Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2022 z dne 3. 6. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2022 z dne 3. 6. 2022

Kazalo

1834. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del enote urejanja prostora PO-5 (vrtec Ponikva), stran 5842.

  
Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 29. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 26. redni seji dne 25. maja 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del enote urejanja prostora PO-5 (vrtec Ponikva) 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 102/20), sprejme Odlok o občinskem podrobnem načrtu za jugozahodni del enote urejanja prostora PO-5 (vrtec Ponikva) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen z identifikacijsko številko 2591.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 24/21.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter spremljajoče gradivo:
– tekstualni del: odlok
– grafični del:
1.0
IZSEK IZ GRAFIČNEGA DELA OPN OBČINE ŽALEC
M 1:5000
2.0
OBMOČJE OPPN Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
M 1:500
3.0
PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV 
S SOSEDNJIMI OBMOČJI
M 1:5000
4.0
UREDITVENA SITUACIJA
M 1:500
5.0
SITUACIJA POTEKA OMREŽJA 
IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV 
NA KOMUNALNO, ENERGETSKO 
IN KOMUNIKACIJSKO INFRASTRUKTURO
M 1:500
6.0
GEODETSKA KOTIRANA SITUACIJA Z NAČRTOM PARCELACIJE
M 1:500
7.0
PROMETNA SITUACIJA
M 1:500
– spremljajoče gradivo, priloge:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. izhodišča za pripravo prostorskega akta,
3. prikaz stanja prostora,
4. strokovne podlage,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
7. povzetek za javnost,
8. okoljsko poročilo (izdelava ni potrebna).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
(1) Predmet OPPN je umestitev in določitev prostorskih izvedbenih pogojev za gradnjo vrtca s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
(2) Z OPPN se spreminja podrobnejša namenska raba območja.
(3) Na območju tega OPPN se s sprejetjem tega odloka spremeni podrobnejša namenska raba iz območja površin podeželskega naselja (SK) v osrednja območja centralnih dejavnosti (CD) za izgradnjo vrtca.
(4) Občinski svet Občine Žalec je na 17. redni seji dne 24. marca 2021 sprejel sklep, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 117. člena ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) glede spremembe podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev z OPPN brez poprejšnje spremembe Občinskega prostorskega načrta.
(5) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– umestitev vrtca,
– prometna in zunanja ureditev območja, dovozi, dostopi,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega jugozahodni del območja enote urejanja prostora PO-5, kot je določena v Občinskem prostorskem načrtu.
(2) Velikost območja OPPN je 3.527 m².
(3) Območje OPPN obsega parcele ali dele parcel: 465, *153, 468, 467/3, 478, 467/4, 467/2, 477/2, 477/1-del, 488/5-del, 488/3, 488/4-del vse k.o. 979 Ponikva.
(4) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
5. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Za izvedbo navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni posegi na zemljišča izven OPPN, predvideni so:
– ukinitev NN električnega prostozračnega voda in izvedba novega nizkonapetostnega podzemnega elektro voda na parc. 1689/2, 491/9, 488/4, 488/5, 477/1, *152, 449/6, 449/4, 449/5, 453/7, 453/4, 466/1, 466/2, 467/2, k.o. Ponikva,
– priključek na elektronske komunikacije KKS: na parc. št. 477/1, 488/4, 488/5, k.o. Ponikva,
– priključek na elektronske komunikacije TK: na parc. št. 477/1, 488/4, 488/5 k.o. Ponikva,
– priključek na vodovod: na parc. št. 481/3, 481/1 k.o. Ponikva.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN se navezuje na peš površine in lokalno cesto LC 490392, ki poteka ob vzhodnem delu območja OPPN. V naselju Zgornja Ponikva se lokalna cesta LC 490392 v križišču priključuje na lokalno cesto LC 490402.
7. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnje,
– rekonstrukcije,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– gradnja pomožnih objektov (kolesarnica, shramba za igrala in orodja, senčnica, ograja, oporni zid),
– sprememba namembnosti.
8. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti in vrste objektov) 
(1) Z OPPN je predvidena namenska raba – druga območja centralnih dejavnosti za umestitev vrtca.
(2) Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo:
– STAVBE, od teh:
12420 Garažne stavbe
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega vrtci
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice)
– GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh:
21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje od tega (ograje, oporni zidovi, škarpe)
– DRUGI GRADBENI POSEGI, od teh:
31 Trajno reliefno preoblikovanje terena
32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(3) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov.
9. člen 
(predvidene odstranitve) 
Predvidi se odstranitev treh objektov na parcelnih številkah *153, 467/3-del in 478-del vse k.o. 979 Ponikva.
10. člen 
(zasnova) 
(1) Objekt je umeščen na severni in vzhodni rob območja OPPN ob lokalno in dovozno cesto. Zaradi višinske konfiguracije terena, ki pada od severa proti jugu, se teren ob objektu nasuje na koto lokalne ceste.
(2) Objekt je zasnovan iz dveh volumnov z dvokapno streho. Prvi je obcestni volumen in povzema tradicionalno obcestno krajevno pozidavo. Drugi volumen je s stekleno cezuro ločen od obcestnega volumna in se sestoji iz treh med seboj združenih volumnov z dvokapno streho.
(3) Osrednji in južni del območja, ki je namenjen zunanjim zelenim igralnim površinam za potrebe vrtca, se v treh zelenih terasah spušča do roba območja na jugu.
(4) Umestitev predvidenega objekta je določena s tlorisnimi gabariti ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske javne infrastrukture.
11. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Zasnova objekta je pravokoten tloris, v obliki L, sestavljen iz dveh pravokotnikov, povezanih z vmesnim delom. Umestitev objekta se prilagaja obstoječemu terenu.
(2) Tlorisni gabarit:
– zahodni del objekta: 24,40 m x 19.30 m, vzhodni del objekta 27,65 m x 10,50 m, vezni del objekta 18,00 m x 6,55 m.
(3) Etažnost:
– pritličje (P), dopustna je izvedba kleti, ki mora biti vkopana.
(4) Streha:
– streha obeh delov objekta je dvokapna, naklon strehe 40° in brez čopov, sleme objekta ob lokalni cesti, se načrtuje vzporedno s cesto in z daljšo stranico tega dela objekta. Vmesni povezovalni del ima ravno zeleno streho.
– kritina je klasična opečna, v naravni opečno rdeči barvi. Strešniki so bobrovec, zarezni bobrovec ali ravno rezani bobrovec.
(5) Lega stavbe je prikazana v grafičnih načrtih.
(6) Kota tal pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve in je razvidna iz grafične priloge 6.
12. člen 
(arhitekturno oblikovanje objektov) 
(1) Tlorisna zasnova obcestnega dela je pravokotna tlorisna oblika z razmerjem stranic ca. od 1:1,5 in več.
(2) Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Vse fasadne odprtine na posameznem volumnu morajo biti pokončne, med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane in simetrično razporejene po fasadah. Barve fasade so v svetlih zemeljskih barvnih tonih (bele, sive, peščene) ali lesene oziroma kombinacija obojega. Prepovedane so žive in kričeče barve. Vzorčaste večbarvne fasade, razni posamezni poudarki v drugem barvnem tonu ali fasade tonirane v živih, nenaravnih barvnih tonih s kulturno varstvenega vidika niso sprejemljive. Možne so sodobne kombinacije fasad, kot reminiscenca na tradicionalno arhitekturo npr. s pokončnimi lesenimi oblogami v naravni patini lesa ali z večjimi vertikalno členjenimi steklenimi površinami ali ozelenjene s popenjavkami.
(3) Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 40°, lahko v kombinaciji z ravnimi strehami na delih stavbe.
(4) Objekt se lahko gradi v zidani ali montažni izvedbi, material ni predpisan.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom.
13. člen 
(ureditev zunanjih površin) 
(1) Dovoz na gradbeno parcelo je z vzhodne strani s ceste LC 490392 preko obstoječega priključka. Vhod je iz severne strani.
(2) Na severni strani objekta se uredi tlakovane površine za dostope. Ostale površine se zatravijo in zasadijo. Pri zasaditvi naj se uporabijo avtohtona listopadna drevesa, visokodebelna sadna drevesa ali grmovnice avtohtonih vrst. Saditev neavtohtonih rastlin (npr. cipres, klekov in podobno), s kulturno varstvenega vidika ni sprejemljiva.
(3) Pri zasnovi zunanjih površin se upošteva podeželski značaj območja in obstoječ relief. Teren zunanjega igrišča se proti jugu spušča v dveh terasastih nivojih. Prednostno naj se teren ureja z preoblikovanjem terena z brežinami in opornimi zidovi v kaskadah. Postavitev večjih in višjih grajenih opornih zidov, zidanih ograj in podobno ter netipične urbane opreme s kulturno varstvenega vidika ni sprejemljiva. Utrjevanje zunanjih pohodnih in manipulativnih površin naj se izvede v minimalnem obsegu, s travnatimi rešetkami ali preprostimi betonskimi, nepigmentiranimi tlakovci. Večjim asfaltiranim površinam se je potrebno izogibati.
(4) Sosedske ograje na območju so lahko transparentne mrežne, kovinske ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1,60 m. Oporni zidovi do višine 1 m.
14. člen 
(odmiki) 
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– odmiki novih objektov so opredeljeni z umestitvijo objektov, razvidni so v grafičnih prilogah,
– sosedske ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,
– odmiki elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
16. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Dostop in dovoz na območje je preko obstoječega cestnega priključka na lokalno cesto LC 490392 z vzhodne strani.
(2) Med dostopno cesto, ki vodi do parkirišč in predvidenim objektom vrtca se umesti površine za pešce, pločnik. V območju obstoječega cestnega priključka se predvidi prehod za pešce. V območju prehoda je zagotovljen obojestranski pločnik.
(3) Pločnik se predvideti tudi ob zahodni strani lokalne ceste LC 490392 od obstoječega cestnega priključka, znotraj meje območja OPPN.
17. člen 
(parkirne površine) 
Za parkiranje avtomobilov se predvidi dva parkirna prostora na oddelek vrtca. Zagotovi se 6 parkirnih mest. Pet parkirnih mest za potrebe vrtca je obstoječih in urejenih neposredno ob dovozni cesti.
18. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je preko zgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 90 mm, ki se nahaja severno od obravnavanega območja.
(2) Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
19. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo.
(2) Iz objekta se bodo fekalne vode odvajale v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s 23. in 43. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3) Dopustno je ponikanje meteorne vode. Koeficient vodoprepustnosti za obravnavano območje znaša 1 x 10-5 m/s. Meteorne vode s streh in utrjenih površin pred objekti se zbirajo in odvajajo v ponikovalnice preko lovilca olj. Mikrolokacija ponikovalnice se določi v projektni dokumentaciji.
(4) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
20. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Energija za napajanje predvidenega vrtca je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Ponikva Jelen.
(2) Izdelan je projekt Idejna zasnova elektrifikacije, izdelal Remcola-Remchem, d.o.o. d. d., številka projekta 113/2021, november 2021, ki bo osnova za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI prestavitve obstoječih el. en. vodov kakor tudi NN priključka za predmetni objekt.
(3) Od transformatorske postaje TP Ponikva Jelen, se predvidi nov NN podzemni elektro energetski vod Al 4 x 150 mm2, za napajanje priključno merilne omare PS-PMO predvidenega vrtca (točka E).
(4) Od TP Ponikva Jelen se predvidi dodatni NN podzemni elektro energetski vod Al 4 x 240 mm2, do elektro razdelilne omare R (točka D), kateri bo služil za napajanje obstoječega NN omrežja, katerega se v skladu s prej navedenim preuredi v podzemno izvedbo.
(5) Obstoječi NN nadzemni el. en. vod, ki se nahaja neposredno ob predvideni stavbi vrtca od tč. A do tč. B se preuredi v podzemno izvedbo
21. člen 
(javna razsvetljava) 
Severno od območja OPPN je obstoječa javna razsvetljava, ki ostane nespremenjena.
22. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Na območju je izgrajeno obstoječe omrežje TK in KKS.
(2) Na območju OPPN je izgrajeno KKS omrežje v upravljanju Telemach d.o.o.. Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe KKS omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(3) Priključek na javno KKS omrežje za objekt se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telemach d.o.o.
(4) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.
23. člen 
(plinovodno omrežje) 
Na območju OPPN ni izgrajenega plinovodnega omrežja.
24. člen 
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1) Za ogrevanje predvidenih stavb se kot vir energije predvideva plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ali pa obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbah, toplotne črpalke ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehah stavb.
(3) Pri projektiranju in gradnji novih stavb se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
25. člen 
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju OPPN se nahaja enota kulturne dediščine: Ponikva pri Žalcu – Vas, EŠD 27087, naselbinska dediščina. Upoštevajo se pogoji:
– Vrtec je lahko sestavljen iz več tradicionalnih mas, ki pa morajo biti prilagojene vaškemu merilu. Obcestni volumen na vzhodu se mora načrtovati kot tradicionalna obcestna masa, s pravokotnim in podolgovatim tlorisnim gabaritom, z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2 (lahko je tudi daljši), maksimalne etažnosti P+M in s tradicionalno simetrično dvokapno strešino, z naklonom strešin 40° in brez čopov.
– Sleme se načrtuje vzporedno s cesto in z daljšo stranico tega dela objekta. Kritina mora biti klasična opečna, v naravni opečno rdeči barvi. Sprejemljivi strešniki so bobrovec, zarezni bobrovec ali ravnorezani bobrovec.
