil življenje med opravljanjem vojaške službe, ministrstvo sklene najemno pogodbo za nedoločen čas za službeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli pripadnik pred smrtjo, če je bil ožji družinski član umrlega pripadnika naveden v najemni pogodbi kot uporabnik stanovanja. Pri tem se ohranijo pravice in obveznosti iz najemnega razmerja z umrlim pripadnikom, višina najemnine pa se določi v skladu s petim odstavkom 27. člena tega pravilnika.
(2) Zakonec umrlega pripadnika se lahko šteje kot prosilec za službeno stanovanje, če je imel umrli pripadnik ob smrti vloženo prijavo na razpis za službeno stanovanje in bi bilo dodeljeno službeno stanovanje zanj ter za njegove družinske člane, ki bi z njim živeli, edino stanovanje.
(3) Zakoncu umrlega pripadnika se lahko na podlagi odločitve ministra po predlogu načelnika Generalštaba Slovenske vojske službeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli pripadnik pred smrtjo, tudi proda, če obstaja ekonomski interes za prodajo iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika in je to stanovanje za zakonca edino stanovanje, kar izkaže z dokazilom ali pooblastilom iz prvega odstavka 36. člena tega pravilnika, ter so izpolnjeni pogoji za prodajo iz tretje in četrte alineje 34. člena tega pravilnika.
(pravica do stanovanja po upokojitvi)
(1) Komisija lahko na prošnjo najemnika iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki se je upokojil neposredno z ministrstva in je praviloma najemnik stanovanja najmanj pet let, odloči, da se najemna pogodba podaljša za nedoločen čas, če zanj in za uporabnike stanovanja, s katerimi živi, to stanovanje pomeni edino stanovanje.
(2) Komisija lahko na prošnjo najemnika iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki se je upokojil neposredno z ministrstva in je najemnik najmanj deset let, izjemoma odloči, da se najemna pogodba podaljša za določen čas do pet let z možnostjo podaljšanja, če zanj in za uporabnike stanovanja, s katerimi živi, to stanovanje pomeni edino stanovanje.
(3) V primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena pravica do najema ni prenosljiva.
(4) Komisija lahko na prošnjo najemnika iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, odloči o prodaji stanovanja najemniku, če obstaja ekonomski interes za prodajo iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika in so izpolnjeni pogoji iz druge, tretje in četrte alineje 34. člena tega pravilnika.
(1) Zasedeno ali nezasedeno službeno stanovanje se lahko na prošnjo upravičenca ali predlog strokovne službe proda, če obstaja ekonomski interes za prodajo in so izpolnjeni drugi pogoji, določeni s tem pravilnikom.
(2) Službenega stanovanja ni mogoče prodati najemniku, ki mu je bilo službeno stanovanje dodeljeno na podlagi prvega odstavka 16. ali 17. člena tega pravilnika.
(3) Nezasedeno ali zasedeno stanovanje, ki je bilo dodeljeno upravičencu iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika, se proda na način in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.
(4) Zasedeno službeno stanovanje se upravičencu iz prvega odstavka 2. člena, tretjega odstavka 30. in četrtega odstavka 31. člena tega pravilnika proda po ocenjeni tržni vrednosti s sklenitvijo neposredne pogodbe brez objave namere o sklenitvi neposredne pogodbe ter brez posredovanja napovedi sklenitve pravnega posla ministrstvu, pristojnemu za stvarno premoženje.
(ekonomski interes za prodajo)
(1) Ekonomski interes za prodajo zasedenega ali nezasedenega službenega stanovanja obstaja, če je stanovanje starejše od 20 let in:
– zaradi reorganizacije službena stanovanja na določenem območju niso več potrebna ali so potrebna le v manjšem obsegu,
– je službeno stanovanje ali stanovanjska stavba, v kateri je službeno stanovanje, potrebna večje obnove ali
– upravlja ministrstvo v večstanovanjskem objektu največ dve službeni stanovanji.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičence iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika šteje, da obstaja ekonomski interes za prodajo zasedenega službenega stanovanja, če je stanovanje starejše od 20 let.
