Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 14. 3. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 391 Jurčkova zahod
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 391 Jurčkova zahod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja stanovanjsko- poslovnega naselja s spremljajočim programom in pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:2500 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu | M 1:500 |
3.4 | Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev |
4.1 | Načrt odstranitve obstoječih objektov | M 1:500 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.3 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja | M 1:500 |
4.4 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti | M 1:500 |
4.5 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.6 | Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.7 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.8 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom | M 1:500 |
4.9 | Etapnost izvedbe | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja prostora,
2. izvleček iz OPN MOL ID,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN in
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 17–026 v januarju 2022.
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) RN-562 in del EUP RN-454.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 350/249, 350/231, 350/1449, 350/1450, 350/1169, 350/1168, 350/1182 in 350/1171 ter del zemljišča s parcelno številko 626/7, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje.
(3) Površina območja OPPN znaša 17.185 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote, in sicer:
– PE1 – površine, namenjene gradnji prometnih površin,
– PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih in poslovnih stavb ter pripadajočih objektov,
– PE3 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih in poslovnih stavb ter pripadajočih objektov.
(5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN je prometno navezano na Jurčkovo cesto. Pretočnost in prometna varnost širšega območja bosta izboljšani z rekonstrukcijo Jurčkove ceste, ki je načrtovana na odseku med Ižansko cesto in Ulico Milke Kerinove (v nadaljnjem besedilu: rekonstrukcija Jurčkove ceste) in ureditvijo križišča med Jurčkovo cesto in Ižansko cesto. Območje OPPN se za rekonstrukcijo Jurčkove ceste in ureditev križišča med Jurčkovo cesto in Ižansko cesto obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč glede na delež bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP) v predmetnem območju OPPN, v območju OPPN 449 Ilovica ob Jurčkovi 3 in v območju OPPN 450 Ilovica ob Jurčkovi 4 v višini 23,74 % celotne investicije. Na severovzhodni strani območja OPPN je zagotovljen prostor za širitev in rekonstrukcijo Jurčkove ceste z načrtovanim zelenim pasom z drevoredom ter rekreativno potjo za pešce in kolesarje na južni strani vozišča (v nadaljnjem besedilu: širitev Jurčkove ceste). Na severozahodni strani območja je določen pas zemljišča za širitev dovozne ceste za dostop do stavb v sosednji EUP RN-451 in ureditev obračališča.
(2) Najbližji postajališči javnega potniškega prometa sta vzdolž Jurčkove ceste v oddaljenosti 150 m in 200 m od območja OPPN.
(3) Po načrtovanih pešpoteh, ki potekajo preko območja OPPN v smeri severovzhod–jugozahod, je treba zagotoviti navezavo na sosednjo EUP RN-456, namenjeno ureditvi športnega centra. Na severovzhodni strani se pešpoti navezujeta na Jurčkovo cesto. Varen peš dostop do šole in vrtca bo zagotovljen z načrtovano pešpotjo ob potoku Veliki Galjevec v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: varna pešpot). Območje OPPN se za ureditev varne pešpoti obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč glede na delež BTP v predmetnem območju OPPN, v območju OPPN 449 Ilovica ob Jurčkovi 3 in v območju OPPN 450 Ilovica ob Jurčkovi 4 v višini 23,74 % celotne investicije.
(4) V stavbah ob Jurčkovi cesti so načrtovane poslovne, oskrbne in trgovske dejavnosti, ki bodo dopolnile ponudbo širšega območja ob Jurčkovi cesti.
(5) Območje OPPN se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti. Načrtovana gradnja ne pomeni poslabšanja stanja glede poplavne varnosti sosednjih območij. Območje OPPN je glede na okoliški teren v depresiji, zato so za načrtovano gradnjo določeni varovalni omilitveni ukrepi, s katerimi bo poplavna varnost načrtovanih stavb izboljšana.
(6) Po Jurčkovi cesti vzdolž območja OPPN potekata obstoječe vodovodno omrežje in energetska infrastruktura. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi komunalno in energetsko infrastrukturo zunaj in znotraj območja OPPN. Zunaj območja OPPN je načrtovana gradnja novega kanalizacijskega omrežja za komunalne odpadne vode, vodovodnega omrežja, plinovodnega omrežja, elektronskega komunikacijskega omrežja, elektroenergetskega omrežja in javne razsvetljave. Območje OPPN se za ureditev kanalizacije za komunalne odpadne vode v Peruzzijevi ulici vključno s črpališčem Jurčkova 1 obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč glede na delež BTP v širšem vplivnem območju OPPN v višini 28,7 % investicije.
(7) Ob severovzhodnem robu območja OPPN poteka zacevljen vodotok Zgornji Galjevec. V obstoječ vodotok je preko zadrževalnikov načrtovano odvodnjavanje odpadne padavinske vode z območja OPPN.
(8) Po jugozahodnem in jugovzhodnem robu ter preko območja OPPN potekajo obstoječi melioracijski vodni jarki, ki bodo v območju načrtovanih ureditev nadomeščeni s sistemom kanalizacije za padavinske vode.
(9) Severovzhodni del območja OPPN se nahaja v območju prekomerne obremenitve s hrupom Jurčkove ceste. Z OPPN so določeni pasivni ukrepi za zaščito načrtovanih objektov z oznakami 1D, 2D, 3D in 4D pred hrupom z Jurčkove ceste.
(10) V širšem območju sta obstoječa in načrtovana družbena infrastruktura. V radiju oddaljenosti približno 1.200 m zahodno od območja OPPN je obstoječi Vrtec Galjevica, v radiju oddaljenosti približno 500 m severno od območja OPPN pa je z OPN MOL ID načrtovan nov vrtec. V radiju oddaljenosti približno 1.200 m zahodno od območja OPPN je osnovna šola Oskarja Kovačiča, v radiju oddaljenosti približno 800 m zahodno od območja OPPN pa je z OPN MOL ID načrtovana nova šola. Jugovzhodno od območja OPPN se v oddaljenosti približno 570 m nahaja nakupovalno središče Rudnik.
(11) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalna cesta.
(2) V prostorskih enotah PE2 in PE3 so v vseh stavbah, razen v stavbah 2D in 4D ter v pritličnih prostorih stavb 1D in 3D, orientiranih na Jurčkovo cesto, dopustni:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe.
(3) V prostorskih enotah PE2 in PE3 so v stavbah 1D, 2D, 3D in 4D ter v pritličjih stavb ob cesti C1 dopustni:
– 12202 | Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
– 12203 | Druge poslovne stavbe, |
– 12112 | Gostilne, restavracije in točilnice, |
– 12301 | Trgovske stavbe, |
– 12304 | Stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 12630 | Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje, |
– 12640 | Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo dispanzerji, zdravstvene posvetovalnice in ambulante, |
– 12650 | Stavbe za šport: samo stavbe za šport, pretežno namenjene razvedrilu: telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko ter podobno, brez prostorov za gledalce. |
(4) V prostorskih enotah PE2 in PE3 so v nizih 2 in 3 dopustne:
– 12420 Garažne stavbe.