– Vse fasadne odprtine na posameznem volumnu morajo biti pokončne, med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane in simetrično razporejene po fasadah. Vzorčaste večbarvne fasade, razni posamezni poudarki v drugem barvnem tonu ali fasade tonirane v živih, nenaravnih barvnih tonih s kulturnovarstvenega vidika niso sprejemljive. Možne so sodobne kombinacije fasad, kot reminiscenca na tradicionalno arhitekturo npr. s pokončnimi lesenimi oblogami v naravni patini lesa ali z večjimi vertikalno členjenimi steklenimi površinami ali ozelenjene s popenjavkami.
– Pri ureditvi okolice vrtca naj se upošteva podeželski značaj prostora in obstoječ relief oziroma potek plastnic. Postavitev večjih grajenih opornih zidov, zidanih ograj in podobno ter netipične urbane opreme s kulturnovarstvenega vidika ni sprejemljiva.
(2) Strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
26. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
27. člen 
(varstvo voda) 
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo male čistilne naprave.
(2) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se predvidi v ustrezno dimenzioniran ponikovalni objekt oziroma ponikovalno polje.
(3) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
28. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
30. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
31. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov.
(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje OPPN se nahaja na območju varovanj:
– naravne vrednote Ponikovski kras,
– zavarovanega območja Krajinski park Ponikovski kras,
– območje osamelega krasa.
(2) Upošteva se:
– Robove nasutja, ki bo urejeno za gradnjo objekta in ureditev okolice, se sanira in prilagodi naravnim reliefnim značilnostim terena v širši okolici. Višinske premostitve se izvede v obliki zatravljenih brežin, izjemoma s položnimi, kaskadnimi suhozidi, ki se maksimalno ozelenijo z avtohtonimi vrstami grmovnic in popenjavk. Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi) naj se ne ustvarja v prostoru.
– Izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču, oziroma odvečne zemlje se ne razgrinja po bližnjem zemljišču ali se z njim zasipava ali drugače preoblikuje kraško površje.
– Razgaljene površine se po končanih zemeljskih delih čim prej zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ureditev okolice objektov naj se izvede z zasaditvijo avtohtonega listopadnega drevja (priporočamo avtohtono sadno drevje: hruške, jablane, orehi) in grmovnic. Zasaditev naj ima čim boj naraven izgled in ne linijske parkovne zasaditve. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša (npr. ciprese).
– Varstvena priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot: V primeru najdbe mineralov ali fosilov ter odkritju jame med izvajanjem gradnje objektov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe minerala, fosila ali jame, mora začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
– Priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot ob odkritju:
– Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam in 74. členom ZON je lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo jame. Najdbo mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. 
– Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih (geoloških) fenomenov. 
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
33. člen 
(varstvo pred poplavo) 
(1) Ureditveno območje OPPN se po evidencah DRSV ne nahaja na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov. V neposredni bližini ureditvenega območja ni vodotokov.
(2) Odvajanje padavinskih vod se uredi skladno z zakonodajo, ki ureja področje voda, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin z zadrževanjem skladno z določili tega odloka.
34. člen 
(varstvo voda) 
Območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenih območij.
35. člen 
(varstvo pred potresom) 
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
36. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe.
37. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Na območju OPPN je varnost pred širjenjem požara na sosednje objekte zagotovljena z zadostnimi odmiki objekta od sosednjih objektov oziroma požarno odpornostjo zunanjih sten. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele. Odmik od stavb na vhodni strani območja OPPN je 10 m, odmik od stavb na južni strani območja OPPN je 16,6 m.
(2) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine.
(3) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz predvidenega hidrantnega omrežja.
(4) Požarno varstvo objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
38. člen 
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) 
(1) Območje OPPPN se nahaja na potencialno plazIjivem in erozijskem območju.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju gradenj se upošteva pogoje Geološko geotehnično poročilo, izdelal GHC projekt, št, proj. GG 260/11/21.
(3) Odvod padavinskih in drenažnih/zalednih voda mora biti načrtovan in izveden tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja vode po erozivnih oziroma plazijivih zemljiščih in tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča.
39. člen 
(razlitje nevarnih snovi) 
V območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
40. člen 
(etapnost) 
Ni predvidena.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
41. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej, imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške;
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
42. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
43. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– sprememba tlorisnih gabaritov objekta do + 4,00 m,
– dopustna je sprememba mikrolokacije objekta (zamik ipd.),
– pri povečanju in zmanjšanju tlorisnih gabaritov, pri spremembi mikrolokacije objektov in zamiku parcelacije se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
44. člen 
(prenehanje veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
45. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in na Upravni enoti Žalec.
46. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
47. člen 
(veljavnost odloka) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2021
Žalec, dne 25. maja 2022
 
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti