Uradni list

Številka 139
Uradni list RS, št. 139/2022 z dne 2. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 139/2022 z dne 2. 11. 2022

Kazalo

3430. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šmartno pri Litiji, stran 10595.

  
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO in 39/22), 27. in 28. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16) ter 14. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 70/18) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 20. redni seji dne 20. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šmartno pri Litiji 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: občina).
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji sistema organiziranja in delovanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji za območje občine natančneje določa:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
– preprečevanje naravnih nesreč,
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju osebna in vzajemna zaščita),
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
– ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče,
– druge naloge v skladu z zakonodajo.
2. člen 
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot del enotnega in celovitega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV 
3. člen 
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakona.
4. člen 
Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko medijev, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.
Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja in delavec zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju.
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.
5. člen 
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.
III. PRISTOJNOSTI OBČINE 
6. člen 
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje, organiziranje in opremljanje služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE 
7. člen 
Občinski svet občine na predlog župana sprejme program in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom.
Program in načrte izdela pristojni občinski organ oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa, pri delu upošteva aktualno oceno ogroženosti občine, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje.
8. člen 
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni občinski organ oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa. Na podlagi ocene ogroženosti izdela isti organ načrte zaščite, reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti.
9. člen 
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
10. člen 
Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti z objavo na krajevno običajen način.
Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.
11. člen 
Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 
12. člen 
Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
13. člen 
Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. ZAŠČITNI UKREPI 
14. člen 
Na podlagi ocene ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo ukrepi in aktivnosti:
– zaščita in reševanje ob požaru,
– zaščita in reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
– zaščita in reševanje ob potresih,
– zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– evakuacija,
– sprejem in oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
– prva medicinska pomoč,
– zaklanjanje,
– zaščita kulturne dediščine,
– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,
– asanacija.
15. člen 
Ukrepi, našteti v 14. členu, obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
– aktivnosti za odpravo posledic.
16. člen 
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije.
Način in postopek evakuacije se določi v odgovarjajočih načrtih.
17. člen 
Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo občanom, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma in sredstev za preživetje ali se zaradi ogroženosti zadržujejo izven svojega prebivališča.
Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
18. člen 
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma obrata.
19. člen 
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in ustreznega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo kulturno vrednost.
20. člen 
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine (glede na geografske, vremenske in druge razmere) ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana. V času razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 
21. člen 
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja predpis Vlade Republike Slovenije.
22. člen 
V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab za Civilno zaščito ali vodja intervencije gasilske enote.
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo in štab za Civilno zaščito.
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore),
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ 
1. Naloge in organizacija
23. člen 
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega zlasti:
– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
– varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
24. člen 
Naloge iz prejšnjega člena na območju občine izvajajo:
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– službe Civilne zaščite.
25. člen 
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira štab civilne zaščite občine.
Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Člani štaba se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja ter predstavniki policije.
Poveljnika, namestnika in člane štaba civilne zaščite v občini imenuje župan.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se v občini organizira enota za prvo pomoč in službe za podporo.
2. Aktiviranje
26. člen 
O aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik Civilne zaščite občine.
3. Vodenje
27. člen 
Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine in štab civilne zaščite občine oziroma vodje enot.
Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.
28. člen 
Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi.
Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
29. člen 
Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– vodi in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite,
– pripravlja oziroma sodeluje pri pripravi načrtov zaščite in reševanja,
– izdela oziroma sodeluje pri pripravi predloga občinskega programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom,
– spremlja nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga ukrepe za zaščito,
– vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči,
– javno predstavi načrte zaščite in reševanja.
4. Prostovoljna gasilska društva oziroma Gasilske enote in Gasilska zveza
30. člen 
Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba.
31. člen 
Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvajajo Gasilske enote (v nadaljnjem besedilu: GE) Prostovoljnih gasilskih društev (v nadaljnjem besedilu: PGD) in Gasilska zveza Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: gasilska zveza).
Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajema vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, opravlja strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občina jim zagotavlja sredstva, skladno z lastnim načrtom varstva pred požarom in Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Medsebojne obveznosti so podrobno navedene v tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.
32. člen 
GE PGD in gasilska zveza pripravljajo predloge letnega programa varstva pred požarom, ki zajema:
– letni načrt dela,
– finančni načrt,
– nabava opreme in investicijska nabava gasilsko tehnične opreme ter druga vlaganja,
– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov,
– izobraževanje in usposabljanje prostovoljnih operativnih gasilcev,
– zavarovanje prostovoljnih gasilcev.
33. člen 
GE PGD in gasilska zveza lahko opravljajo svojo dejavnost tudi izven območja občine (v sosednjih občinah) pod pogojem, da se občina, v kateri bodo GE PGD in gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obveže kriti stroške intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan občine oziroma v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju.
34. člen 
Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo z gasilsko zvezo vsa Prostovoljna gasilska društva (članice zveze). GE PGD so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot razvrščena po kategorijah in skladno s tem je prilagojena kadrovska sestava in njihova tehnična opremljenost.
Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi sprejetih navodil Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije.
Teritorialne GE PGD posameznih kategorij morajo glede na število gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu alarmiranja GE PGD v občini Regijski center za obveščanje (ReCO), gasilske organizacije in pristojne službe.
O medsebojnem sodelovanju vseh PGD z Gasilsko zvezo je sklenjena tripartitna pogodba, kot je to določeno v 31. členu tega odloka.
35. člen 
GE PGD, ki opravljajo gasilsko službo na območju občine, morajo zagotoviti izvoz (odhod) enote v času:
– osrednja gasilska enota III. kategorije 5 minut,
– gasilske enote II. kategorije 10 minut,
– gasilske enote I. kategorije 15 minut.
36. člen 
Dejavnost PGD in gasilske zveze se financira iz občinskega proračuna občine, kar se opredeli s tripartitno pogodbo, v kateri se opredelijo pravice in dolžnosti podpisnikov pogodb, kot tudi odgovornost na nespoštovanje določil te pogodbe in aneksov k pogodbi za tekoče leto.
37. člen 
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan, ki ob ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame.
5. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
38. člen 
Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Z njimi mora skleniti občina pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč,
– logistična podpora,
– druge naloge po potrebi.
6. Društva in druge nevladne organizacije
39. člen 
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
– enota za iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov),
– krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas,
– služba za podporo.
V posebnih primerih se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini vključujejo tudi lovske družine, ki imajo lovišča (lovske revirje) na območju občine.
Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
40. člen 
Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, zavarovanju operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z ustreznimi pogodbami.
Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja župan.
IX. UPRAVLJANJE IN VODENJE 
41. člen 
Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti: 
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme občinski program in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
42. člen 
Župan občine:
– ureja sistem zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– občinskemu svetu predlaga v sprejem občinski program in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– skrbi za izdelavo osnutkov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
– določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– določa izvajalce javne gasilske službe,
– določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim organom in službam,
– določa sklep o ustanovitvi in imenovanju organov vodenja Civilne zaščite,
– določa sklep o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje,
– imenuje Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva občine,
– opravlja nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine in štab Civilne zaščite.
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu, regijskemu poveljniku Civilne zaščite pa za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
43. člen 
Poveljnik civilne zaščite občine ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev, zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča župan.
X. NALOGE OBČINSKE UPRAVE 
44. člen 
Naloge občinske uprave 
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine izdela predlog občinskega programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi logistično podporo štabu Civilne zaščite in vpoklicanim enotam.
Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
45. člen 
Komisije za ocenjevanje škode 
Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev. Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode.
XI. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 
46. člen 
Občina lahko na predlog Civilne zaščite organizira izobraževanja kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov.
47. člen 
Pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite občina na predlog Civilne zaščite napoti na izobraževanja in usposabljanja skladno s predpisanimi programi usposabljanja.
48. člen 
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske združbe ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.
XII. FINANCIRANJE 
49. člen 
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči v občini se zagotavlja:
– iz proračuna občine,
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
– iz prostovoljnih prispevkov,
– iz drugih virov.
50. člen 
Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab civilne zaščite občine. Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.
XIII. NADZOR IN INŠPEKCIJA 
51. člen 
Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja občinska inšpekcija oziroma redarstvo nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v občini.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE 
52. člen 
Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.
53. člen 
Za ostale prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.
54. člen 
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (rezerve).
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
55. člen 
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
56. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji ter delovanju zaščite in reševanja v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 27/04).
57. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2021-6
Šmartno pri Litiji, dne 20. oktobra 2022
Župan 
Občine Šmartno pri Litiji 
Rajko Meserko 

AAA Zlata odličnost