(5) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
− za oskrbo s pitno in požarno vodo,
− za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
− za distribucijo zemeljskega plina,
− za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
− za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
− za zagotavljanje elektronskih komunikacij,
− zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
− objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
2. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe: samo na parcelah, namenjenih gradnji stavb v prostorskih enotah PE2 in PE3,
3. pešpoti in dostopne ceste do objektov,
4. dostopi za funkcionalno ovirane osebe,
5. parkovne površine, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi, otroška igrišča in biotopi: samo v prostorskih enotah PE2 in PE3.
(6) Delež stanovanj (brez skupnih prostorov, komunikacij, shramb in tehničnih prostorov) v območju OPPN je lahko največ 90 % BTP nad terenom.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območju OPPN je načrtovanih štirinajst blokov z oznakami 1A, 1B, 1C, 1D, 2A, 2B, 2C, 3A, 3B, 3C, 3D, 4A, 4B in 4C ter dve prostostoječi stavbi z oznakama 2D in 4D. V prostorskih enotah PE2 in PE3 si v smeri od severozahoda proti jugovzhodu sledijo štirje nizi, v katerih so zaporedno v smeri pravokotno na Jurčkovo cesto umeščene načrtovane stavbe. Niz 1 tvorijo stavbe 1A, 1B, 1C in 1D. Niz 2 tvorijo stavbe 2A, 2B, 2C in 2D. Niz 3 tvorijo stavbe 3A, 3B, 3C in 3D. Niz 4 tvorijo stavbe 4A, 4B, 4C in 4D.
(2) Geometrija stavb je pravokotna ali vzporedna glede na Jurčkovo cesto, na zunanjih robovih pa se prilagaja mejam območja OPPN. Severovzhodne fasade stavb 1D, 2D, 3D in 4D so poravnane z gradbeno mejo, ki poteka vzporedno z Jurčkovo cesto. V nadaljevanju nizov so stavbe med seboj zamaknjene v vzorcu šahovnice. Nadstropja stavb 2C, 3A in 3D so previsna nad nivojem pritličja.
(3) Območje OPPN se prometno navezuje na Jurčkovo cesto preko ceste C1, ki poteka v osrednjem delu območja OPPN v smeri severovzhod–jugozahod. Parkirne površine za potrebe območja OPPN so urejene pod nivojem terena, v kletni etaži pod stavbami z oznakami 2A, 2B in 2C v nizu 2 ter v kletni etaži pod stavbama z oznakama 3B in 3C v nizu 3. Dovoz do parkirišč v kleti pod stavbama v nizu 3 je nadkrit. Parkirne površine na terenu so v severovzhodnem in jugozahodnem delu nizov 2 in 3. Med nizoma 1 in 2 ter med nizoma 3 in 4 sta načrtovani javno dostopni pešpoti, ki potekata preko območja od Jurčkove ceste v smeri proti jugozahodu. Glavni vhodi v stavbe, vhodi v poslovne prostore ob Jurčkovi cesti in dostopa do kletne etaže so orientirani na pešpoti.
(4) Odprte bivalne površine za potrebe prebivalcev so načrtovane na raščenem terenu ob stavbah niza 1 in niza 4 ter na strehah garaž ob stavbah nizov 2 in 3.
(5) Do načrtovane širitve Jurčkove ceste so na severovzhodni strani stavb 1D, 2D, 3D in 4D, med mejama prostorskih enoti PE2 in PE3 ter obstoječim hodnikom za pešce ob Jurčkovi cesti, načrtovane zelenice kot del zunanje ureditve območja OPPN.
(6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«. Gradbena meja je določena v grafičnem načrtu št 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu z določili 8. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Skupna določila:
– vse stavbe morajo biti oblikovno ter glede izbora materialov in barv usklajene,
– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Oblikovna zasnova stavb mora odražati njihovo programsko namembnost,
– barve fasad morajo biti neizstopajoče, žive ali fluorescentne barve niso dopustne. Uporaba živahnejših barvnih odtenkov je dopustna le na manjših površinah kot morebitni poudarki arhitekturne zasnove,
– ograje lož in balkonov morajo biti enotno oblikovane,
– pri blokih je zadnja etaža lahko umaknjena iz ravnine fasade predhodne etaže v notranjost,
– postavitev klimatskih naprav na fasadah ni dopustna,
– na fasadah stavb 1D, 2D, 3D in 4D so v nivoju pritličja dopustni napisi, izveski in svetlobni napisi za oglaševanje za lastne potrebe, ki ne smejo segati v prostorsko enoto PE1. Osvetljeni napisi ne smejo segati v preglednostno polje ceste,
– strehe stavb morajo biti ravne ali pod blagim naklonom. Dopustna je izvedba zelenih pohodnih streh,
– tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(2) Dodatni pogoji za oblikovanje stavb v nizu 2 in nizu 3 so:
– pri stavbah 2C in 3A sta prva in druga etaža na severovzhodni strani previsni glede na pritličje,
– pri stavbi 3D sta prva in druga etaža na jugozahodni strani previsni glede na pritličje,
– pod previsnim delom stavbe so umeščene parkirne površine na nivoju terena.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Za zunanjo ureditev na celotnem območju OPPN mora biti poleg drugih načrtov izdelan tudi načrt krajinske arhitekture.
(2) V načrtu zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti morajo biti tlakovane ter opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno,
– pešpot 1 in pešpot 2 morata omogočati prehod preko območja OPPN od Jurčkove ceste do EUP RN-456 na jugozahodni strani območja,
– v vsaki etapi gradnje je treba na površinah, namenjenih gradnji stavb, zagotoviti najmanj 30 % odprtih bivalnih površin, od tega najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine na terenu, namenjene skupni rabi vseh stanovalcev in bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali okoljske funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Za raščen teren se štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visokoraslega drevja. V sklopu odprtih bivalnih površin mora biti znotraj vsake etape najmanj 7,50 m2 površin na stanovanje namenjenih za otroška igrišča. Velikost posameznega otroškega igrišča mora biti najmanj 200,00 m2,
– otroška igrišča morajo biti dostopna vsem stanovalcem v območju OPPN,
– ograditev odprtih bivalnih površin je dopustna z živo mejo do višine 1,20 m, pri čemer je treba zagotavljati prehodnost območja OPPN,
– v vsaki etapi gradnje je treba na površinah, namenjenih gradnji stavb, zasaditi najmanj po 25 dreves na hektar. Dodatno je treba na nepokritih parkirnih površinah v prostorski enoti PE2 na vsaka štiri parkirna mesta zasaditi najmanj po eno drevo. To določilo ne velja za pokrita parkirna mesta pod previsnimi deli stavb. Pri zasaditvah ob parkirnih površinah morajo biti uporabljene visokorasle vrste drevja, ki morajo imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,20 m ter morajo biti razporejena čimbolj enakomerno po parkirišču,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m²,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi zavarovati komunalne vode pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,
– nad nepokritimi parkirišči v prostorski enoti PE3 je treba izvesti ozelenjeno pergolo,
– izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve,
– višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so dopustni oporni zidovi do višine največ 0,70 m, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev,
– v največ 4,00 m širokem pasu ob stavbi je dopustna ureditev zasebnih teras stanovanjskih enot. Zasebne terase ne sodijo v kvoto odprtih bivalnih površin,
– na lokacijah, ki so določene za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov, so dopustne nadstrešnice, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovane enotno. Na tlakovanih površinah pred vhodi v stavbe so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN oblikovani enotno.
