Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2022 z dne 6. 5. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2022 z dne 6. 5. 2022

Kazalo

1445. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Šmartno sever – 4. del, stran 4794.

  
Na podlagi 119. člena in druge alineje četrte točke 289. člena ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 14. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 70/18) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 17. redni seji dne 21. 4. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Šmartno sever – 4. del 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje Šmartno sever – 4. del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja štirih stanovanjskih objektov s pripadajočimi prometnimi in ostalimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanja narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Prikaz lege prostorske ureditve (FOTO) M 1:1500
2. Prikaz izseka iz OPN Občine Šmartno pri Litiji M 1:1500
3. Prikaz lege prostorske ureditve (DKN) M 1:1000
4. Geodetski načrt z območjem OPPN M 1:500
5. Prikaz velikosti obstoječih parcel M 1:500
6. Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami M 1:500
7. Prikaz vplivnega območja načrtovane ureditve M 1:500
8. Prikaz gradbene parcele s prometno ureditvijo M 1:500
9. Prikaz komunalne opremljenosti – obstoječe M 1:500
10. Prikaz komunalne opremljenosti – predvideno M 1:500
11. Prikaz načrta požarnega varstva M 1:500
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. Povzetek za javnost,
2. Izvleček iz OPN Občine Šmartno pri Litiji,
3. Prikaz stanja v prostoru,
4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
5. Strokovne podlage,
6. Mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 Litija pod številko projekta 41/2019.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja ŠMARTNO SEVER – 4. del.
(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parcelnimi številkami 546/1, 546/33 in 546/35, vse k. o. 1847-Šmartno.
(3) Površina območja OPPN znaša 2.217 m2.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje, ki ga obravnava OPPN, predstavlja večji travnik v severnem delu naselja Šmartno pri Litiji, v nadaljevanju javne poti JP 710761 (Levstikova ulica).
(2) Območje OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora: na severovzhodni, jugovzhodni in jugozahodni strani meji s površinami urbane prostostoječe enostanovanjske pozidave (SSs), na južni strani meji s cestnimi površinami (PC) in na severozahodni strani meji z najboljšimi kmetijskimi površinami (K1).
(3) Načrtovana zazidava predvidenih objektov se prometno navezuje na obstoječo javno pot JP 710761 (Šmartno–Levstikova ulica 13), katera se navezuje na obstoječo javno pot JP 710762 (Šmartno–Levstikova ulica–Jeze), ta se navezuje na obstoječo državno cesto R3 645/1189 (Zadvor–Šmartno pri Litiji) in ta na obstoječo državno cesto R2 416/1346 (Litija–Šmartno pri Litiji). S tem se bodo delno spremenile prometne razmere na obstoječih dveh občinskih cestah in obstoječih dveh državnih cestah, vendar večinoma v smeri manjše prometne obremenitve.
(4) Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišče znotraj OPPN in prav tako bo zajemalo tudi zemljišče izven območja OPPN.
(5) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura na katero je treba priključiti načrtovane stavbe, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN.
(6) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(7) Nove kapacitete, ki se načrtujejo v območju OPPN bodo nekoliko povečale obremenitev javne infrastrukture v naselju Šmartno pri Litiji. Javna infrastruktura v okolici je dovolj razvita, da nanjo ne bo bistvenih vplivov.
(8) Gospodarska javna infrastruktura v območju ter okolici je že zgrajena ter ustrezna tudi za novo načrtovane ureditve.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen
(dopustni posegi) 
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, izravnave, odvodnjavanje),
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcija,
– sprememba namembnosti,
– dozidava in nadzidava,
– vzdrževanje objektov,
– začasne ureditve,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V območju OPPN so dovoljeni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe (samo pisarne in poslovni prostori znotraj stanovanjskega objekta do največ 50 % BTP objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (od tega le frizerski, kozmetični saloni in podobne stavbe; fotokopirnice, fotostudii),
– 12420 Garažne stavbe (samo garaže, pokrita parkirišča in kolesarnice),
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti: samo vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode za lokalne potrebe,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi, škarpe),
– 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,
– 32110 Ekološki otoki.
(2) Na območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma posegi v prostor:
– komunalni objekti, vodi in naprave,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.
10. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri gradbene parcele (GPS). Vsaka gradbena parcela je razdeljena na prekriti (GPS-P) in raščeni del (GPS-R). Prekriti del GPS obsega površine, ki so pozidane s stavbami (vključno s podzemnimi deli stavb, balkoni, napušči, nadstreški ipd.) in pripadajočimi pomožnimi objekti ali so urejene kot utrjene zunanje površine. Preostali del gradbene parcele stavbe je raščeni del gradbene parcele stavbe in obsega zunanje površine na gradbeni parceli stavbe, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in omogočajo zasaditev vegetacije.
(2) Na gradbeni parceli mora biti 60 % prekritega dela in 40 % raščenega dela.
(3) Faktor zazidanosti (FZ) sme biti največ 0,3. V primeru, ko se v sklopu gradbene parcele gradijo dodatni enostavni in nezahtevni objekti, veljajo isti faktorji za celotno izrabo gradbene parcele.
(4) Faktor zelenih površin (FZP) površin mora biti najmanj 20 %.
(5) Faktor izrabe zemljišča (FI) ni določen.
(6) Na gradbeni parceli je potrebno zasaditi najmanj 2 drevesi.
11. člen 
(oblikovanje objektov) 
Oblikovanje stavb mora slediti naslednjim določilom:
– Tloris stavbe je lahko podolgovate oblike. Dovoljeni so izzidki. Tloris stavbe ima lahko obliko črke I, L, T, U. Razmerje stranic ni določeno.
– Vertikalni gabarit je največ tri etaže nad terenom. Dopustna je tudi izvedba kleti, ki je lahko delno vkopana ali vkopana v celoti.
– Minimalno 60 % manj zahtevnega objekta mora biti prekrito z dvokapno streho enakega naklona kot je značilen za enoto urejanja prostora v kateri se gradi, preostali del je lahko prekrit z ravno ali drugače oblikovano streho.
– Barva poševne strehe mora biti opečno rdeča ali v temno rjavih ali sivih tonih.
– Frčade na dvokapnih strehah ne smejo biti višje od višine osnovne strehe.
– Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe, vendar morajo biti poenotene po vsej strehi.
– Strešna okna so dovoljena, vgrajena morajo biti tako, da ležijo v ravnini strešine v skladu s tehnologijo oken.
– Solarni sistemi na poševnih strehah so dovoljeni, pod pogojem, da iz strešine ne izstopajo več kot 50 cm in da po višini ne presegajo slemena.
– Solarni sistemi na ravnih strehah in položnih strehah s fasadnim vencem so dovoljeni, če po višini ne presegajo strešnega venca.
– Fasada stavbe mora biti zasnovana s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih energetske gradnje.
– Fasade so lahko v barvah, ki ne izstopajo iz grajenega okolja, torej bele, sive ali v toplih zemeljskih tonih. Lahko so tudi izvedene iz naravnih materialov, kot sta naravni kamen in les naravne barve.
– Na fasadah so dopustni oblikovni poudarki in objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
12. člen 
(pogoji za gradnjo pomožnih objektov) 
(1) Na območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti enostavne in nezahtevne objekte:
– objekti za lastne potrebe (garaža, nadstrešek, drvarnica, lopa, uta, zimski vrt, letna kuhinja, senčnica, vetrolov),
– ograje nižje od 2,2 m,
– podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m,
– vodno zajetje ali objekti za akumulacijo vode in namakanje (samo bazeni za kopanje, okrasni bazeni),
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
(2) Oblikovanje pomožnih objektov mora slediti naslednjim določilom:
– Pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo.
– Pomožni objekt ima lahko ravno ali drugače oblikovano streho.
– Streha je lahko opečna, kovinska v opečno rdečih ali v temno rjavih ali sivih tonih ali je lahko prosojna.
– Pomožni objekti so lahko zidani, imajo kovinsko konstrukcijo, so leseni ali so iz kombinacije naštetih materialov.
– Ograje so lahko lesene, žičnate, kovinske ali kamnite.
– Podporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna.
13. člen 
(odmiki stavb od sosednjih zemljišč) 
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki med objekti.
(2) Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(3) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
(4) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
V. NAČRT PARCELACIJE 
14. člen
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri gradbene parcele, namenjene gradnji:
– parcela A meri 552 m2 in obsega del parcele 546/1, del parcele 546/33 in del parcele 546/35, vse v katastrski občini 1847-Šmartno,
– parcela B meri 543 m2 in obsega del parcele 546/1, del parcele 546/33 in del parcele 546/35, vse v katastrski občini 1847-Šmartno,
– parcela C meri 520 m2 in obsega del parcele 546/1 in del parcele 546/33, obe v katastrski občini 1847-Šmartno,
– parcela D meri 602 m2 in obsega del parcele 546/1 in del parcele 546/33, obe v katastrski občini 1847-Šmartno.
(2) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu, pod pogojem da parcele v območju OPPN niso manjše od 500 m2.
(3) Parcelacija zemljišča je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
15. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) 
(1) Prva oziroma začetna etapa je priprava stavbnega zemljišča (izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, izravnave, odvodnjavanje) za ureditev oziroma gradnjo v območju OPPN.
(2) Druga etapa obsega gradnjo objektov z ureditvijo cestnih priključkov in z vsemi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Gradnja objektov je lahko izvedena v poljubnem vrstnem redu oziroma v poljubnih etapah. Vsaka etapa pa mora izpolnjevati zahteve iz tega OPPN (kot npr. zadostno število parkirnih mest, izgradnja in priključevanje na komunalno infrastrukturo …) ter ne sme tehnično ali ekonomsko oteževati izgradnje celote.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
16. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Območje OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine ni.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI 
17. člen
(ohranjanje narave) 
Območje OPPN ne leži v območju naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
18. člen 
(varstvo vode in podzemne vode) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali na poplavno ogroženem območju.
(2) Odpadne fekalne vode iz objektov v območju OPPN bodo vodene v obstoječo javno fekalno kanalizacijo, ki se nahaja izven območja OPPN.
(3) Meteorne in drenažne vode iz objektov v območju OPPN bodo vodene preko zadrževalnikov v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki se nahaja izven območja OPPN.
(4) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcija RS za vode.
(5) Za vse posege na območju OPPN je potrebno upoštevati izdelano geološko-geomehansko mnenje o erozijski ogroženosti obravnavanega območja OPPN.
19. člen 
(varstvo zunanjega zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno.
(2) Odvod dimnih plinov je treba speljati nad strehe stavb oziroma nemoteče za sosednje uporabnike.
(3) S stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oziroma lesna biomasa v kotlovnici.
(4) Na območju ni dovoljeno umeščanje objektov oziroma dejavnosti, ki so lahko pomembni vir emisij v zrak in hrupa v okolje.
20. člen 
(varstvo tal in rastlin) 
V času gradbenih del:
– po končanih zemeljskih delih je treba takoj začeti s sanacijami in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, še zlasti tiste, ki še vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, naj se v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN,
– na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.
21. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) V območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
(2) Območje, kjer so predvideni stanovanjski objekti se nahaja v II. stopnji varstva pred hrupom. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
(3) Namestitev klimatskih naprav in toplotnih črpalk ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
22. člen 
(ukrepi v času gradbenih del) 
Splošni omilitveni ukrepi, katere je treba upoštevati v času gradnje so:
– na gradbišču je treba zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih naravnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport je pred pričetkom gradnje treba pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je treba zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je treba ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je treba preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
23. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih.
(3) Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporablja popolnoma zasenčena svetila, ki ne sevajo v UV delu spektra in ne sevajo nad vodoravnico. Na stavbnih parcelah naj se za zunanjo osvetlitev uporablja svetila na samodejen vklop in izklop ob prisotnosti oseb.
24. člen 
(zagotavljanje ustreznega osončenja) 
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
25. člen
(potresna nevarnost) 
Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,2 pospeška tal (g). Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
26. člen 
(druga ogrožena območja in nevarnosti) 
(1) Po razpoložljivih podatkih območje OPPN leži znotraj območij ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena.
(2) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje Ministrstva za okolje in prostor, Direkcija RS za vode.
(3) Za vse posege na območju OPPN je potrebno upoštevati izdelano geološko-geomehansko mnenje o erozijski ogroženosti obravnavanega območja OPPN.
(4) V času gradnje je treba upoštevati možnosti razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenje goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
27. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(3) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem izven območja OPPN oziroma s pripeljano vodo s specialnimi gasilnimi vozili.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
28. člen
(splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje) 
(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo v okolici. Zagotovljen mora biti odvoz komunalnih odpadkov. Dopustna je izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter morebitne druge infrastrukture.
(2) Objekte na območju OPPN je potrebno priključiti na cestno, vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje.
(3) Lokacija za prevzem komunalnih odpadkov mora biti neposredno ob javni cesti oziroma ulici, dostopna za komunalna vozila ter umeščena vizualno neizpostavljeno.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij.
29. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Uvoz na območje OPPN je iz javne kategorizirane poti JP 710761 (Šmartno–Levstikova ulica 13), katera poteka po zemljišču parcelna številka 546/29 k. o. 1847-Šmartno, javne nekategorizirane poti, katera poteka po zemljišču parcelna številka 546/17 k. o. 1847-Šmartno in privat skupne dovozne poti, katera poteka po zemljišču parcelni številki 471/8 in 546/34, obe k. o. 1847-Šmartno.
(2) Skupna dovozna pot z obračališčem in pločnikom je bila predmet SD OLN Šmartno sever – Jeze (Uradni list RS, št. 67/19). Prav tako ima že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
(3) Načrt prometne ureditve v OPPN vključuje samo izvedbo štirih individualnih priključkov za predvidene objekte.
(4) Individualni priključki do predvidenih objektov bodo minimalne širine 3,50 m, izvedeni v asfaltu ali kako drugače protiprašno urejeni. Točna lokacija individualnih priključkov se določi v sklopu projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljena za vsak posamezen stanovanjski objekt, saj so v OPPN prikazani variantno.
30. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe je treba zagotoviti 2 parkirni mesti na stanovanje.
(2) Če na parceli objekta ni prostorskih ali tehničnih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest na novo zgraditi tudi na drugih ustreznih površinah na območju stavbnih zemljišč, oziroma jih najeti, če niso v uporabi drugih objektov in če od objekta namenjenega bivanju niso oddaljene več kot 200 metrov oziroma od objekta namenjenega dejavnosti niso oddaljeni več kot 300 metrov ter in če je omogočena njihova trajna uporaba.
(3) Dimenzije parkirnega mesta morajo biti širine 2,5 m in dolžine 5,0 m.
31. člen 
(vodovod) 
(1) Oskrba novih uporabnikov z vodo bo zagotovljena z navezavo na obstoječe omrežje javnega sistema oskrbe s pitno vodo na javni vodovod Šmartno pri Litiji, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Napajanje načrtovanih objektov bo zagotovljeno preko vodovodnih priključkov ustreznih dimenzij iz predvidenih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški morajo biti na stalno dostopnih mestih.
32. člen 
(kanalizacija) 
(1) Odpadne fekalne vode iz objektov v območju OPPN bodo vodene v obstoječo javno fekalno kanalizacijo, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Meteorne in drenažne vode iz objektov v območju OPPN bodo vodene preko zadrževalnikov v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki se nahaja izven območja OPPN.
33. člen 
(oskrba z elektriko) 
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe elektroenergetsko omrežje iz obstoječe trase javnega elektroenergetskega omrežja, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko nizkonapetostnih priključkov zemeljskih vodov ustreznih presekov iz predvidene skupne prostostoječe elektro omarice. Elektro omarica bo na stalno dostopnem mestu.
34. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Objekti v območju OPPN bodo priključeni na obstoječe telekomunikacijsko omrežje iz obstoječe trase javnega telekomunikacijskega omrežja, ki se nahaja izven območja OPPN.
(2) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko priključkov zemeljskih vodov ustreznih presekov iz predvidenih telefonskih omaric. Telefonske omarice bodo na stalno dostopnem mestu.
35. člen 
(potrebna raba energije in ogrevanje) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Znotraj območja OPPN je predviden individualni način ogrevanja. Dovoljeni so tudi drugi načini ogrevanja v skladu z energetsko usmeritvijo občine.
36. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu s predpisi.
(2) Prostori za odlaganje odpadkov bodo locirani v skladu z občinskimi predpisi. Pri lociranju teh prostorov je potrebno upoštevati možnost dostopa in obračanje s specialnim komunalnim vozilom.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
37. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu, pod pogojem da parcele v območju OPPN niso manjše od 500 m2.
(2) Dopustna so odstopanja pri prikazu prekritega dela gradbene parcele in raščenega dela gradbene parcele glede na dejansko stanje na terenu, pod pogojem da je še vedno 60 % prekritega dela in 40 % raščenega dela.
(3) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, karakteristik, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.
(4) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(5) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zahtevajo.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
38. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitorji so dolžni (če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica), poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma izven območja urejanja, ki predstavljajo posamezne etape gradnje, sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z določili odloka, ki bo omogočila funkcioniranje takega območja).
(2) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave in kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora (na stroške investitorja) v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(3) Investitor je dolžan poravnati komunalni prispevek skladno z veljavnim občinskim predpisom, ki ureja odmero komunalnega prispevka.
39. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– dozidave in nadzidave v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanjem stavb, ki jih določa ta odlok,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanjem stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni za gradnjo, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
40. člen
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na:
– Občini Šmartno pri Litiji,
– Upravni enoti Litija.
41. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
42. člen 
(usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN) 
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli ugasnejo oziroma razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN oziroma veljavnega nadrejenega prostorskega akta.
43. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-4/2018-106
Šmartno pri Litiji, dne 21. aprila 2022
Župan 
Občine Šmartno pri Litiji 
Rajko Meserko 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti