Uradni list

Številka 96
Uradni list RS, št. 96/2022 z dne 15. 7. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 96/2022 z dne 15. 7. 2022

Kazalo

2438. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Poslovno stanovanjska cona Celjska jug II (SG-80)«, stran 7375.

  
Na podlagi 119. člena v zvezi s 115. členom in drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21, 20/22) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – uradno prečiščeno besedilo 3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 34. redni seji dne 29. 6. 2022 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Poslovno stanovanjska cona Celjska jug II (SG-80)« 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje »Poslovno stanovanjska cona Celjska jug II (SG-80)« (v nadaljevanju: OPPN). Območje OPPN je v grafičnem delu Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17; v nadaljevanju: OPN) določeno z enoto urejanja prostora SG-80, za katero je v OPN predpisana obveznost sprejetja OPPN.
(2) Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 2475.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) Območje OPPN je namenjeno izgradnji nove stanovanjske soseske in trgovske stavbe, kar vključuje izgradnjo treh večstanovanjskih stavb, trgovske stavbe ter ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve ter ureditev prometne in gospodarske infrastrukture. Z novo prostorsko ureditvijo se preuredi degradirano območje poslovno-trgovskega objekta, območje stanovanjskih stavb in območje nezazidanih stavbnih površin.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– sanacija degradiranega območja z umestitvijo večstanovanjske soseske;
– umestitev trgovske stavbe;
– ureditev prometnega priključevanja na državno cesto R1 1423 (v nadaljevanju Celjska cesta);
– ureditev prometnega priključevanja na lokalno cesto LZ 378042 (v nadaljevanju Ronkova ulica);
– ureditev prometnega priključevanja na javno pot JP 877871;
– ureditev gospodarske infrastrukture območja (komunalna, energetska, elektronske komunikacije);
– ureditev kolesarskih in peš poti, manipulativnih in parkirnih površin ter zelenih in urbanih površin območja.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– Splošne določbe;
– Območje OPPN;
– Opis prostorskih ureditev;
– Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin;
– Rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– Načrt parcelacije;
– Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi posegi in zahteve za izvajanje OPPN;
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev;
– Prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
– List 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru; merilo 1:1000
– List 2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000
– List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija; merilo 1:1000
– List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi 1-1, A-A in B-B, merilo 1:1000
– List 3.3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – tipični profili cest in poti, merilo 1:100
– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000
– List 5.1: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000
– List 5.2: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (po regulaciji Mislinje); merilo 1:1000
– List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000.
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– izhodišča za pripravo prostorsko izvedbenega akta;
– sklep o začetku priprave OPPN;
– izsek iz nadrejenega prostorskega akta;
– prikaz stanja prostora;
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– dokumentacija in odločba v postopku celovite presoje vplivov na okolje za OPPN;
– obrazložitev prostorskega akta s prikazom skladnosti in utemeljitev OPPN;
– povzetek za javnost;
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(obseg območja OPPN) 
(1) Območje OPPN leži na levem bregu reke Mislinje. Meje območja opredeljujejo reka Mislinja, Celjska cesta, Ronkova ulica in javna pot JP 877871. Na jugovzhodnem delu območja OPPN se nahaja degradirana površina z dotrajano poslovno-trgovsko stavbo, v osrednjem delu stanovanjske stavbe, severozahodni del ni pozidan.
(2) Območje OPPN je v grafičnem delu OPN določeno z enoto urejanja prostora SG-80 (v nadaljnjem besedilu: EUP) in meri 1,94 ha. Območje je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 850 – Slovenj Gradec: 761/1, 761/2, 1000/1, 1000/2, 1000/3, 1001, 1002, 1003, 1012/5, 1012/7, 1012/19, 1012/20, 1012/25 – del in 1012/28 – del.
5. člen 
(urejevalne enote) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue):
– Ue1: notranja dostopna cesta;
– Ue2/1: zeleni pas in pot ob Mislinji – trgovski del;
– Ue2/2: zeleni pas in pot ob Mislinji – stanovanjski del;
– Ue3: območje večstanovanjske soseske;
– Ue4: območje trgovske stavbe;
– Ue5: območje površin Celjske ceste.
(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu OPPN.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 
6. člen 
(funkcija in oblikovanje območja OPPN) 
Območje OPPN je namenjeno izgradnji nove večstanovanjske soseske in trgovskega centra, kar vključuje izgradnjo treh večstanovanjskih stavb, trgovskega centra ter ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve ter ureditev prometne in gospodarske infrastrukture.
7. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, ureditvijo zelenih odprtih bivalnih površin ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Celotno območje OPPN se odziva na obstoječe robne pogoje. Na jugozahodni strani vzdolž Celjske ceste, na jugovzhodnem robu območja OPPN ter na severozahodnem robu območja OPPN vzdolž Ronkove ceste je opredeljen minimalen obseg zelene površine na raščenem terenu, in zasaditev z visokodebelnimi drevesi. Minimalna širina zelene površine na raščenem terenu je opredeljena z zeleno regulacijsko linijo. Na severovzhodnem delu območja se vzdolž reke uredi zeleno površino s promenado, pri čemer se ohranja raščen teren in vegetacijo.
(3) Območje OPPN se priključuje na obstoječe prometno omrežje, in sicer na Celjsko cesto in Ronkovo ulico. Vzdolž Celjske ceste na robu območja OPPN se zagotovi hodnik za pešce, dvosmerna kolesarska steza in zeleni pas z zasaditvijo visokodebelnih dreves. Na Celjski cesti se v križišču s Kajuhovo ulico in Ue1 zagotovi levozavijalne pasove.
(4) Območje OPPN se priključuje na elektroenergetsko, vodovodno, toplovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode. Padavinska voda se preko lovilcev olj in zadrževalnikov odvaja v vodotok Mislinja. Omogočena je priključitev na plinovodno in telekomunikacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave.
8. člen 
(posegi izven območja OPPN) 
Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
9. člen 
(javne in druge skupne površine) 
(1) Javne površine v območju OPPN so površine v:
– Ue1: notranja dostopna cesta;
– Ue2/1: zeleni pas in pot ob Mislinji – trgovski del;
– Ue2/2: zeleni pas in pot ob Mislinji – stanovanjski del;
– Ue5: območje površin Celjske ceste.
(2) Druge skupne površine v območju OPPN so površine v:
– Ue3: zelene površine, odprte bivalne površine, otroška igrišča ter funkcionalne in prometne površine na nivoju terena;
– Ue4: zelene površine, tlakovane površine, funkcionalne in prometne površine na nivoju terena.
(3) Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
10. člen 
(vrste dopustnih gradenj in objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja infrastrukture, potrebne za delovanje stavb predvidenih v urejevalnih enotah Ue3 in Ue4.
(2) Dopustne so tudi naslednje gradnje in ureditve:
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov določenih s tem odlokom;
– gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
– gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
– odstranitev objektov.
(3) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov so v območju prostorskih ureditev, določenim s tem OPPN, dopustne gradnje:
– v urejevalni enoti Ue3: 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe določene v grafičnem delu OPPN s pripadajočimi zunanjimi zelenimi, tlakovanimi, funkcionalnimi in prometnimi površinami vključno z uvozom in izvozom iz kletne etaže;
– v urejevalni enoti Ue4: 12301 Trgovska stavba določena v grafičnem delu OPPN s pripadajočimi zunanjimi zelenimi, tlakovanimi, funkcionalnimi in prometnimi površinami vključno z uvozom in izvozom iz kletne etaže.
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
11. člen
(merila, pogoji in usmeritve za načrtovanje stavb) 
(1) Lega stavb na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z gradbeno mejo (GM) in gradbeno mejo pod terenom (GMp). Gradbena meja je prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2 in 4:
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe (s fasado osnovnega volumna in kletnimi etažami) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbeno mejo lahko presegajo balkoni in nadzemni deli, ki segajo izven fasade stavb (balkoni, lože, nadstreški) uvoz v kletne etaže, dostopi v kletne etaže in objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo;
– gradbena meja pod terenom je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe (s kletnimi etažami) ne smejo presegati pod terenom. Gradbeno mejo pod terenom lahko presegajo uvoz v kletne etaže, dostopi v kletne etaže in objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo;
– v kolikor je poleg gradbene meje za stavbo opredeljena tudi gradbena meja pod terenom se za kletne etaže upošteva gradbena meja pod terenom.
(2) Obstoječe stanovanjske stavbe in poslovno trgovski objekt »Zipo« se odstrani.
(3) V urejevalni enoti Ue3 je dopustna gradnja treh večstanovanjskih stavb, pri čemer je:
– Faktor zazidanost (FZ) znaša največ 0,28;
– Faktor izrabe (FI) znaša največ 1,42;
– minimalni odmik med licema stavb med posameznimi nizi je 14,0 m;
– dopustna skupna kapaciteta soseske največ 80 stanovanjskih enot; v posamezni večstanovanjski stavbi je lahko največ 15 stanovanj; v etažah v nivoju terena je dopustno umeščanje storitvenih in oskrbnih dejavnosti;
– dopustna etažnost stavb ob Celjski cesti največ 2K (klet) + P (pritličje) + 2N (nadstropje) + T (terasna etaža), ob reki Mislinji največ 2K (klet) + P (pritličje) + 3N (nadstropje) + T (terasna etaža);
– kota pritličja je določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
– dopustne višine stavb določene v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
– strehe stavb so ravne;
– sončni paneli ali kolektorji ne presegajo venca stavbe;
– fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe; umeščanje klimatskih naprav na fasade objektov, balkone ali lože ni dopustna;
– ograje lož in balkonov morajo biti enotno oblikovane;
– zagotoviti je treba minimalne čase osončenja bivalnih prostorov.
(4) V urejevalni enoti Ue4 je dopustna gradnja trgovske stavbe pri čemer je:
– Faktor zazidanost (FZ) znaša največ 0,53;
– Faktor izrabe (FI) znaša največ 0,53;
– gradbeno mejo trgovske stavbe lahko na jugozahodni stranici presega nadstrešek v širini 4 m, ki je določen v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
– dopustna etažnost trgovske stavbe ob Celjski cesti je največ K (klet) + P (pritličje);
– kota pritličja je določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
– dopustna višina stavbe je določena v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
– na streho stavbe se umesti sončne panele ali se izvede ekstenzivno oziroma polintenzivno zeleno streho ali pa se izvede ozelenjeno streho v kombinaciji s sončnimi paneli;
– sončni paneli ali kolektorji ne presegajo venca stavbe;
– umeščanje reklamnih panojev ali reklamnih zaslonov na streho objekta ni dovoljeno;
– fasade stavb morajo biti nevpadljive; umeščanje klimatskih naprav in drugih tehničnih naprav na fasade objektov ni dopustno.
(5) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geološko geotehničnih in hidrotehničnih raziskavah, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih, že zgrajenih objektov in obstoječih objektov gospodarske infrastrukture ter ukrepi za zavarovanje pred pričakovano visoko talno vodo;
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo.
12. člen 
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev površin za mirujoči promet) 
(1) V urejevalni enoti Ue3 se v podzemni garaži in na skupnih površinah soseske zagotovi najmanj 1,2 parkirna mesta za motorna vozila (v nadaljevanju PM) na stanovanjsko enoto in dodatnih 10 % PM za obiskovalce soseske. Dodatno se za gostilne, restavracije, točilnice zagotovi 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih; za upravne in pisarniške prostore 1 PM/30 m2 neto površine; za ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih in poškodovanih in druge stavbe za zdravstvo 1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 neto površine oziroma minimalno 3 PM. Za trgovine, butike, pokrite tržnice ipd. do 20,00 m2 BTP ni treba zagotavljati PM.
(2) V urejevalni enoti Ue4 se zagotovi najmanj 1 PM/30 m2 prodajne površine (od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce).
(3) Parkirno mesto mora biti najmanj dimenzij 2,5 x 5,0 m v primeru parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 x 6,0 m, z varovalnim pasom 0,5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja.
(4) Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev odpadne in padavinske kanalizacije).
(5) V urejevalni enoti Ue3 se v garažah za kolesa s pokritimi nadstrešnicami ob stavbah ali v podzemni garaži zagotovi najmanj 1 parkirno mesto za kolesa (v nadaljevanju PMzK)/30 m2 bivalnih površin za stanovalce. V bližini vhodov v stanovanjske stavbe in poslovne lokale se umesti zadostno število stojal za kolesa za obiskovalce (1 PMzK/200 m2 bivalnih površin).
(6) V urejevalni enoti Ue4 na zunanjih parkiriščih in v podzemni garaži je treba zagotoviti 1,5 PM za kolesa/100 m2 bruto tlorisne površine stavbe.
(7) Umeščanje parkirnih mest za kolesa je treba obravnavati prednostno, pred avtomobili, z umestitvijo blizu vhodov v objekte, pri čemer je najbližji prostor namenjen neoviranemu dostopu gibalno oviranim osebam in pešcem.
13. člen 
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve) 
(1) V urejevalni enoti Ue3 je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanjsko enoto.
(2) Za urejanje ostalih površin poleg ostalih določb veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;
– ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti morajo biti medsebojno oblikovno skladne;
– za zasaditve se uporabijo lokalno značilne neinvazivne vrste rastlin;
– na območju zelenega pasu v urejevalnih enotah Ue3 in Ue4 ob Celjski cesti ter Ronkovi ulici je predpisana regulacijska linija raščenega terena, ki označuje območje med javno površino proti notranjosti gradbene parcele, na katerem je potrebno ohranjati oziroma vzpostavljati zeleno površino na raščenem terenu in umeščati funkcionalna drevesa. Funkcionalno drevo je sadika drevesa z obsegom debla najmanj 18 cm na višini 1 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. Zeleno regulacijsko linijo lahko presegajo posamične površine za dostop (dostop, uvoz na gradbeno parcelo);
– parkirišča naj se osenčijo z drevjem, zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno oziroma tlakovano z mrežastimi tlakovci in ne polno tlakovano;
– za območje urejevalne enote Ue3 je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture.
14. člen 
(merila, pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na območju OPPN je za skupne potrebe dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vseh, ki so vrisani v grafičnem delu OPPN;
– gradbeno-inženirskih objektov, ki so del zunanje ureditve (npr. oporni zid ipd.);
– ograj ob otroških igriščih in na drugih mestih, kjer je to potrebno za varnost uporabnikov območja oziroma so ograje del celovite zasnove urejanja javnih in skupnih površin;
– zbirnih mest za komunalne odpadke;
– komunalnih priključkov, ki niso obvezna infrastruktura v postopku priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD);
– urbane opreme.
(2) Na območju OPPN ni dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– ograj, ki niso skladne s tretjo alinejo prvega odstavka tega člena;
– reklamnih panojev, razen dveh v urejevalni enoti Ue4, prikazanih v grafičnem delu na listu številka 3.1.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1,5 m, temelj ograje pa mora biti od cestnega telesa odmaknjen najmanj 0,5 m.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim manj zahtevnim ali zahtevnim objektom.
(5) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti načrtovani skupaj z manj zahtevnimi oziroma zahtevnimi objekti in vključeni v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(2) Za gradnjo objektov javne prometne in druge gospodarske infrastrukture, ki se delno načrtuje na priobalnem zemljišču, je potrebno zagotoviti:
– varnost vodne infrastrukture in zagotavljanje nemotene rabe prometne ter druge gospodarske infrastrukture, za potrebe katere je bila zgrajena;
– ustrezno zaščito komunalnih vodov z upoštevanjem obremenitev zaradi uporabe strojne mehanizacije v času izvajanja del vodnogospodarske javne službe;
– nemoteno obratovanje objektov za posebno rabo voda, če je na območju podeljena vodna pravica;
– nemoten dostop do vodne infrastrukture tudi v času vzdrževalnih del na objektih za posebno rabo voda in investicijskih del oziroma izvajanja javnih služb po predpisih s področja voda.
16. člen 
(javne ceste) 
(1) Površine načrtovanih javnih cest in javnih poti se nahajajo v urejevalnih enotah Ue1, Ue2/1, Ue2/2 ter Ue5 in so določene v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2, 3.3 in 4.
(2) Tipični prečni profili cest in poti so prikazani v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.3. Parcele za gradnjo načrtovanih cest in poti so določene v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(3) Prometni režim je prikazan v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1 in 4.0.
(4) V Ue1 se uredi dvosmerna dostopna cesta, ki omogoča dostop do Ue2/1, Ue2/2 in Ue4. Minimalna širina vozišča je 7 m. Poleg vozišča je potrebno umestiti tudi enostranski hodnik za pešce, širine 1,5 m.
(5) V Ue2/1 se umesti enosmerno servisno cesto (dostava in intervencija) z min. širino 3,5 m, ki se priključi na Ronkovo ulico ter pešpot min. širine 2,5 m, ki mora biti od vodnega zemljišča odmaknjena min. 5,0 m.
(6) V Ue2/2 se uredi javna zelena površina z utrjeno pešpotjo, ki hkrati služi kot intervencijska pot, pot za komunalno vozilo in za potrebe vzdrževalnih del. Širina poti je 3,5 m in je najmanj 5 m odmaknjena od vodnega zemljišča.
(7) Dostop do urejevalne enote Ue3 se uredi preko novega priključka na javno pot JP 877871, ki se na Celjsko cesto priključuje na južnem robu območja.
(8) V enoti Ue5 se na križišču Celjske ceste in Kajuhove ulice uredi nov priključek na območje, na Celjski cesti se zagotovi levozavijalne pasove. Vzdolž Celjske ceste na robu območja OPPN se zagotovi hodnik za pešce, dvosmerna kolesarska steza in zeleni pas min. širine 2,3 m z zasaditvijo visokodebelnih dreves.
17. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Vse objekte se priključuje na elektroenergetsko omrežje.
(2) Za elektroenergetsko oskrbo območja OPPN je na parceli št. 760/1, k.o. Slovenj Gradec 850, severovzhodno od območja OPPN, predvidena izgradnja nove transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) z novo kabelsko nizkonapetostno povezavo do posameznih odjemnih mest.
(3) Nova kabelska nizkonapetostna povezava se umesti v predvideno javno cesto in pot, ki potekata ob vodotoku Mislinja.
(4) Za objekte, ki se rušijo, se predvidi ukinitev elektroenergetska omrežja in naprav.
18. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Preko območja OPPN potekajo obstoječi telekomunikacijski vodi v upravljanju Telemach d.o.o., Telekom Slovenije d.d. in Elektro Celje d.d.
(2) Obstoječe telekomunikacijske vode, ki potekajo čez območje, se prestavi ob predvideno javno cesto in pot, ki potekata ob Mislinji.
(3) Na območju OPPN je dopustna gradnja oziroma dograditev telekomunikacijskega omrežja, ki se vodi v urejevalnih enotah namenjenih javnim površinam.
(4) Novo telekomunikacijsko omrežje se izvede kot cevna kabelska kanalizacija, z ustreznim številom in profilom PVC cevi ter vmesnimi revizijskimi jaški z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti.
(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pri izvajanju del je treba upoštevati podane smernice pristojnega nosilca urejanja prostora oziroma upravljavca omrežja (Telemach d.o.o., št.: 001/1-2022; Telekom Slovenije, d.d., št. 105077 – MB/629-IV in Elektro Celje, št. 3110).
19. člen 
(vodovod) 
(1) Obstoječ vod DN 110 se v severnem delu območja (trgovski del) prestavi v predvideno javno cesto in pot, ki potekata ob Mislinji.
(2) Vodovodna priključka za nekdanji poslovno-trgovski objekt »Zipo« in stanovanjski hiši Celjska cesta 31 in 31a se ukineta.
(3) Za oskrbo s pitno vodo se območje OPPN priključuje na prestavljeno primarno vodovodno omrežje, na vod dimenzije cevi DN 110, s traso vzdolž reke Mislinje.
(4) Dimenzije vodovodnih cevi je treba obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (Uradni list RS, št. 42/17).
(5) Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli načrtovanega objekta čim bliže javnemu vodovodu. Vodomerni jaški za skupne in posamezne dele stavb morajo biti stalno dostopni upravljavcu.
(6) Količina porabljene vode bo merjena preko vodomerov volumetrične izvedbe z dograjenimi UKV oddajniki, ki morajo biti montirani za vsako enoto posebej na dostopnem mestu za odčitavanje. Dimenzijo vodomerov določi projektant.
(7) Vodovodni priključki za objekte morajo imeti odjemna mesta takoj za prehodom zunanje stene kleti.
20. člen 
(hidrantno omrežje) 
(1) Za oskrbo s protipožarno vodo se območje priključuje na obstoječe oziroma prestavljeno primarno vodovodno omrežje, na vod dimenzije cevi DN 110, ki poteka vzdolž reke Mislinje.
(2) Za potrebe gašenja požara se na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vodovod za vodomernim jaškom.
(3) Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
21. člen 
(odpadna kanalizacija) 
(1) Preko območja OPPN poteka obstoječ mešan kanalizacijski vod DN 200, ki se ga v delu trase (severni del območja) prestavi v predvideno javno cesto in pot, ki potekata ob Mislinji.
(2) Obstoječ kanalizacijski priključek odpadnih vod za stanovanjski hiši Celjska cesta 31 in 31a se ukine.
(3) Na območju OPPN se zgradi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode.
(4) Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih vod se v sklopu predvidene kolesarske ceste ali hodnika za pešce vzdolž Celjske ceste zgradi nov vod PVC 250, ki se sredi semaforiziranega križišča Celjske in Ronkove ceste priključuje na obstoječ vod DN 300 s končno dispozicijo na komunalni čistilni napravi. Dopustna je tudi izvedba nove odpadne kanalizacije DN 200 v predvideni javni cesti ali poti, ki potekata ob Mislinji in priključitev dela objektov na ta vod.
(5) Novi kanalizacijski vodi, vključno z revizijskimi jaški in priključki, morajo biti projektirani in izvedeni vodotesno, iz atestiranih materialov.
(6) Komunalne odpadne vode je treba odvesti pod stropom kleti, preko priključka, v javno kanalizacijsko omrežje odpadnih vod. Morebitne komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov in podzemnih garaž je treba odvesti v kanalizacijo urejevalne enote preko internega črpališča.
22. člen 
(padavinska kanalizacija) 
(1) Na območju OPPN se zgradi ločeno kanalizacijsko omrežje padavinskih vod.
(2) Padavinske vode se preko podzemnih zadrževalnikov, lociranih na raščenem terenu, odvaja v reko Mislinjo.
(3) Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov.
(4) Padavinske vode iz povoznih površin morajo biti pred odvodom v podzemne zadrževalnike ustrezno očiščene oziroma vodene preko lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.
(5) Za urejevalni enoti Ue3 in Ue4 je predvidena izvedba dveh ločenih sistemov odvoda padavinskih vod z dvema izpustoma v vodotok.
(6) Volumen zadrževanja padavinskih vod, ki ga je treba zagotoviti v posameznem sistemu:
– Ue3 = 67 m3;
– Ue4 = 99 m3.
(7) Umestitev podzemnih zadrževalnikov in izpustov v vodotok je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 4 in predstavlja usmeritveno karto oziroma eno od možnih variant umestitve le-teh. Dopustna je tudi drugačna umestitev zadrževalnikov in izpustov, skladno s pogoji določenimi s tem odlokom.
(8) Na izpustu padavinskih voda v vodotok mora biti izpustna glava opremljena s proti povratno zaklopko, oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v njegov svetli profil. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana (kamniti lomljenec 0,5–0,8 m v betonu) pred vodno erozijo.
(9) Količina padavinske vode, ki jo je treba odvajati v času naliva v posameznem sistemu:
– Ue3 = 70 l/s;
– Ue4 = 152 l/s.
(10) Za gradnjo izpusta padavinskih voda na vodnem zemljišču Mislinje, parcela št. 1004/1, k.o. 850 – Slovenj Gradec, ki je v lasti Republike Slovenije, je investitor dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153.a člena ZV-1. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV-1.
23. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Na območju OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave.
(2) Dopustna je ureditev javne razsvetljave ob javnih cestah in pešpoti ob reki Mislinji.
(3) Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob cestah.
(4) Drogovi za svetilke ob poti ob Mislinji morajo biti locirani na jugozahodni strani poti, ob načrtovani pozidavi, in ne na strani ob vodotoku.
(5) Ob cestah se uporabi drogove za svetilke višine do 6,0 m, ob poti ob Mislinji pa drogove višine do 4,0 m.
(6) Svetilke se opremijo s svetlobnimi telesi in z napajanjem reguliranim preko sistema, ki dopušča časovno regulacijo in večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.
24. člen 
(toplovodno omrežje) 
(1) Na območju OPPN ni obstoječega toplovodnega omrežja.
(2) Za objekte na območju se zagotavlja daljinsko ogrevanje s priključitvijo na obstoječe toplovodno omrežje. Pripravo tople sanitarne vode, ostalo gospodinjsko rabo in ogrevanje se lahko zagotavlja na alternativne načine.
(3) Za potrebe območja OPPN je predvidena izgradnja novega javnega voda v Celjski cesti, ki se priključuje na obstoječe toplovodno omrežje na parceli št. 790/9, k.o. Slovenj Gradec, na mestu vzhodno od objekta »Katica«, na Ronkovi ulici.
(4) Pri izračunu ogrevalne priključne moči objektov je treba določiti ustrezen ultrazvočni merilnik toplote, ki naj bo lociran na mestu dovoda v objekt. Pri umeščanju merilnika je treba upoštevati razdalje in položaje montaže, ki jih predpisuje proizvajalec merilnika.
25. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Plinovodni priključek za nekdanji poslovno-trgovski objekt »Zipo« se ukine.
(2) Za potrebe priprave tople sanitarne vode in ostalo gospodinjsko rabo se območje lahko priključi na obstoječe plinovodno omrežje.
(3) Priklop je možno izvesti na obstoječo plinsko omrežje dimenzije PE 110, ki poteka ob Celjski cesti.
(4) Plinski priključek do objekta se končuje z glavno zaporno pipo, ki se predvidi v plinski omarici iz nerjavečega jekla na fasadi objekta. Takoj za mestom priključitve je treba namestiti plinski zaporni ventil ustrezne dimenzije. Tlak plina v omrežju je 1 bar.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Na območju OPPN je predvideno zbiranje in odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mešani komunalni odpadki, odpadna komunalna embalaža in biološki odpadki).
(2) Odvoz odpadkov se izvaja skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije (Uradni list RS, št. 173/20).
(3) Lokacije zbirnih in odjemnih mest ter ekološkega otoka so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(4) Zbirno in odjemno mesto za potrebe trgovskega objekta v urejevalni enoti Ue4 se uredi v okviru gabaritov stavbe.
(5) Samostojni prostori za zbiranje ločenih odpadkov morajo biti vizualno zastrti in ozelenjeni, prostori v okviru stavbe morajo biti zastrti.
(6) Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni tako, da so dostopni s komunalnim vozilom. Elementi dostopne ceste morajo biti projektirani tako, da je omogočena vožnja smetarskega vozila dolžine 10 m.
(7) Dostop do urejevalne enote Ue3 za komunalna vozila je urejen preko javne poti JP 877871 in enosmerne intervencijske poti v urejevalni enoti Ue2/2. Dostop do urejevalne enote Ue4 je urejen preko priključka na Celjsko cesto v urejevalni enoti Ue5, dvosmerne dostopne ceste v Ue1 in javne ceste v Ue2/1.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
27. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.
(2) Ob reki Mislinji se v urejevalnih enotah Ue2/1 in Ue2/2 v največji možni meri ohranja obstoječa obvodna vegetacija.
(3) Meja priobalnega zemljišča je prikazana v grafičnem delu OPPN in sega 15 metrov od meje vodnega zemljišča reke Mislinje. Za posege na vodna in priobalna zemljišča ter ogrožena območja je potrebno pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje.
(4) Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem območju se na območje OPPN ne sme navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.
28. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
Na območju OPPN ni opredeljenih območij in objektov varstva kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni.
29. člen 
(tla in podzemne vode) 
(1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.
(2) Sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za večstanovanjske stavbe in garažne stavbe je preveritev stanja in vplivov načrtovane gradnje na tla in podzemne vode (geološko in hidrološko poročilo) ter določitev morebitnih ukrepov.
(3) Za temeljenje ali pilotiranje v globini večji od 5 m mora biti izdelana ocena tveganja izvajanja dejavnosti na kakovost podtalnice.
(4) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
– v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse, z gradnjo prizadete površine krajinsko urediti.
(5) Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(6) Izvedba OPPN sama po sebi ne bo imela vplivov na tla. V primeru, da se odkrijejo nevarni odpadki, je treba raziskati tudi stanje onesnaženosti tal in zagotoviti njihovo sanacijo, če je onesnaženost prekomerna, predvsem zaradi preprečevanja onesnaževanja podzemnih voda.
30. člen 
(zrak) 
(1) Pri načrtovanju objektov v območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih. Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oziroma dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.
(2) Za ogrevanje in hlajenje objektov se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije ali elektrika in plin oziroma lesna biomasa v skupni kotlovnici.
(3) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
– zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
31. člen 
(hrup) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot III. območje varstva pred hrupom.
(2) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih. Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oziroma dejavnosti, ki so lahko pomembni viri hrupa v okolju.
(3) Pri gradnjah stavb v območju s III. stopnjo varstva pred hrupom je potrebno načrtovati ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna).
(4) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti tako, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa za nočni čas.
(5) Dostava blaga za potrebe trgovskega centra, poslovnih in storitvenih lokalov v nočnem času ni dopustna.
(6) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
– gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dopustno izvajati;
– omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
– razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
– uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča;
– redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
32. člen 
(ravnanje z gradbenimi odpadki) 
Glede ravnanja z gradbenimi odpadki je v času gradnje treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
33. člen 
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja) 
(1) Javno razsvetljavo in zunanjo razsvetljavo objektov je treba prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.
(2) V nočnem času mora biti zunanja razsvetljava trgovskega objekta in poslovnih lokalov v pritličju večstanovanjskih stavb izklopljena ali opremljena s senzorskimi stikali. Reklamni panoji ne smejo biti osvetljeni.
(3) Osvetljevanje zunanjih površin je potrebno zmanjšati na najnižjo raven, oziroma ga v največji možni meri opustiti. Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve:
– zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;
– za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra;
– svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico;
– med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
34. člen 
(elektromagnetno sevanje) 
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, so načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
35. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Obravnavano območje se v pretežnem delu nahaja izven območij poplavne nevarnosti. Manjši del območja, v katerem ni predvidena gradnja stavb, se nahaja v območju srednje in majhne nevarnosti. Območje OPPN ni erozivno in plazovito.
(2) Vse predvidene posege znotraj OPPN se izvede na način, da ne onemogočajo izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov na Mislinji.
(3) Zasaditve v priobalnem pasu se izvede na način, da je omogočeno nemoteno izvajanje vodnogospodarskih del v strugi vodotoka.
(4) Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje projektiranje prilagoditi ugotovitvam.
(5) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(6) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev z upoštevanjem projektnega pospeška tal 0,150 g.
(7) Za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda se pred izvedbo protipoplavnih vodnogospodarskih ureditev Mislinje v skladu s projektom »Zmanjšanje poplavne ogroženosti v občini Slovenj Gradec« predvidijo naslednji omilitveni ukrepi:
– Varnostne višinske kote so določene v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.1.
– Urejevalna enota Ue3 se nahaja izven dosega poplavnih voda. Varnostna višinska kota je najmanj 417,8 m.n.v.
– Urejevalne enote Ue1, Ue4 in Ue5 se nahajajo izven dosega poplavnih voda. Varnostna višinska kota je najmanj 416,4 m.n.v. Prepusti pod Celjsko cesto niso dovoljeni.
– Urejevalna enota Ue2/1 se večinoma nahaja izven dosega poplavnih voda, le ozek pas ob vodotoku je poplavno ogrožen in spada v razred majhne poplavne nevarnosti. Potek intervencijske poti sledi padcu terena ter se nasuje z upoštevanjem varnostne višine 0,5 m, in sicer: tik pred mostom na Ronkovi ulici na koto najmanj 415,5 m.n.v., na priključku z notranjo dostopno cesto pa na koto najmanj 416,4 m.n.v. Peš promenada sledi padcu terena ter se lahko nasuje na dveh manjših odsekih (415,9 m.n.v. in 415,5 m.n.v.), ki sta v dosegu stoletnih vod.