(3) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno z ložami, brez balkonov, napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi.
(2) Niz 1:
Tlorisni gabariti nad terenom
– stavba 1A: | širina 19,00 m, dolžina 15,00 m |
– stavba 1B: | širina 17,50 m, dolžina 26,00 m |
– stavba 1C: | širina 15,50 m, dolžina 26,00 m |
– stavba 1D: | širina 13,50 m, dolžina 19,30 m |
(3) Niz 2:
Tlorisni gabariti nad terenom
– stavba 2A: | širina 16,50 m, dolžina 26,60 m |
– stavba 2B: | širina 16,50 m, dolžina 26,60 m |
– stavba 2C: | |
pritličje: | širina 16,50 m, dolžina 21,60 m |
prvo in drugo nadstropje: | širina 16,50 m, dolžina 26,60 m |
– stavba 2D: | širina 16,50 m, dolžina 6,80 m |
(4) Niz 3:
Tlorisni gabariti nad terenom
– stavba 3A: | |
pritličje: | širina 16,50 m, dolžina 12,50 m |
prvo in drugo nadstropje: | širina 16,50 m, dolžina 17,50 m |
– stavba 3B: | širina 16,50 m, dolžina 26,60 m |
– stavba 3C: | širina 16,50 m, dolžina 26,60 m |
– stavba 3D: | |
pritličje: | širina 16,50 m, dolžina 15,80 m |
prvo in drugo nadstropje: | širina 16,50 m, dolžina 20,80 m |
(5) Niz 4:
Tlorisni gabariti nad terenom
– stavba 4A: | širina 18,00 m, dolžina 26,00 m |
– stavba 4B: | širina 16,00 m, dolžina 26,00 m |
– stavba 4C: | širina 14,00 m, dolžina 26,00 m |
– stavba 4D: | širina 12,50 m, dolžina 8,00 m |
(6) Tlorisni gabariti zadnje etaže pri stavbah 4A in 4B morajo biti oblikovani na način, da so izpolnjeni pogoji glede osončenja iz 27. člena tega odloka.
(7) Gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) je črta, ki je načrtovane stavbe na terenu in v nadstropjih ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo le komunalni priključki.
(8) Tlorisne dimenzije kletnih etaž so določene z gradbenimi mejami pod zemljo (v nadaljnjem besedilu: GMz), ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost. V nivoju pritličja je dopustna izvedba pokritih klančin in vertikalnih komunikacijskih jeder za dostop v kletni etaži.
(9) Meja priobalnega zemljišča omejuje 5,00 m širok pas, merjeno od zunanjega tlorisnega gabarita celotnega objekta, s katerimi je profil vodotoka zaprt. Na vodnem in priobalnem zemljišču gradnja stavb ni dopustna. Dovoljena je gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na infrastrukturo.
(10) Lega, tlorisne dimenzije stavb, GM in GMz so s koordinatami za zakoličbo določeni v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
(višina stavb in etažnost)
(1) Višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Meri se od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Nad njo je dopustna izvedba dostopov na streho, dimnikov, odduhov, izpustov, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in elektronskih komunikacijskih naprav ter zaščitne ograje.
(2) Višine stavb so:
– stavbe 1A, 1B, 1C, 1D, 2A, 2B, 2C, 3A, 3B, 3C, 3D, 4A, 4B in 4C: | h = 10,50 m |
– stavbi 2D in 4D: | h = 5,20 m |
(3) Etažnost stavb je:
– stavbe 2A, 2B, 2C, 3B in 3C: | K+P+2 |
– stavbe 1A, 1B, 1C, 1D, 3A, 3D, 4A, 4B in 4C: | P+2 |
– stavbi 2D in 4D: | P |
(4) Višine stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Zunanja ureditev je prilagojena kotam pritličij stavb ter višinskim kotam prometnih površin v območju OPPN in obodnih cest. Na severozahodni in jugovzhodni strani je zunanja ureditev prilagojena višinskim kotam sosednjih zemljišč.
(2) Višinske kote urejenega terena so:
– pešpoti in cesta C1: 288,80 m n. v.
– parkirišča ob stavbah 2A in 3D: 288,80 m n. v.
– parkirišča ob stavbah 2C, 2D, 3A in 3B: 288,40 m n. v.
(3) Višinske kote pritličij stavb so:
– 1A, 1B, 1C, 1D, 2D, 3A, 3D, 4A, 4B, 4C in 4D: 288,95 m n. v.
– 2A, 2B, 2C, 3B in 3C: 289,35 m n. v.
(4) Višinske kote terena in pritličij so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja in št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Površina prostorske enote PE1: | 2.063 m2 |
(2) Površina prostorske enote PE2: | 7.440 m2 |
– BTP pod zemljo: | 2.400 m2 |
– BTP nad terenom: | 8.000 m2 |
– število stanovanj v PE2: | 65 |
(3) Površina prostorske enote PE3: | 7.682 m2 |
– BTP pod zemljo: | 2.000 m2 |
– BTP nad terenom: | 8.000 m2 |
– število stanovanj v PE3: | 65 |
(4) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836, izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Na območju OPPN je dopustna odstranitev vseh obstoječih objektov. Na vseh obstoječih objektih so dopustni tudi:
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija in posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe,
– izvedba novih okenskih odprtin v strehi v nivoju strešine.
(objekti, predvideni za odstranitev)
(1) V območju OPPN so za odstranitev določeni naslednji objekti:
– objekt R1 na zemljišču s parcelno številko 350/1182 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje,
– objekt R2 na zemljiščih s parcelnima številkama 350/1171 in 350/1169, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje,
– objekt R3 na zemljišču s parcelno številko 350/1169 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje,
– objekt R4 na zemljišču s parcelno številko 350/1169 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje,
– objekt R5 na zemljišču s parcelno številko 350/1171 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje.
(2) Objekti, predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve obstoječih objektov«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– C1: parcela, namenjena gradnji ceste C1, ki obsega del zemljišč s parcelno številko 350/1449 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina C1 meri 1.122 m2,
– C2: parcela, namenjena gradnji dela dovozne ceste C2 z obračališčem, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 350/249 v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina C2 meri 127 m2.
– C3: parcela, namenjena ureditvi Jurčkove ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/249, 350/231, 350/1449 in 626/7, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina C3 meri 436 m2,
– C4: parcela, namenjena ureditvi Jurčkove ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/1449, 350/1168, 350/1182 in 626/7, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina C4 meri 377 m2.
2. Prostorska enota PE2:
– P1: parcela, namenjena gradnji stavb 1A, 1B, 1C in 1D, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/249, 350/231 in 626/7, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P1 meri 3.616 m2,
– P2: parcela, namenjena gradnji pešpoti, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/1449 in 350/231, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P2 meri 317 m2,
– P3: parcela, namenjena gradnji stavb 2A, 2B in 2C s podzemno garažo, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/231 in 350/1449, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P3 meri 3.243 m2,
– P4: parcela, namenjena gradnji stavbe 2D, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/1449 in 350/231, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P4 meri 265 m2.
3. Prostorska enota PE3:
– P5: parcela, namenjena gradnji stavb 3A, 3B in 3C in dela podzemne garaže, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/1449, 350/1450 in 350/1169, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P5 meri 2.656 m2,
– P6: parcela, namenjena gradnji stavbe 3D in dela podzemne garaže, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/1449, 350/1169 in 350/1168, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P6 meri 891 m2,
– P7: parcela, namenjena gradnji pešpoti, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/1450 in 350/1169, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P7 meri 242 m2,
– P8: parcela, namenjena gradnji pešpoti, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/1169 in 350/1168, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P8 meri 82 m2,
– P9: parcela, namenjena gradnji stavb 4A in 4B, ki obsega dela zemljišča s parcelnima številkama 350/1450 in 350/1171, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P9 meri 2.428 m2,
– P10: parcela, namenjena gradnji stavbe 4C, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/1450, 350/1171, 350/1169, 350/1168 in 350/1182, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P10 meri 1.114 m2,
– P11: parcela, namenjena gradnji stavbe 4D, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 350/1182 in 350/1168, obe v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje. Površina P11 meri 269 m2.
(2) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu«. Točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geografske koordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, sta parceli C3 in C4, ki predstavljata javne površine, namenjene ureditvi Jurčkove ceste in vodotoka. Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 813 m2.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 350/1449, 350/249, 350/231, 350/1168, 350/1182 in 626/7, vse v katastrski občini 1695 Karlovško predmestje.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih stavbah, ter prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in ureditve v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah.
(2) Gradnja stavb v območju OPPN se lahko izvaja v časovno neodvisnih zaključenih etapah. Dopustne so naslednje etape:
– etapa 1: gradnja garaže v nizu 2, gradnja stavb 1A, 1B, 1C, 1D, 2A, 2B, 2C in 2D ter pripadajoče ureditve na parceli, namenjeni gradnji, z oznako P2,
– etapa 2: gradnja dela garaže v nizu 3, gradnja stavb 3A, 3B, 3C, 4A in 4B ter pripadajoče ureditve na parceli, namenjeni gradnji, z oznako P7,
– etapa 3: gradnja dela garaže v nizu 3, gradnja stavb 3D, 4C in 4D ter pripadajoče ureditve na parceli, namenjeni gradnji, z oznako P8.
(3) Etapi 2 in 3 je dopustno izvajati sočasno z etapo 1 ali kasneje.
(4) Do začetka gradnje načrtovanih stavb so na parcelah, namenjenih gradnji, dopustni:
– parkovne ureditve in pešpoti,
– dostopi in dovozi,
– komunalne ureditve za potrebe obstoječih in načrtovanih stavb v območju,
– parkirišča za potrebe obstoječih in načrtovanih stavb v območju s skupno površino do 500 m2.
(5) Za vsako posamezno etapo se lahko pridobi ločeno gradbeno dovoljenje.
(6) Etape so določene v grafičnem načrtu št. 4.9 »Etapnost izvedbe«.
(pogoji za gradnjo in uporabo stavb v posameznih etapah)
(1) Za vse etape gradnje je treba na parcelah, namenjenih gradnji, zagotoviti potrebne pripadajoče objekte, naprave in ureditve, priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ter ukrepe za zadrževanje odpadne padavinske vode.
(2) Znotraj posamezne etape gradnje največji dopustni faktor izrabe FI = 1,2 ne sme biti presežen. FI je razmerje med BTP stavb znotraj posamezne etape in skupno površino parcel, namenjenih gradnji znotraj posamezne etape. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) Znotraj etape 1 je lahko delež stanovanj (brez skupnih prostorov, komunikacij, shramb in tehničnih prostorov) v območju OPPN največ 90 % BTP nad terenom. Znotraj etape 3 mora biti BTP stanovanj določen tako, da seštevek BTP stanovanj v etapah 2 in 3 (brez skupnih prostorov, komunikacij, shramb in tehničnih prostorov) ni večji kot 90 % BTP seštevka vseh BTP pri etapah 2 in 3 nad terenom.
(4) Gradnja stavb znotraj posamezne etape se lahko razdeli v več podetap, za katere je dopustno pridobiti ločena uporabna dovoljenja. Posamezno podetapo predstavlja ena ali več stavb s pripadajočimi ureditvami. Za vsako etapo je treba zagotoviti odprte bivalne površine in parkirne površine v skladu z določili tega odloka.
(5) Do začetka uporabe stavb v etapi 1 je treba zgraditi:
– cesto C1 s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo in navezavo na obstoječo javno infrastrukturo v Jurčkovi cesti,
– javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode vzdolž Jurčkove ceste od območja OPPN v smeri proti zahodu, črpališče Jurčkova 1 ter navezavo na centralni kanalizacijski sistem preko Peruzzijeve ulice,
– nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje od jaška z oznako KJ02827 do transformatorske postaje TP1025-Bobrova in od jaška z oznako KJ02827 do transformatorske postaje TP0304-Krošljeva,
– rekonstrukcijo Jurčkove ceste na odseku od Peruzzijeve ulice do Ulice Milke Kerinove ter
– varno pešpot ob potoku Veliki Galjevec.
(6) Pred načrtovano širitvijo Jurčkove ceste je treba med mejama prostorskih enoti PE2 in PE3 ter obstoječim hodnikom za pešce ob Jurčkovi cesti izvesti:
– do začetka uporabe stavb v etapi 1 načrtovane ureditve na parceli C3,
– do začetka uporabe stavb v etapi 3 načrtovane ureditve na parceli C4.
(7) Na parceli C2 je do širitve dovozne ceste za dostop do stavb v sosednji EUP RN-451 in ureditve obračališča dopustna ureditev zelenice. Širitev dovozne ceste in ureditev obračališča na parceli C2 nista pogoj za gradnjo načrtovanih stavb na območju OPPN.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezen splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode in neposredno ali posredno v podzemne vode. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Preprečiti je treba zatekanje vode, obremenjene s soljo za zaščito proti zmrzovanju površin, v podtalje.
(4) Izpustna glava kanala za izpust meteornih voda mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko.
(5) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba načrtovati rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(6) Predvideti je treba projektne rešitve s čim manjšim dreniranjem tal. Treba je ohraniti čim več vode na zemljišču. Dreniranost zemljišča ne sme biti večje kot na sosednjih zemljiščih.
(7) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(8) Na severovzhodnem delu območja OPPN poteka zacevljen vodotok Zgornji Galjevec. Zunanja meja priobalnega zemljišča vodotoka sega 5,00 m od meje vodnega zemljišča.
(9) Zacevljen vodotok je preko štirih betonskih cevi premera fi 60 cm, v katerih so vgrajene protipovratne lopute, povezan z obstoječimi melioracijskimi jaški. V nadaljnji fazi načrtovanja je treba preveriti funkcijo in obratovanje obstoječih prepustov z območja OPPN v Zgornji Galjevec. Posegi v propuste ne smejo spreminjati vodnega režima odtekanja površinskih in precejnih voda z območja.
(10) Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedani, razen v primerih iz 37. in 201. člena Zakona o vodah. Na obravnavanem območju, skladno z 38. in 39. členom Zakona o vodah, ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(11) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(12) Pri načrtovanju posegov na vodna in priobalna zemljišča je potrebno slediti cilju Načrta upravljanja voda na vodnem zemljišču Donave za obdobje 2016–2021.
(13) Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču v območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.
(14) Pri projektiranju je treba upoštevati elaborat »Ocena vpliva načrtovane gradnje na podzemno vodo in sosednje objekte – OPPN 391 Jurčkova zahod (EUP RN-562)«, št. elaborata 631-304/2020, ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije v novembru 2020, dopolnjeno maja 2021.
(15) Meja priobalnega zemljišča je prikazana na grafičnih načrtih št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«, št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, št. 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Zemljišča ob Jurčkovi cesti so v območju možnega preseganja dopustnih vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Vse prostore, v katerih bodo hrupnejši agregati in naprave, je treba protihrupno izolirati.
(3) Na fasadah stavb, ki so prekomerno obremenjene zaradi hrupa Jurčkove ceste, v območju OPPN je treba za varovane prostore, občutljive na hrup, izvesti pasivno zaščito pred prekomernim hrupom. Fasade, ki so prekomerno obremenjene s hrupom, so določene v grafičnih načrtih št. št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(4) Pri gradnji in rekonstrukciji cest v območju OPPN je treba uporabiti tihi asfalt ali druge materiale, ki ne povzročajo dodatnega hrupa ob vožnji.
(5) Pred začetkom izvajanja posamezne etape del v območju OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(1) Stavbam v območju OPPN in obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja in otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.
(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
(3) Ustreznost osončenja je treba preveriti in pojasniti v projektni dokumentaciji DGD.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti urejena v skladu s predpisi o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir) je treba določiti skladno s predpisi o zbiranju komunalnih odpadkov.
(2) Uporabnik je dolžan prepuščati:
– mešane komunalne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke,
– embalažo, papir in steklo (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) v zabojnike za ločene frakcije na zbirnih mestih, ekoloških otokih in zbirnih centrih,
– biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih kompostira,
– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu in
– nevarne odpadke v zbirne centre ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov.
(3) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov za niz 1 in niz 2 so določena ob pešpoti 1 pri stavbah 2A, 2B in 2C. Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov za niz 3 in niz 4 so določena ob pešpoti 2 pri stavbah 3B, 3C in 3D. V času odvoza bodo posode z odpadki prestavljene na prevzemna mesta pri stavbah 2D, 3D, in 3B ob cesti C1. Prevzemno mesto na južni strani ceste C1 je lahko hkrati tudi zbirno mesto za odpadke. Pot do prevzemnega mesta mora omogočati vožnjo in obračanje za komunalna vozila. Območje prevzemnega mesta, kjer ustavlja komunalno vozilo, mora biti ravno, brez klančin. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Dovoz za komunalna vozila je načrtovan po cesti C1 in je na jugozahodu zaključen z obračališčem.
(5) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v fazi izvedbe izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(6) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja. Zanje je treba poskrbeti v skladu z veljavnimi predpisi.
(7) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(potresna varnost in zaklanjanje)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška tal 0,635 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred pričetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal ter določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišč, če to zahtevajo veljavni predpisi.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: dovoz intervencijskih vozil je določen po cesti C1. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(3) Hidrantno omrežje: požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(4) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacija je najprej mogoča po sistemu dovoznih cest in pešpoti v območju OPPN do Jurčkove ceste.
(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(ukrepi za varstvo pred poplavami)
(1) Območje OPPN je glede ogroženosti z visokimi vodami v celoti uvrščeno v razred preostale poplavne nevarnosti pri poplavi Ljubljanice. Zgornji Galjevec, zahodni krak Požarja in pritoki z Golovca ne poplavljajo na obravnavanem območju.
(2) Obravnavano območje se nahaja zunaj dosega poplave Ljubljanice pri Q10 in Q100 ter znotraj dosega poplave Ljubljanice pri Q500. Merodajna pričakovana kota gladine za območje OPPN je pri poplavi Q100 Ljubljanice HQ100 = 288,31 m n. v.
(3) Na območju OPPN je treba zagotoviti naslednje ukrepe za zmanjšanje ranljivosti obstoječih in načrtovanih objektov:
– zaradi lege v depresiji glede na okoliški teren je treba pri nadaljnjem načrtovanju za objekte načrtovati omilitveni ukrep: kote pritličij stavbe morajo biti na dovolj varni koti, ki znaša najmanj 288,81 m n. v. Pri vseh delih objektov pod varno koto je treba upoštevati nevarnost preplavitve,
– garaža mora biti načrtovana tako, da se pri načrtovanju in izvedbi upošteva predlagana dovolj varna kota kot tista kota, do katere ne sme priti do vdora vode v objekt. To pomeni vodotesen obod in talno ploščo garaže ter zasnovo uvoza v garažo na način, da ne pride do vtoka vode v garažo,
– dotoki v strugo Zgornjega Galjevca se ne smejo povečevati. Na območju OPPN je treba zagotoviti zadrževanje padavinske vode pred izpustom v vodotok,
– na območju OPPN je treba zagotoviti zadrževanje padavinske vode pred izpustom v vodotok z zadrževalniki in dušilkami,
– na severozahodnem, jugozahodnem in jugovzhodnem robu območja je treba za osuševanje zelenih površin izvesti melioracijski jarek ali drenažo z iztokom v vodotok Zgornji Galjevec,
– vsi iztoki v vodotok morajo biti opremljeni s protipovratnimi loputami.
(4) Izravnalni ukrepi za nadomeščanje volumna na območju OPPN niso potrebni, dopustno je tudi nasipavanje terena ob upoštevanju ostalih določil odloka o OPPN.
(5) Pri projektiranju je treba upoštevati elaborat »Hidrološko hidravlična študija za OPPN 391 Jurčkova zahod (EUP RN-562)«, št. elaborata M52/20, ki ga je izdelalo podjetje IZVO-R d.o.o. v septembru 2020.
(6) Za vse posege na območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane. Največji dovoljeni zavijalni radij na priključku ceste C1 na Jurčkovo cesto je 5,50 m. Radiji na obračališču morajo omogočati obračanje komunalnih in intervencijskih vozil. Največji dovoljeni zavijalni radij na priključku parkirišč na cesto C1 je 2,50 m.
(3) Na cesti C1 je določeno območje umirjenega prometa.
(4) Na parcelah z oznakama C3 in C4, namenjenih širitvi Jurčkove ceste, je treba urediti zelene površine in pešpoti.
(5) Na parceli z oznako C2 je načrtovana širitev lokalne ceste C2 z obračališčem.
(6) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN je prometno navezano na Jurčkovo cesto.
(2) Preko območja OPPN je v smeri severovzhod–jugozahod načrtovana ureditev ceste C1, ki je priključena na Jurčkovo cesto. Na zaključku ceste je treba zagotoviti prostor za obračanje intervencijskih in komunalnih vozil.
(3) Prečni profil ceste C1:
– prosti profil (zelenica, bankina in podobno) | 1,00 m |
– vozišče: 2 x 2,50 m: | 5,00 m |
– prosti profil (zelenica, bankina in podobno) | 1,00 m |
– skupaj: | 7,00 m |
(4) Cesta C1 je v souporabi pešcev, kolesarjev in motornih vozil ter je oblikovno in z uporabo materialov prilagojena zunanji ureditvi območja.
(1) Površine za mirujoči promet so načrtovane na nivoju terena in v garažah pod terenom.
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba znotraj območja OPPN zagotoviti parkirna mesta (v preglednici: PM) ob upoštevanju naslednjih normativov:
Namembnost stavb | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesa |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce, 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni program) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP) | 1 PM/40,00 m2 BTP, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center, večnamenski trgovsko-zabaviščni center nad 500,00 m2) | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/30,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante in klinike) | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/20,00 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev) | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta | 0,5 PM/70,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče in podobno) | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/25,00 m2 BTP objekta |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste | 0,5 PM/10 sedežev in 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta |
(3) V BTP objekta, ki je podlaga za izračun parkirnih mest, ni treba upoštevati BTP, namenjenih servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(4) V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba izdelati mobilnostni načrt, s katerim se dokaže, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Prometne politike Mestne občine Ljubljana, Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana in drugih dokumentov na področju trajnostne mobilnosti. Mobilnostni načrt potrdi organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet.
(5) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(6) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti najmanj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(7) Za vsako etapo gradnje je treba od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo je treba upoštevati, če je v objektu na podlagi izračuna treba zagotoviti več kot 20 parkirnih mest.
(8) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(1) Dostop za pešce je določen po javno dostopni pešpoti 1, ki poteka med nizoma 1 in 2, ter po javno dostopni pešpoti 2, ki poteka med nizoma 3 in 4.
(2) Širina pešpoti je najmanj 2,00 m.
(3) Pešpoti sta določeni na grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Kolesarski promet znotraj območja OPPN poteka po vozišču ceste C1.
(2) Prostor za parkiranje koles stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov je načrtovan v sklopu stavb in na tlakovanih površinah ob stavbah. Prostor za parkiranje koles obiskovalcev je načrtovan na tlakovanih površinah ob stavbah. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti v območju OPPN enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles. Pri nestanovanjskih stavbah mora biti najmanj 25 % parkirnih mest za kolesa zaščitenih pred vremenskimi vplivi.
(dostava in odvoz odpadkov)
(1) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po cesti C1. Ob zaključku ceste C1 je treba zagotoviti prostor za obračanje komunalnih vozil.
(2) Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje objektov in dejavnosti znotraj območja OPPN je treba urediti v sklopu parkirnih površin. Ob stavbi 3D je dopustna ureditev ustavnih mest za potrebe hitre dostave.
Dostop intervencijskih vozil je omogočen po cesti C1 v območju OPPN. Ob zaključku ceste C1 je treba zagotoviti prostor za obračanje intervencijskih vozil.
(splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov,
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati njeno zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) V Jurčkovi cesti se nahaja obstoječe javno vodovodno omrežje. Severovzhodno od območja OPPN, v južnem robu Jurčkove ceste, poteka javni primarni vodovod NL DN 250, zgrajen leta 2000. Severovzhodno od območja OPPN, v severnem robu Jurčkove ceste, poteka javni sekundarni vodovod NL DN 100 iz leta 2000. V zelenici na vzhodni strani Peruzzijeve ulice, do križišča z Jurčkovo cesto, poteka javni primarni vodovod NL DN 250 iz leta 2009.
(2) Sočasno z odstranitvijo dveh obstoječih prostostoječih enostanovanjskih stavb je treba ukiniti tudi obstoječi vodovodni hišni priključek.
(3) Znotraj območja OPPN ni zgrajenega javnega vodovodnega omrežja.
(4) Za oskrbo načrtovanih stavb s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti stavb sta načrtovani gradnja javnega sekundarnega vodovoda NL DN 100 – V1 z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje in gradnja novih vodovodnih hišnih priključkov.
(5) Vodovodni hišni priključki morajo biti pod cono zmrzovanja in lahko potekajo pod stropom kleti, če je zagotovljen dostop za vzdrževanje.
(6) Za načrtovane objekte je načrtovan vodovod NL DN 100 – V1 v cesti C1 med objekti niza 2 in niza 3. Na severovzhodu je navezan na obstoječi vodovod NL DN 100 v severnem robu Jurčkove ceste, pri čemer prečka obstoječi vodovod NL DN 250 v južnem robu Jurčkove ceste. Na jugozahodu je načrtovani vodovod NL DN 100 – V1 zaključen s končnim hidrantom. Jugozahodno od načrtovanega objekta z oznako 3C je na načrtovani vodovod NL DN 100 – V1 nameščen dodatni hidrant.
(7) V sklopu gradnje kanalizacije je na zelenici jugovzhodno od križišča Jurčkova cesta–Peruzzijeva ulica načrtovano črpališče Jurčkova 1. Načrtovano črpališče tangira obstoječi vodovod NL DN 250, zato je le-tega treba prestaviti. Prestavljeni vodovod NL DN 250 – V2 poteka vzporedno z načrtovanim objektom črpališča po njegovi vzhodni strani. Načrtovani vodovod NL DN 250 je v zelenici na južni in severni strani navezan na obstoječi vodovod NL DN 250.
(8) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz obstoječega in novo načrtovanega javnega vodovodnega omrežja. Končni hidrant na vodovodni veji V1 mora biti načrtovan tudi za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja – za praznjenje in izpiranje vodovoda.
(9) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 391 Jurčkova – zahod, številka projekta 2785 V, 3415 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija, d. o. o., v januarju 2019.
(10) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga, d. o. o., Tehnična navodila za vodovod.
(11) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Znotraj območja OPPN in tudi širše – južno od Jurčkove ceste ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(2) Severno od Jurčkove ceste je že zgrajena javna kanalizacija, ločeno za komunalno in padavinsko odpadno vodo. Komunalna odpadna voda se z območja severno od Jurčkove ceste steka proti Knezovem štradonu, padavinska odpadna voda pa proti jugu preko padavinskih kanalov pod Jurčkovo cesto v zacevljen potok Zgornji Galjevec ob južnem robu Jurčkove ceste in nato pri Livadi v reko Ljubljanico. Po Knezovem štradonu in nato severno ob Spodnjem Galjevcu poteka javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode z dimenzijo DN 300/400 mm do obstoječega črpališča Galjevica 2.
(3) Za priključitev komunalnih odpadnih voda iz načrtovanih objektov na območju OPPN je treba širše dograditi javno kanalizacijsko omrežje za odvod komunalne odpadne vode.
(4) Za potrebe prečrpavanja zbrane odpadne komunalne vode na obravnavanem območju in drugih zazidljivih območjih južno ob Jurčkovi cesti je načrtovano novo črpališče za odpadne komunalne vode z oznako ČP Jurčkova 1.
(5) Na območju OPPN je v cesti C1 načrtovan javni kanal za odvod komunalne odpadne vode z oznako K1 z dimenzijo GRP DN 250 mm, ki poteka od objekta z oznako 3A do Jurčkove ceste. V Jurčkovi cesti je v smeri proti severozahodu, proti križišču s Peruzzijevo ulico do revizijskega jaška PJ1 načrtovan javni kanal za odvod komunalne odpadne vode z oznako K1 z dimenzijo GRP DN 300 mm. Jugozahodno od križišča s Peruzzijevo ulico je načrtovano črpališče Jurčkova 1. Med revizijskim jaškom PJ1 in črpališčem je načrtovan javni kanal GRP z dimenzijo DN 400 mm. Iz novega črpališča Jurčkova 1 sta načrtovana dva tlačna voda TL z dimenzijo DN 125 mm preko Zgornjega Galjevca in križišča do začetnega revizijskega jaška z oznako PJ2 na načrtovanem kanalu z oznako K2 v Peruzzijevi ulici. Po Peruzzijevi ulici je načrtovan od revizijskega jaška z oznako PJ2 v smeri severovzhoda javni kanal z oznako K2 z dimenzijo GRP DN 400 mm do obstoječega revizijskega jaška na javnem kanalu z oznako TE z dimenzijo 400 mm, ki poteka po Knezovem štradonu in nato severno od Spodnjega Galjevca do črpališča Galjevica 2.
(6) Po severovzhodnem delu območja OPPN poteka zacevljen potok Zgornji Galjevec z dimenzijo Ø 1200 mm. Odtok padavinske vode z utrjenih površin je treba izvesti v obstoječi zacevljen vodotok Zgornji Galjevec, pri čemer se ne sme povečati hipni dotok glede na obstoječe stanje.
(7) V cesti C1 je načrtovan interni padavinski odpadni kanal z oznako P1. Pri objektu z oznako 3A je v smeri severovzhoda načrtovan interni padavinski odpadni kanal z oznako P1 z dimenzijo DN 300 mm in z dimenzijo DN 400 mm do izliva v obstoječi zacevljen vodotok Zgornji Galjevec.
(8) Teren ne omogoča ponikanja padavinske odpadne vode, zato je treba za odvod padavinske odpadne vode s streh, utrjenih povoznih in nepovoznih površin zasebnih zemljišč načrtovati zadrževanje padavinskih voda na investitorjevi parceli.
(9) Za zmanjšanje odtoka padavinskih odpadnih voda z območja OPPN je treba proučiti tudi možnost izvedbe drugih ukrepov, na primer izvedbo zelenih streh na načrtovanih objektih ter možnost ponovne uporabe vode za sanitarne potrebe.
(10) Zadrževanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba zagotoviti na parcelah, namenjenih gradnji stavb. Na javni površini je dopustno le zadrževanje lastnih padavinskih voda.
(11) Padavinsko odpadno vodo s tlakovanih povoznih površin je treba odvajati preko lovilnikov olj.
(12) Usmeritev pri nadaljnjem projektiranju kanalizacije za odpadne komunalne vode je projektna naloga Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 391 Jurčkova – zahod, številka projekta 2785 V, 3415 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija, d. o. o., v januarju 2019.
(13) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga, d. o. o., Tehnična navodila za kanalizacijo.
(14) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(plinovod)
(1) Severno od cestišča Jurčkove ceste poteka glavni distribucijski plinovod N 30000.
(2) Sočasno z odstranitvijo dveh obstoječih prostostoječih enostanovanjskih stavb je treba ukiniti tudi obstoječi plinski priključek za objekt Jurčkova cesta 176.
(3) Stavbe na območju OPPN je treba za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode in kuhanje priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar.
(4) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina je treba zgraditi glavno distribucijsko plinovodno omrežje od obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda N 30000 z dimenzijo DN 200 (PE 225) do območja OPPN v dolžini približno 10 m z dimenzijo DN 100, glavni distribucijski plinovod delno z dimenzijo DN 100 in delno z dimenzijo DN 50 po območju OPPN v dolžini približno 159 m ter plinske priključke za posamezne objekte. Investitor in upravljalec glavnega distribucijskega plinovoda do območja OPPN in v območju OPPN je Energetika Ljubljana, d.o.o. Plinski priključek do posamezne stavbe je treba zaključiti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
(5) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu z dokumenti:
– Sistemska obratovalna navodila za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20),
– Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in
– Tehnične zahteve za graditev distribucijskih plinovodov in priključkov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana (www.energetika-lj.si).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Severno od območja OPPN po Jurčkovi cesti poteka kabelsko srednjenapetostno omrežje. V bližini območja OPPN, na stičišču Jurčkove ceste in Bobrove ulice, se nahaja transformatorska postaja z oznako TP1025-Bobrova 1. Na stičišču Jurčkove ceste in Krošljeve ulice se nahaja transformatorska postaja z oznako TP0304-Krošljeva.
(2) Na severovzhodni strani načrtovane stavbe 4D se nahaja obstoječa prostostoječa električna omarica. Električno omarico je dopustno prestaviti. Iz jaška na Jurčkovi cesti do predvidene omarice je treba položiti štiri cevi s premerom 125 mm. Kable v obstoječi omarici je treba odklopiti, zvleči v jašek in položiti v nove cevi do predvidene omarice.
(3) Na severovzhodnem robu območja OPPN se nahaja obstoječe nizkonapetostno omrežje. Del obstoječega kabla, ki napaja objekte Jurčkova cesta 180, 182, 186 in 186a, je treba ukiniti in navezati na prestavljeno električno omarico.
(4) Napajanje načrtovanih objektov v območju OPPN z električno energijo je načrtovano iz dveh obstoječih transformatorskih postaj z oznakama TP0304-Krošljeva in TP1025- Bobrova 1.
