Uradni list

Številka 137
Uradni list RS, št. 137/2022 z dne 28. 10. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 137/2022 z dne 28. 10. 2022

Kazalo

3365. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gramoznico »JEZERA« v Rakičanu (EUP RA 23 in RA 24), stran 10425.

  
Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in v povezavi z 11. in 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 29. redni seji dne 13. oktobra 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gramoznico »JEZERA« v Rakičanu (EUP RA 23 in RA 24) 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gramoznico »JEZERA« v Rakičanu (EUP RA 23 in RA 24) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:5000,
– prikaz obstoječega stanja v merilu 1:1000,
– prikaz predvidenega stanja po 1. etapi v merilu 1:1000,
– prikaz predvidenega stanja po 2. etapi v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
4. člen 
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
5. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema območje, ki je glede na Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 54/16 in 67/16) (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt) opredeljeno kot območje enot urejanja prostora RA 23 in RA 24 ter del enote urejanja prostora PP 5-DPA.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami ali deli parcelnih številk 1968/3, 1968/4, 1969/2, 1970/2, 2170, 2171, 2172, 2173, 2174, 2175, 2176, 2177, 2178, 2179, 2180, 2181, 2182, 2183, 2184, 2185, 2186, 2187, 2188/1, 2188/2, 2189/1, 2189/2, 2190, 2191, 2192, 2193, 2216 in 2231 vse v k.o. Rakičan, v velikosti 70.597,7 m2 oziroma 7,1 ha.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja v vzhodnem delu Mestne občine Murska Sobota, južno od naselja Rakičan ter južno tik ob avtocesti Maribor–slovensko madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci, v bližini farme prašičev Jezera.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi pretežno opredeljeno kot kmetijska zemljišča, in sicer kot njive (šifra rabe 1100), neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra rabe 1600), kmetijska zemljišča v zaraščanju (šifra rabe 1410) ter kot drevesa in grmičevja (1500), deloma tudi kot gozdna zemljišča (šifra rabe 2000). Trenutno se na območju nahajata manjši vodni površini v velikosti 0,6 ha, severna je nastala zaradi odvzemna gramoza za lokalne potrebe, južnejša pa je urejena kot manjši ribnik. Glede na občinski prostorski načrt pa je večji del občinskega podrobnega prostorskega načrta opredeljeno kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora, z oznako podrobnejše namenske rabe LN, ob obstoječih vodnih površinah, ki so označene z oznako podrobnejše namenske rabe VC, pa še druge urejene zelene površine, z oznako podrobnejše namenske rabe ZD. Ker območje občinskega podrobnega prostorskega načrta razdeli državni prostorski načrt avtoceste na odseku Vučja vas–Beltinci, je še del označeni kot površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, čeprav gre le za odvodni jarek avtoceste.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta sega v območje državnega prostorskega akta avtoceste za smer Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci tako, kateri območje občinskega podrobnega prostorskega načrta razdeli na dva dela. Ob zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo varovalni gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja. Južno od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so bile izvedene melioracije z osuševalnimi sistemi. Poleg tega se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta nahaja znotraj vplivnega območja javnega letališča Rakičan v radiju 10 km. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta enota registrirane kulturne dediščine, arheološko najdišče pod oznako Rakičan – Arheološko območje Jezera (EŠD 30896).
(6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni zgrajene nobene javne gospodarske infrastrukture. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja južno tik ob avtocesti v smeri Maribor–slovensko-madžarska meja. Dostop do severnega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je mogoč po nekategorizirani javni makadamski poti iz smeri zahoda iz LC 269091 Rakičan–letališče v razdalji približno 1 km, ki poteka vzporedno z avtocesto.
(7) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so se v preteklosti izvedli manjši posegi v terenu, v severnem delu območja so to bili manjši izkopi kot posledica odvzema gramoza za lokalne potrebe v preteklosti, v južnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa je bil skladno s področno zakonodajo urejen manjši ribnik. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je deloma še poraslo z gozdom, del območja pa je neporaščen.
(8) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta sestavlja ena sama litostratigrafska enota, brez pomembnih strukturnih in tektonskih elementov. Na površini ozemlja ležita humus in humusna glina, ki je debela od 0,30 m do izjemoma več kot 1,00 m. Pod plastjo humusa leži rjav limonitiziran pesek s posameznimi prodniki debeline od 0,40 m do 1,90 m. Pod peščeno plastjo leži siv in sivorjav nesortiran peščen prod. Opisani prod predstavlja zgornji del sedimentov, ki se odlikujejo po tem, da ne vsebujejo meljne in glinaste frakcije. Povprečna debelina zgornjega peščenega proda je 10 m. Spodnji del sedimentov predstavlja sivorjav ali rjav meljno peščen prod, ki je lahko mestoma tudi nekoliko zaglinjen in rahlo sprijet. Debelina spodnjega dela je do 7 m. Talnina prodnim plastem je sivomodrikasta meljnopeščena trda glina. Glina se pojavlja v različnih globinah, kar kaže na neraven paleorelief. Ta se pojavlja na globini med 16,00 m in 20,00 m. Ta glinasta plast je bariera, do katere praktično in teoretično lahko poteka eksploatacija. Litološke značilnosti proda in peska zagotavljajo dobro vodoprepustnost, tako da je statični nivo podtalnice raven in niha v odvisnosti od količine padavin v posameznih časovnih obdobjih. Povprečni nivo podtalnice v območju gramoznice Jezera po geodetskem posnetku in terenskem pregledu je na koti 181,0 m n. v. Z ozirom na povprečno koto površine, ki je okoli 184,0 m n. v. je potrebno računati, da je povprečni nivo podtalnice okoli 3,0 m pod površino.
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM 
6. člen 
(načrtovana prostorska ureditev) 
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje nadzemno pridobivanje gramoza oziroma izkoriščanje mineralne surovine, ki predstavlja celoten postopek tehnološkega procesa, in sicer način odpiranja površinskega kopa – gramoznice, dele tehnološkega procesa pridobivanja in predelave z izbiro opreme ter preskrbo z energijo. Sestavni del tehnološkega procesa so tudi sanacija in varnostni ukrepi.
(2) Po končani eksploataciji se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta nameni rekreacijski dejavnosti. Severni del gramoznice se nameni čolnarjenju, supanju, deskanju ipd., južni del pa ribolovu. Skrajni južni del gramoznice se nameni drstenju rib.
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
4.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Približno 400 m zahodno od meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja farma z bioplinarno, drugih objektov v bližini ni. Stanovanjska in gospodarska poslopja so oddaljena vsaj 700 m od meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Vplivi načrtovanega izkoriščanja gramoza izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo le na dostopnih poteh v času transporta delovnih strojev in v času prevoza mineralne surovine.
(3) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(4) Vsak poseg v varovalni gozd, ki leži ob zahodni strani območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je prepovedan.
(5) Na območju enote urejanja prostora RA 22 oziroma delih parcel št. 1958/4, 1958/6, 1968/2 in 1969/2 vse v k.o. Rakičan se pred začetkom izkopa gramoza vzpostavi:
– dve vodni površini na osnovi načrta, ki bo potrjen s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Vodno telo se izkopa, odstrani se tujerodne invazivne vrste ter zasadi z avtohtono lesno obrežno zarastjo,
– nadomestne gozdne površine.
(6) Ob vzhodni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma na parceli št. 2170 v k.o. Rakičan se pred začetkom izkopa gramoza uredi zeleni pas, s katerim se vzpostavi protivetrno zaščito in biokoridor.
(7) Zaradi načrtovane ureditve ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(8) Zaradi izvajanja rudarske dejavnosti ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta avtoceste. Investitor je dolžan vse morebitne poškodbe v varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste, ki bi nastali iz naslova izvajanja svoje dejavnosti, nemudoma povrniti v prvotno stanje na lastne stroške.
(9) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja in gradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja je obveznost investitorja.
4.2 REŠITVE NAČRTOVANE UREDITVE 
8. člen 
(rešitve načrtovane ureditve) 
(1) Pridobivanje proda se bo izvajalo s strojnim odkopom v dveh fazah, ki sta pogojeni z izkopom na »suhem« ter izkopom pod nivojem talne vode.
(2) Pridobivanja proda (tehnološki postopek) se sestoji iz naslednjih del:
– pripravljalna dela, v katera sodi odpiranje gramoznice, priprava dostopnih poti in transportnih poti za dovoz opreme in odvoz materiala ter zavarovanje (ograditev) delovišča, odstranjevanje zgornjega humusnega dela in odkrivke (površinske jalovine) ter njihovo deponiranje na začasnih deponijah znotraj pridobivalnega prostora,
– formiranje odkopnih front – etaže na »suhem« in v nadaljevanju odkopne fronte – etaže pod vodo ter pridobivanje materiala,
– nakladanje in odvoz materiala,
– tehnična sanacija izkoriščenih delov gramoznice – sanacija brežin.
4.3 POGOJI IN USMERITVE ZA NAČRTOVANO UREDITEV 
9. člen 
(pripravljalna dela) 
(1) Med pripravljalna dela sodijo dela, potrebna za začetek obratovanja, in sicer:
– označitev oziroma zakoličba posestne meje oziroma meje pridobivalnega prostora,
– ograditev in zavarovanje celotnega področja pridobivalnega prostora gramoznice z ograjo in izdelavo varovalnega zemeljskega nasipa ter opozorilnimi tablami,
– odkopavanje vrhnjega dela (humusni pokrov), deponirati humus in začasno odložiti odkrivko (površinsko jalovino) v varovalne nasipe v vmesni prostor med mejo pridobivalnega prostora in mejo odkopavanja,
– odkopavanje materiala do kote osnovne etaže,
– izvedba notranje transportne poti za dostop in izvoz materiala.
(2) Skladno s predpisi s področja rudarstva morajo biti mejniki raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora na površini povezani z državnim koordinatnim in višinskim sistemom, ter opremljeni z državnimi in višinskimi koordinatami z označbami x, y in h.
(3) Odmik meje odkopavanja od meje pridobivalnega prostora je minimalno 5 m. V tem pasu se iz odkrivke in humusa formirajo nasipi višine do 3 m, ki se jih sprotno ozeleni in opremi z varovalno ograjo.
(4) Po dostopni oziroma transportni poti bo potekal tudi neposreden odvoz pridobljenega materiala, v kolikor se bo izkopani material predeloval neposredno na mobilni separaciji v območju gramoznice, pa tudi odvoz agregatov.
(5) V času obratovanja je območje gramoznice potrebno zaščititi z varovalno ograjo višine 1,2 m. Najbolj primerna je žična mreža, ki jo je potrebno postaviti ob meji pridobivalnega prostora. Ob ograji se postavijo tudi opozorilne table glede prepovedi dostopa, na dostopni cesti v gramoznico pa se postavi zapornica ali ograjna vrata.
(6) Odstranjevanje zgornjega humusnega pokrova se opravi z narivanjem s primernim buldožerjem, in sicer ločeno za vrhnji humusni del in ločeno za odkrivko (zgornjo zaglinjeno plast proda). Dela se morajo izvesti v jesenskem ali zimskem času, izven gnezditvenega obdobja ptic ali poleganja mladičev vrst sesalcev ter izven razmnoževalnega obdobja drugih živali. Po končanem izkoriščanju posameznega območja gramoznice se humus ponovno uporabi za sprotno sanacijo brežin nad površino talne vode, odkrivka – površinska jalovina pa za formiranje predvidenih položnejših brežin ob obalah in oblikovanje kopnih delov v okviru sanacije gramoznice.
(7) Pri izvedbi sečnje na gozdnih območjih se glede na napredovanje pridobivalnih del, v dogovoru s pristojnim Zavodom za gozdove Slovenije določa letna površina za posek in evidentira lesna masa. Ta dela se prav tako opravijo v jesenskem ali zimskem času.
(8) Prva odkopna fronta – suha etaža – v pridobivalnem prostoru, se formira v poprej določenih smereh. To je izkop materiala do približno 0,5 m nad srednjim nivojem talne vode. Ta izkop se opravi s hidravličnim bagrom, nakladalnikom ali buldožerjem. Pravzaprav je to zgornja površina gramoznice ali osnovna etaža – osnovni plato. Kota te etaže je približno na +181 m n. v.
(9) Druga etapa odkopa je odkop v globino pod nivo podtalnice do največje globine 15 m, to je do geološko možne globine na koti +166 m n. v. Te izkope se opravi z ustreznim bagrom s suhe etaže.
(10) Minimalne razdalje med etapama so določene na 10 m. Tehnični vodja lahko v določenih pogojih to razdaljo tudi zmanjša, če to zahtevajo in dovoljujejo trenutne razmere.
(11) Pripravljalna dela se bodo izvajala v isti smeri kot je predvideno napredovanje izkopa.
10. člen 
(formiranje odkopnih front in etaž ter pridobivanje materiala) 
(1) Odmiki meje odkopavanja od meje pridobivalnega prostora so 5 m.
(2) Odkopna fronta se formira približno pravokotno na smer napredovanja. To je generalna smer, ki pa se ob robovih oziroma v vogalih lahko spremeni.
(3) Pridobivanje materiala se bo izvajalo:
– nad vodo, to je pridobivanje s strojem na suhem (kopnem) z odkrite površine – osnovne etaže na koti okoli +181 m n. v;
– pod vodo, to je po napredovanju odkrivanja humusa in osnovne etaže za najmanj 10 m. Za poglabljanja v vodi do največ 15 m oziroma do kote +166 m n. v. se bo uporabljal klasični bager z visečim vedrom – skrepersko žlico ali klasični bager z grabilno žlico.
11. člen 
(nakladanje in odvoz materiala) 
(1) Izkopani material se deponira na deponijo za odcejanje neposredno ob mestu izkopa materiala na suhi etaži. Nakladanje materiala z deponije za odcejanje se bo izvajalo z nakladalnikom z ustreznim volumnom žlice na tovorna vozila ali pa neposredno v mobilne naprave za obogatitev mineralne surovine.
(2) Nakladanje materiala se izvaja z deponij za odcejanje na suhi etaži. Neposredni odvoz materiala je po transportnih poteh znotraj pridobivalnega prostora do obstoječe cestne infrastrukture.
(3) Notranje transportne poti je potrebno izpeljati po površini, s katere je odstranjen vrhnji humusni del. V nadaljevanju je možno transportno pot izpeljati tudi po suhi prvi etaži, ki je nad nivojem talne vode. Širina transportnih poti mora biti najmanj 4 m. V tem primeru so potrebna izogibališča na vsakih 100 m. Notranje transportne poti so praviloma začasne in se lahko po potrebi prestavljajo.
(4) Odvoz materiala je predviden s tovornimi vozili z volumnom kesona med 8–10 m3. Število potrebnih vozil, kot tudi druge potrebne opreme, se bo prilagajalo obsegu dejanske proizvodnje, skladno s potrebami po surovini.
(5) Potek transportne poti za odvoz gramoza je prikazan v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. Za zagotavljanja varnosti udeležencev cestnega prometa se pot na novo opremi z ustrezno in predpisano prometno signalizacijo ter prometno opremo.