Upravičencu iz prvega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika se službeno stanovanje lahko proda, če obstaja ekonomski interes iz prejšnjega člena in če so ob sklenitvi najemne pogodbe izpolnjeni naslednji pogoji:
– je upravičenec zaposlen na ministrstvu več kot deset let in je več kot tri leta najemnik službenega stanovanja,
– službeno stanovanje upravičencu in družinskim članom, ki živijo z njim, pomeni edino stanovanje,
– je upravičenec reden plačnik najemnine, obratovalnih stroškov službenega stanovanja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma drugih davščin in
– pri upravičencu ne obstajajo krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe oziroma upravičencu najemna pogodba za službeno stanovanje nikoli ni bila odpovedana iz krivdnih razlogov.
(definicija pogoja edino stanovanje)
(1) Službeno stanovanje upravičencem iz prvega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika pomeni edino stanovanje, če upravičenec ter družinski člani, ki živijo z njim v službenem stanovanju in so vpisani v najemno pogodbo kot uporabniki, niso lastniki ali najmanj 50-odstotni solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je oddaljena do 60 kilometrov od kraja zaposlitve upravičenca ter je primerna za bivanje upravičenca in ožjih družinskih članov, ki z njim živijo v službenem stanovanju. Oddaljenost od kraja zaposlitve se določi tako, kot se določi razdalja za izračun kilometrine pri povračilu stroškov prevoza na delo in z njega.
(2) Službeno stanovanje upravičencem iz drugega in tretjega odstavka 30., prvega in drugega odstavka 31., druge alineje prvega odstavka 34., prvega odstavka 37. in prvega odstavka 38. člena tega pravilnika pomeni edino stanovanje, če upravičenec ter družinski člani, ki živijo z njim v službenem stanovanju in so vpisani v najemno pogodbo kot uporabniki, niso lastniki ali najmanj 50-odstotni solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je v Republiki Sloveniji ter je primerna za bivanje upravičenca in ožjih družinskih članov, ki z njim živijo v službenem stanovanju.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se praviloma šteje, da je stanovanje ali stanovanjska hiša primerna za bivanje, če je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj ter je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del, razen v garsonjeri, ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam upravičenca in ožjih družinskih članov, ki z njim živijo v službenem stanovanju, glede na površinske normative iz 19. člena tega pravilnika.
(1) Upravičenec ob vložitvi prošnje za odkup službenega stanovanja predloži ministrstvu dokazilo, ki ne sme biti starejše od deset dni, da ni lastnik ali najmanj 50-odstotni solastnik nepremičnine iz prejšnjega člena, ali pooblasti ministrstvo za pridobitev teh dokazil iz uradnih evidenc.
(2) Na podlagi prošnje upravičenca strokovna služba preveri, ali obstaja ekonomski interes za prodajo stanovanja iz 33. člena tega pravilnika in ali so izpolnjeni pogoji za prodajo iz 34. člena tega pravilnika.
(3) Če upravičenec odstopi od nakupa, plača stroške cenitve in druge v zvezi s prodajo nastale stroške, k čemur se zaveže z izjavo pred začetkom postopka prodaje.
(najem ob izgubi delovne zmožnosti)
(1) Komisija lahko odloči, da se najemna pogodba za nedoločen čas lahko sklene tudi s pripadnikom, ki je neposredno pri opravljanju službenih nalog v zvezi z vojaško službo oziroma kot posledico opravljanja takih nalog zaradi bolezni ali poškodbe brez svoje krivde izgubil splošno delovno zmožnost, oziroma z ožjim družinskim članom, ki je v najemni pogodbi naveden kot uporabnik, če to stanovanje pripadniku oziroma ožjemu družinskemu članu pomeni edino stanovanje.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se pripadniku oziroma ožjemu družinskemu članu določi najemnina v višini 50 odstotkov neprofitne najemnine za to stanovanje.
(podaljšanje najema po smrti najemnika)
(1) Komisija lahko odloči, da se po smrti najemnika z ožjim družinskim članom, ki je v najemni pogodbi naveden kot uporabnik, sklene najemna pogodba za pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja za pet let, če mu to stanovanje pomeni edino stanovanje.
(2) Če uporabnik iz tretjega odstavka 28. in prvega odstavka 31. člena tega pravilnika zaseda stanovanje, ki mu v skladu s pravilnikom ne pripada, mu lahko na njegovo pisno prošnjo komisija dodeli drugo primerno stanovanje, pri čemer mora imeti uporabnik poravnane vse obveznosti glede uporabe dosedanjega stanovanja.
(najemno razmerje ob razporeditvi najemnika)
(1) Če je najemnik v okviru svojega delovnega mesta razporejen na opravljanje nalog v tujini ali na izobraževanje od šest mesecev do največ enega leta in prosi za mirovanje obveznosti iz najemnega razmerja, se najemnik oprosti plačevanja najemnine za obdobje, za katero je sklenil pogodbo o izobraževanju ali pogodbo o opravljanju nalog v tujini. Z najemnikom se sklene dodatek k najemni pogodbi, v katerem se določi, da mora najemnik stanovanje skupaj s seznamom premičnin v lasti najemnika s primopredajnim zapisnikom začasno predati strokovni službi oziroma drugi pooblaščeni osebi, da se najemnik za čas odsotnosti oprosti plačevanja najemnine in da najemodajalec ne odgovarja za morebitno premoženjsko škodo, nastalo na premičnih stvareh najemnika.
(2) Če je najemnik v okviru svojega delovnega mesta razporejen na opravljanje nalog v tujini ali na izobraževanje, ki je daljše od enega leta, in je službeno stanovanje vrnil zaradi odhoda v tujino, lahko v enem mesecu pred vrnitvijo s priloženim ukazom o prerazporeditvi zaprosi za dodelitev primernega stanovanja, ki mu ga dodeli komisija zunaj razpisa, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.
Za pravni položaj najemnika in uporabnike se uporabljajo določbe najemne pogodbe, tega pravilnika ter stanovanjskega zakona.
(1) Najemnik mora v 30 dneh od prenehanja najemnega razmerja zapisniško vrniti stanovanje strokovni službi oziroma drugi pooblaščeni osebi. Stanovanje mora biti ob izročitvi izpraznjeno oseb in najemnikovih stvari, očiščeno ter v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja, sicer je odgovoren za povzročeno škodo.
(2) Če najemnik stanovanja ne izprazni in uredi v skladu s prejšnjim odstavkom, se mu podaljša rok za predajo za največ 15 dni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. V tem času najemnik plačuje najemnino. Če v roku ne odpravi pomanjkljivosti, ministrstvo prevzame stanovanje in ga uredi na najemnikove stroške.
(3) Izjemoma se rok, določen v prvem odstavku tega člena, lahko podaljša do enega leta, če bi izselitev občutno poslabšala socialno stanje najemnika.
(1) Če najemnik stanovanja ne izprazni oziroma izroči najemodajalcu v roku, določenem v drugem odstavku prejšnjega člena, mora po poteku roka do vrnitve stanovanja strokovni službi oziroma drugi pooblaščeni osebi plačevati uporabnino v skladu s sedmim odstavkom 27. člena tega pravilnika.
(2) Če se najemniku podaljša rok za izpraznitev in izročitev stanovanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, mora do vrnitve stanovanja najemodajalcu plačevati uporabnino v skladu s sedmim odstavkom 27. člena tega pravilnika.
(sestava in izvajanje nalog komisije)
(1) Komisija ima pet članov, in sicer predsednika komisije ter štiri člane, in njihove namestnike, ki jih imenuje in razrešuje minister. Komisija izmed članov določi namestnika predsednika.
(2) Mandat članov in namestnikov članov komisije traja štiri leta.
(3) Za opravljanje strokovno-tehničnih in administrativnih opravil za komisijo skrbi organizacijska enota.
(4) Komisija ima sekretarja, ki ga imenuje in razreši minister.
(5) Na sejo komisije se vabijo reprezentativni sindikati ministrstva.
(1) Na seji komisije morajo biti navzoči predsednik oziroma njegov namestnik ter najmanj dva člana oziroma njihovi namestniki.
(2) Komisija odloča z večino glasov vseh članov oziroma njihovih namestnikov.
(3) Pri neodločenem rezultatu glasovanja odloči glas predsednika komisije oziroma njegovega namestnika, če predsednik ni navzoč na seji.
O sejah komisije se vodi zapisnik, ki vsebuje vse sprejete sklepe.
VII. EVIDENCA STANOVANJ IN NAJEMNIKOV
(evidenca stanovanj in dolžnost posredovanja podatkov)
(1) Evidenco stanovanj in najemnikov vodi organizacijska enota ministrstva, pristojna v skladu z aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v ministrstvu.
(2) Na zahtevo organizacijske enote ali komisije morajo organi v sestavi in organizacijske enote ministrstva v postopku dodeljevanja stanovanj dajati podatke, o katerih vodijo uradno evidenco in so potrebni za odločanje.
VIII. ZAMENJAVA STANOVANJ V POSEBNIH PRIMERIH
(1) Komisija lahko zaradi osebnih oziroma socialnih okoliščin in če je na razpolago nezasedeno stanovanje, odloči o zamenjavi službenega stanovanja za drugo primerno ali manjše stanovanje, ki je najbliže kraju zaposlitve. Kot osebna okoliščina se šteje zlasti zmanjšanje števila družinskih članov, kot socialne okoliščine pa zlasti invalidnost, težja bolezen ali finančno stanje.
(2) Komisija lahko na prošnjo najemnika, ki že zaseda stanovanje na podlagi najemne pogodbe za nedoločen čas, oziroma najemnika, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje za čas zaposlitve v skladu z dosedanjimi pravilniki o službenih stanovanjih ministrstva, izjemoma odloči o zamenjavi stanovanja za manjše stanovanje.
(3) Stanovanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se dodeli, če je zamenjava v interesu ministrstva ob upoštevanju časa trajanja najemnega razmerja in če to stanovanje pomeni najemniku in družinskim članom, ki z njim živijo v stanovanju in so vpisani v najemno pogodbo kot uporabniki, edino stanovanje ter ob pogoju, da ima najemnik poravnane vse obveznosti iz dosedanjega najemnega razmerja.
(4) Komisija lahko dovoli medsebojno zamenjavo dveh stanovanj najemnikoma, če se z zamenjavo preselita bliže kraju zaposlitve ali če zamenjata stanovanji v kraju zaposlitve, če gre za zamenjavo za primerno stanovanje, če najemnikoma in družinskim članom, ki z njima živijo v stanovanju in so vpisani v najemno pogodbo kot uporabniki, to stanovanje pomeni edino stanovanje in če imata najemnika poravnane vse obveznosti iz dosedanjega najemnega razmerja.
(oddaja nezasedenih stanovanj po predpisih o stvarnem premoženju države)
Službena stanovanja, za katera ni sklenjena najemna pogodba po izvedenih postopkih dodelitve ali sklenitve najemne pogodbe v skladu s tem pravilnikom, se lahko oddajo v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo državnega stvarnega premoženja v najem.
(prenehanje veljavnosti internega pravnega akta)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo (MO; št. 0070-47/2012-11 z dne 28. 1. 2013, št. 007-117/2016-25 z dne 9. 1. 2018 in št. 0070-26/2018-49 z dne 16. 10. 2019).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-44/2021-61
Ljubljana, dne 5. maja 2023
EVA 2023-1911-0005