(5) V območju OPPN je treba za napajanje objektov z električno energijo zgraditi elektrokabelsko kanalizacijo. Ob večstanovanjskih stavbah z oznakama 2A in 3C je dopustna izvedba nad kletno etažo stavb.
(6) Od območja OPPN je treba dograditi elektrokabelsko kanalizacijo do TP1025-Bobrova 1 in do TP0304-Krošljeva.
(7) Nizkonapetostni priključki do stavb potekajo v načrtovani elektrokabelski kanalizaciji.
(8) Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejni rešitvi:
– EE napajanje za območje OPPN Jurčkova zahod v Ljubljani, št. načrta 49/18 – DE LM, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d. d., v oktobru 2018,
– EE napajanje za območje OPPN Jurčkova zahod v Ljubljani – dopolnitev, št. načrta 49/18 – DE LM, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d. d., v decembru 2018.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) V Jurčkovi cesti potekata dve obstoječi kabelski kanalizaciji.
(2) Sočasno z odstranitvijo dveh obstoječih prostostoječih enostanovanjskih stavb je treba ukiniti tudi obstoječi elektronski komunikacijski hišni priključek.
(3) Za načrtovane stavbe v območju OPPN je dopustna priključitev na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje pod pogoji upravljavcev. Obstoječa omrežja omogočajo dograditev za zagotovitev potrebnih kabelskih zmogljivosti za izvedbo priključkov stavb v območju OPPN na omrežje.
(4) Načrtovana je kabelska kanalizacija za elektronsko komunikacijsko omrežje, ki omogoča priključitev stavb v območju OPPN na omrežji dveh različnih operaterjev. Nova kabelska kanalizacija elektronskega komunikacijskega omrežja je načrtovana v cesti C1 do obstoječe kabelske kanalizacije na severni strani Jurčkove ceste.
(5) Pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje je treba v vseh stavbah načrtovati optične notranje inštalacije.
(6) Pri načrtovanju elektronskega komunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati Idejno zasnovo elektronske komunikacije, št. 0706824, ki jo je v februarju 2019 izdelalo podjetje Dekatel, d. o. o.
(1) Ob severovzhodni meji območja OPPN se južno od Jurčkove ceste nahaja obstoječe omrežje javne razsvetljave.
(2) Vzdolž dela Jurčkove ceste je na območju OPPN načrtovana rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki mora biti izvedena najkasneje v sklopu širitve Jurčkove ceste.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, ki se uporabljajo na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Svetloba mora biti usmerjena tako, da ne sveti neposredno v prostore stanovanj.
(5) Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave na območju OPPN ob Jurčkovi cesti je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave, št. 01-30-2707/2777, ki jo je v januarju 2019 izdelalo podjetje JRS, družba za razsvetljavo, signalizacijo, inženiring in proizvodnjo električne energije, d. d.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati pravilnik, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. Tlorisni gabariti:
– pri dolžinah stavb nad terenom so dopustna odstopanja do ± 1,00 m,
– širine stavb nad terenom lahko odstopajo navzgor do +0,50 m in navzdol do –1,00 m,
– preko tlorisnih dimenzij in dopustnih odstopanj lahko segajo balkoni, napušči, konzolni nadstreški nad vhodi, pokrite klančine in dostopi do garaž. Odstopanja pri tlorisnih dimenzijah so dopustna, če so upoštevane gradbene meje ter če so zagotovljene zelene površine, odprte bivalne površine in otroška igrišča v skladu z določili tega odloka,
– na severovzhodni strani lahko preko GMz segata klančini za dostop do kletnih etaž,
– pri stavbah 4A in 4B so na podlagi analize osončenja sosednjih stavb dopustna tudi večja odstopanja navzdol pri dimenziji zadnje etaže.
2. Višinski gabariti stavb lahko odstopajo do ± 1,00 m.
3. Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– pri kotah pritličja stavb v nizu 1 in nizu 4 so dopustna odstopanja do + 0,15 m,
– pri kotah pritličja stavb v nizu 2 in nizu 3 so dopustna odstopanja do ± 0,50 m,
– pri kotah zunanje ureditve in prometnih površin so dopustna odstopanja do ± 0,50 m, pri čemer višinska kota terena na obodu območja OPPN ne sme biti višja od višinske kote sosednjih zemljišč.
4. Vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb se lahko spremenijo,
– lokaciji uvoznih in izvoznih klančin v garažo se lahko spremenita.
5. Parcelacija in zakoličba:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah,
– koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objektov,
– meje parcel, namenjenih javnim površinam, lahko odstopajo do 0,50 m v korist javnih površin.
6. Prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter pri vodnih ureditvah, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili,
– do začetka gradnje stavb na parcelah P6, P10 in P11 je dopustna prilagoditev poteka načrtovane pešpoti ter zunanje in komunalne ureditve na parcelah P7 in P8 obstoječim stavbam,
– pešpot 1 in pešpot 2 je dopustno razširiti izven območja parcel P2, P7 in P8,
– število parkirnih mest lahko odstopa, če je na podlagi mobilnostnega načrta ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana, sprejete na Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana,
– odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, komunalne in energetske ureditve, se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev iz 21. in 22. člena tega odloka.
7. Zmogljivost stavb:
– število stanovanj znotraj območja OPPN lahko odstopa navzdol,
– BTP stavb nad terenom se lahko spremeni v okviru dopustnih odstopanj pri gabaritih stavb ob upoštevanju največjega dopustnega faktorja izrabe FI = 1,2 znotraj posamezne etape gradnje,
– BTP pod terenom lahko odstopa znotraj GMz.
8. Osončenje: največ 20 % celotnega števila stanovanj znotraj posamezne stavbe lahko odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov iz 27. člena tega odloka.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor gradnje mora najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(2) Investitor mora najkasneje dve leti po sprejetju tega odloka zagotoviti parcelacijo, določeno v 19. členu tega odloka, razen parcelacijo znotraj površin, namenjenih gradnji stavb in pripadajočih ureditev v etapi 3, ki jo je treba izvesti najkasneje do pridobitve dovoljenja za gradnjo v etapi 3.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– zagotoviti morajo nemoteno okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– promet v času gradnje morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene dopustne ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– pred uporabo objektov morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti,
– izvedba in ureditev zelenic na parceli C3 je obveznost investitorjev stavb 1D in 2D, vzdrževanje teh površin pa je do načrtovane širitve Jurčkove ceste obveznost lastnikov stavb 1D in 2D,
– izvedba in ureditev zelenic na parceli C4 je obveznost investitorjev stavb 3D in 4D, vzdrževanje teh površin pa je do načrtovane širitve Jurčkove ceste obveznost lastnikov stavb 3D in 4D.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v območju OPPN,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, in
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest ter dovolj odprtih bivalnih in zelenih površin.
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana in
– Četrtni skupnosti Rudnik.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-9/2017-167
Ljubljana, dne 14. marca 2022