12. člen 
(predelava materiala) 
Predelava materiala se sestoji iz drobljenja in sejanja na frakcije, potrebne za betone, asfalte, malte in drugo. Drobljenje in sejanje se bo izvajalo na mobilnih napravah v območju gramoznice, ali pa se bo izkopani material sproti odvažal v predelavo na drugo lokacijo. Začasne lokacije mobilnih naprav bo sproti določal tehnični vodja gramoznice.
13. člen 
(lokacije začasnih odlagališč) 
(1) Deponije humusa so praviloma začasne, locirane bodo v varnostnem pasu ob robu pridobivalnega prostora kot varnostni nasip. Ko se bo gramoznica razvila, se humus lahko takoj uporabi za biološko sanacijo brežin nad površino talne vode. Deponiranje se mora izvesti tako, da se ohrani rodovitnost. Ravno tako ne sme priti do mešanja humusa z odkrivko. Deponije humusa je potrebno sproti zatraviti, da se prepreči spiranje.
(2) Odkrivka (površinska jalovina) se bo prav tako deponirala začasno ob robovih pridobivalnega prostora oziroma v območju suhih etaž, ne v povezavi z deponijami humusa, lokacijsko glede na smeri in dinamiko priprave površin za izkoriščanje mineralne surovine. Uporabila se bo lahko razmeroma kmalu po deponiranju za izdelavo nasipov in pri urejanju naklonov brežin.
14. člen 
(sanacija brežin) 
(1) Sanacija se bo izvajala sproti. Delovne brežine v času odkopavanja gramoznice, ki so lahko v tem času tudi v začasnem naklonu do 1:1 (45°), je potrebno v končnih robnih brežinah izkopa obvezno oblikovati v naklonu 1:1,5 (33°) ali manj oziroma na skrajnem južnem delu v naklonu 1:3 (18,5°) ali manj.
(2) Po ustrezni ureditvi naklonov brežin, se lahko prične s humuziranjem brežin ki se izvaja tako, da se navozi začasno deponirani humus iz območja varnostnega pasu ter se ga razgrne po suhem delu urejenih brežin do nivoja vode v debelini od 30 cm do 50 cm. Nato se ga poravna in deloma kompaktira ter zatravi. Na tako pripravljene površine brežin se ob primernem letnem času zasadi avtohtono grmičevje in drevje. Izbor drevesnih in grmovnih vrst, sadilni vzorci in obseg zasaditve naj se uskladi z deležniki urejanja prostora in nadaljnjo namembnostjo območja gramoznice. Zasaditev se opravi s sodelovanjem in pod nadzorom pristojne inštitucije. Zasaditev brežin se izvede do nivoja vodne gladine ojezeritve. Sočasno pa se izvede tudi zasaditev 5 m varnostnega pasu znotraj pridobivalnega prostora tako, da se pušča vsaj 2 m pas kot dostopna oziroma servisna pot okoli gramoznice za namen vzdrževanja brežin in zasaditev.
15. člen 
(pomožni objekti) 
(1) Postavitev stalnih objektov ni predvidena, predvideva pa se postavitev manjših začasnih pomožnih objektov, ki jih je mogoče glede na potek in lokacijo izkoriščanja mineralne surovine premikati, in sicer:
– prenosni kontejner kot obratna pisarna,
– prenosni kontejner kot garderoba,
– prenosni kontejner kot skladišče drobnega materiala in ročnega orodja,
– kemične sanitarije.
(2) Mikrolokacijo teh objektov bo sproti določal tehnični vodja gramoznice glede na predvideno dinamiko in smer odkopavanja mineralne surovine.
(3) Po končanem izkoriščanju se pomožne objekte trajno odstrani.
16. člen 
(merila za parcelacijo) 
Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta v D96/TM koordinatnem sistemu.
17. člen 
(drugi pogoji in usmeritve) 
Posegi v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma pozitivnim mnenjem DARS d.d. Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Vse načrtovane ureditve morajo biti odmaknjene od meje cestnega sveta avtoceste najmanj 10 m.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
18. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
19. člen 
(prometno urejanje) 
Prometni dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se omogoči s severne strani po obstoječi nekategorizirani javni makadamski poti iz smeri zahoda iz LC 269091 Rakičan–letališče v razdalji približno 1 km, ki poteka vzporedno z avtocesto.
20. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Za oskrbo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z električno energijo se z zahodne strani od bližnje farme prašičev Jezera izvede priključek na elektroenergetsko omrežje.
(2) Vsi posegi in priključek na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota registrirane kulturne dediščine, arheološko najdišče pod oznako Rakičan – Arheološko območje Jezera (EŠD 30896).
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so bili med površinskim terenskim pregledom zemljišč odkriti odlomki prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške lončenine, zato je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno vsakršne posege na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta podrejati varovanju dediščinskih lastnosti arheološkega najdišča. Najdbe pod zdajšnjo površino nakazujejo na prisotnost arheoloških ostalin, ki bi jih nenadzorovani posegi za potrebe ureditve gramoznice lahko poškodovali oziroma uničili. Zato je pri vsakršnih posegih na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta potrebno predhodno zagotoviti prisotnost izvajalca arheoloških raziskav, ki bo na stroške investitorja izvedel arheološko raziskavo, s katero se odkrite arheološke ostaline nadzorovano odstrani.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
22. člen 
(varstvo voda) 
(1) V gramoznici mora biti onemogočeno odlaganje smeti, komunalnih odpadkov in kakršnih koli drugih snovi, ki bi utegnile onesnažiti podtalnico.
(2) Potencialno nevarne snovi v obratovanju gramoznice so le tekoči naftni derivati. Tekoče naftne derivate uporabljajo vsi premični delovni stroji v gramoznici (buldožer, nakladalnik, bager, mobilne naprave za mletje in sejanje materiala) ter vozila, ki prihajajo v območje gramoznice, katerih brezhibnost se mora stalno kontrolirati. Oskrba strojev z gorivom bo zagotovljena na ustrezno urejeni ploščadi za točenje goriva, kar bo izvajala usposobljena oseba. Skladiščenje naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi v območju gramoznice ni dopustno.
(3) Ravnanje z naftnimi derivati se izvaja z veljavnimi predpisi in strogo spoštovanje le-teh lahko bistveno zmanjša realno nevarnost onesnaževanja. Normalno obratovanje gramoznice je glede tveganja obvladljivo ob spoštovanju predpisanih ukrepov, nekoliko večji problem lahko nastane le ob strojelomu ali nekontroliranemu izlivu goriva ali olja. V tem primeru je pomembna hitrost reagiranja, za to pa morajo zaposleni biti ustrezno usposobljeni in organizirani.
(4) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica), ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja oziroma vodnega soglasja, ki je zlasti potrebno pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje voda.
23. člen 
(varstvo tal) 
(1) Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del – pridobivanju, saj je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Pri končni ureditvi in sanaciji ter biološki obnovi bo vpliv še vedno prisoten, vendar v bistveno manjši meri. Tla in rastlinje se bo v nekaj letih po končanih delih in izvedeni sanaciji ter biološki obnovi opomoglo in zaraslo predvsem horizontalne in rahlo nagnjene površine, večji del površin pa bo vodnih.
(2) Med in po pridobivanju gramoza se s humusom ravna smotrno. Izvaja se sprotna sanacija in biološka obnova tal na brežinah odkopanih delov gramoznice in v varovalnem pasu pridobivalnega prostora.
24. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni zavarovanih območij varstva narave.