– Urejevalna enota Ue2/2 se večinoma nahaja izven dosega poplavnih voda, le ozek pas ob vodotoku je poplavno ogrožen in spada v razred majhne in preostale poplavne nevarnosti. Potek peš promenade in intervencijske poti sledi padcu terena ter se nasuje z upoštevanjem varnostne višine 0,5 m, in sicer: na cestnem priključku JP 877871 na koto najmanj 417,8 m.n.v. na priključku z notranjo dostopno cesto pa na koto najmanj 416,4 m.n.v.
– Ostale kote terena med intervencijsko potjo in vodotokom v urejevalnih enotah Ue2/1 in Ue2/2 je treba ohraniti v obstoječem stanju.
– Na erozijsko ogroženih delih vodotoka v urejevalnih enotah Ue2/1 in Ue2/2 mora biti rob nasutja ustrezno utrjen in temeljen.
– V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh. Upoštevati je treba Hidrološka-hidravlična ocena potoka Mislinje, št. projekta GA 1811/22 (Geo-Aqua, marec 2022).
(8) Po izvedbi predvidenih protipoplavnih vodnogospodarskih ureditev Mislinje v skladu s projektom »Zmanjšanje poplavne ogroženosti v občini Slovenj Gradec« izvedba predvidenih omilitvenih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena ni potrebna.
(9) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
36. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Na območju OPPN so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno zahtevne objekte.
(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v območju OPPN izvede krožno mrežo z nadtalnimi hidranti. Najmanjša razdalja hidranta od stavbe znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
(3) S projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.
(4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(5) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP ipd.);
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VIII. NAČRT PARCELACIJE 
37. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Parcelacija zemljišč se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je določen in prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(2) Dopustna je delitev parcel za gradnjo javnih površin.
(3) Dopustna je delitev parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture (cest in poti, ekoloških otokov, transformatorskih postaj, parkirnih površin ipd.) ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
38. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.
(2) Etapa predstavlja:
– sklop gradenj posamične vrste gospodarske infrastrukture ali
– sklop gradenj zahtevnih ali manj zahtevnih stavb vključno s spremljajočimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter krajinskimi ureditvami v posamezni urejevalni enoti.
(3) Gradnja garažne stavbe je dopustna v največ eni etapi.
(4) Najmanjšo posamezno etapo za gradnjo večstanovanjskih stavb predstavlja gradnja enega večstanovanjskega objekta.
(5) Gradnja stavb v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:
– pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape;
– pred ali sočasno z izdajo uporabnega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti uporabno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje tega objekta in le-to predati v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
39. člen 
(obveznosti investitorjev) 
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z veljavnim odlokom, ki določa odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.
(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo večstanovanjske stavbe, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.
(3) Investitorji so dolžni pridobiti soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture na dokumentacijo za izvedbo gradnje javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s priključki.
(4) Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(5) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo posegov iz 8. člena tega odloka.
(6) V primeru poškodb gospodarske javne infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(7) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture dokumentacijo o izvedenih delih, izdelano v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(8) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za ustreznost teh površin za povečano obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev prometnega režima, nadomestitev šolske poti ipd.).
(9) Po končani gradnji so investitorji skupaj z upravljavci dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.
(10) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN.
(11) Obveznost investitorjev je izvedba ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo obstoječih in načrtovanih objektov. Obveznost investitorjev večstanovanjskih stavb je izvedba ukrepov, določenih v 31. členu tega odloka.
(12) Gradnja v območju OPPN bo povzročila prekomerno prometno obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.
(13) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
(14) Investitorji so dolžni izvajati omilitvene ukrepe, določene v VI. poglavju tega odloka. O izvajanju omilitvenih ukrepov so dolžni pisno poročati občini v petih letih po sprejemu tega odloka.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
40. člen 
(velikosti dopustnih odstopanj) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so možna v okviru določb od drugega do petega odstavka tega člena.
(2) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije, določene v prerezih na listu št. 3.2. v posameznih urejevalnih enotah. Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko določen višinski gabarit presegajo.
(3) Kota pritličja je določena v prerezih na listu št. 3.2. za posamezne urejevalne enote. Odstopanje od določene kote je +0,5/-0,5 m.
(4) Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1,0/-1,0 m. V tem primeru se ustrezno prilagodi načrtovana struktura stavb in gradbenih parcel, ki mejijo na tako cesto.
(5) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
(6) Lega stavb in drugih prostorskih ureditev na gradbenih parcelah stavb, ki so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.1, je opredeljena z regulacijskimi linijami. Dopustna so le odstopanja znotraj območja določenega z gradbeno mejo, in sicer na način, da se ohranja konceptualna zasnova in se odmiki med stavbami ne zmanjšujejo ter se ohranja skladnost s predpisanimi urbanističnimi faktorji.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(hramba in vpogled) 
OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Mestni občini Slovenj Gradec.
42. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-7/2021
Slovenj Gradec, dne 30. junija 2022
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Tilen Klugler 

AAA Zlata odličnost