(2) V času pridobivanja gramoza se v največji možni meri ohranja obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo. Način in čas opravljanja posegov na območju gramoznice se prilagodi življenjskim ciklom živali. Posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpadajo z obdobji, ko živali potrebujejo mir. Dela se izvajajo samo podnevi, območja se ne osvetljuje. Pri opravljanju dejavnosti se dela organizirajo tako, da bo onemogočeno kakršno koli kemijsko onesnaženje.
(3) Vnos tujerodnih rib ni dopusten. Pogojno je dopustno vnašanje avtohtonih vrst rib. Za vrste in količino vloženih rib si upravljavec območja pridobi strokovne usmeritve pristojne inštitucije.
(4) Na območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se ne vnaša in naseljuje nobenih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst. V primeru pojava tujerodnih vrst, se te odstrani.
(5) Posek dreves se izvaja v obdobju od 1. septembra do 1. marca, to je izven gnezditvene sezone ptic.
(6) Izvedba varovalnega nasipa na zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se mora izvesti tako, da ne bo prišlo do zasipavanja varovalnega gozda na parcelah št. 1958/4 in 1969/2 obe v k.o. Rakičan.
(7) Na skrajnem jugu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se vzpostavi ali ohranja 20 m pas gozda in nato 10 m pas brežine. Brežina gramoznice se vzpostavi s položnim naklonom 1:3 (18,5°) ali manj in naravno obrežno zarastjo (trstika, rogoz, šaši ipd.). Gozdni pas se vzpostavi iz avtohtonih krajevno značilnih vrst dreves (dob, beli topol, vrba ipd.) in na zunanjem robu avtohtonih krajevno značilnih vrst grmovnic (čremsa, glog ipd.). Robinije se ne sadi. Kakršne koli športno rekreacijske in ostale človeške aktivnosti niso dovoljene.
25. člen 
(varstvo zraka) 
(1) V procesu pridobivanja – zlasti pri odkopavanju iz vode, ne nastaja prah. Tudi po daljšem odcejanju je material še toliko vlažen, da se pri nakladanju in transportu ne praši. Transportne poti morajo biti speljane po terenu, s katerega je odstranjen humusni material. Zaradi vsega navedenega v procesu pridobivanja ni pričakovati omembe vrednih emisij prahu. Te se lahko pojavijo le v eventualno dolgem sušnem obdobju, ko se bo po potrebi izvajalo vlaženje sipkih materialov in transportnih poti.
(2) V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka deloma s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. Glede na dinamiko del bo to onesnaževanje majhno.
(3) Kot omilitveni ukrep za varstvo pred prahom je ohranjanje zelenih površin v neposredni okolici in predvidena zasaditev vegetacije po suhih brežinah in na varovalnih nasipih gramoznice.
26. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
(2) Lokacija gramoznice je obremenjena s hrupom glede na trenutne prometne obremenitve, saj se nahaja v bližini avtoceste. Obremenjena bo tudi z občasnim hrupom pri dovozu in odvozu tovornih vozil ter s hrupom, ki bo nastajal pri posameznih delih, in sicer pri odkopavanju, nakladanju, prevozih in pri predelavi mineralne surovine. Največ hrupa nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo le delno emitiral v naravno okolje, predvsem zaradi sorazmerno poraščene okolice.
(3) Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa.
(4) Ob predvideni uporabljeni delovni opremi ni pričakovati preseganja dovoljene ravni hrupa v najbližjih naseljenih objektih, ki so oddaljeni najmanj 700 m.
(5) Kot omilitveni ukrepi za zmanjšanje hrupa se:
– zagotavljajo, glede emisij hrupa, certificirani in brezhibni stroji,
– dela se izvajajo v določenem intervalu med 7. in 18. uro.
27. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki jih odložijo zaposleni, se namesti zabojnik z urejenim občasnim odvozom na komunalno deponijo.
(2) Razen naftnih derivatov za pogon strojev, se ne bo uporabljalo drugih nevarnih snovi.
(3) Za nevarne odpadke iz skupine 15 se ob pomožnih objektih namestita dva zabojnika, in sicer:
– zabojnik za čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva onesnažena z nevarnimi snovmi (klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02),
– zabojnik za zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi (klasifikacijska šifra odpadka 15 01 10).
(4) Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
(5) Vzdrževanje strojne opreme opravlja pooblaščeni serviser, ki vso potrebno opremo in material pripelje in vse nastale odpadke odpelje. Tu so mišljena predvsem odpadna motorna in druga olja.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
28. člen 
(obramba) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
29. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Za primer izrednih dogodkov, nesreč pri delu, ekoloških nesreč, poplav in podobno, je potrebno s posebnimi navodili navesti, katere organe in osebe v družbi ali lokalni skupnosti je potrebno obvestiti o dogodku in na kakšen način.
(2) Navodila se pripravijo v sklopu Načrta obrambe in reševanja v gramoznici Jezera, skladno s predpisi s področja rudarstva.
30. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Gramoznica ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.
(2) V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table.
(3) Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati, transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore, kakor tudi mobilne naprave za predelavo mineralnih surovin.
(4) Naprave za gašenje in varstvo pred požari morajo biti kontrolirane najmanj enkrat letno s strani pooblaščene organizacije.
(5) Vsi zaposleni morajo biti poučeni o postopkih ravnanja v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara.
(6) Skladno s predpisi s področja varstva pred požarom v določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
31. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Pridobivanje gramoza s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo zaradi z občinskim prostorskim načrtom opredeljenih različnih namenskih rab prostora izvajalo v dveh etapah.
(2) Prva etapa se lahko začne izvajati takoj, saj je pridobivanje gramoza oziroma izkoriščanje mineralne surovine omejeno zgolj na območji, ki sta z občinskim prostorskim načrtom opredeljeni kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora in površine cest, z oznakama podrobnejše namenske rabe LN in PC.
(3) Druga etapa se pa lahko začne izvajati šele po spremembi namenske rabe zemljišča s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta oziroma po spremembi namenskih rab prostora z oznakami podrobnejših namenskih rab ZD, VC in PC v oznako podrobnejše namenske rabe LN.
(4) Etapnost izvedbe prostorske ureditve je prikazana v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
32. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med izvajanjem del pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko- geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Dopustna so odstopanja od etapnosti izvedbe prostorske ureditve, v kolikor z rešitvami soglaša Ministrstvo za infrastrukturo, Sektor za rudarstvo.
(4) Dopustna so odstopanja od vrst rekreacijskih dejavnostih, ki se bodo izvajala po končani eksploataciji.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
33. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) Investitor oziroma izvajalec del je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako izvajati dela, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda ter izlitje nevarnih snovi na prosto.
34. člen 
(monitoring o vplivih izvajanja del na okolje) 
(1) V času pripravljalnih del in v času izkoriščanja gramoza se mora izvajati spremljanje in nadzor stanja okolja v skladu z usmeritvami podanimi v smernicah pristojnih organov.
(2) Skladno s predpisi s področja rudarstva in varstva okolja mora izvajalec rudarskih del zagotoviti monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje.
(3) Skladno s predpisi s področja varstva okolja je potrebno pri izvajanju rudarskih del spremljati hrup in emisije snovi v zrak. Voditi je potrebno poslovnik in dnevnik o rezultatih spremljanja vpliva dejavnosti na okolje.
(4) Glede na dejstvo, da so vsi pričakovani vplivi v mejah pod predpisanimi, je potrebno izvesti le prve meritve in v nadaljevanju le občasne kontrolne meritve po priporočilu izvajalca.
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
35. člen 
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.
13 KONČNI DOLOČBI 
36. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0008/2016-50(740)
Murska Sobota, dne 13. oktobra 2022
Podžupan 
Mestne občine Murska Sobota 
v začasnem opravljanju funkcije župana 
Zoran Hoblaj 

AAA Zlata odličnost