Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2022 z dne 7. 1. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2022 z dne 7. 1. 2022

Kazalo

42. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu turističnega naselja Sonce, stran 116.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) v navezavi na 57. in 61.a člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-3) na 29. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu turističnega naselja Sonce 
1.1 SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje – naselja Sonce (v nadaljevanju OPPN ali akt), ki določa načine, merila in pogoje za izvedbo celostne ureditve istoimenskega naselja. Odlok je med drugim pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na območju urejanja. Na podlagi Odloka o OPN Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17, 9/18, 45/19 in 65/20) ga je izdelalo podjetje STRUKTURA, arhitekturna delavnica forme/vsebine.
OPPN celostno ureja naselje Sonce v Legnu v strukturno prostorsko samostojno in programsko specifično profilirano poselitveno enoto (koroški celk) za potrebe turizma.
2. člen 
(vsebina akta) 
Akt vsebuje:
1.0
Besedilo
1.1
Splošne določbe
1.2
Opis prostorske ureditve
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
1.8
Dopustna odstopanja
1.9
Drugi pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija
1.10 
Prehodne in končne določbe
2.0
Kartografski del
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1
Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17)
M 1:5000
2.1.2
Geodetski načrt 
M 1:1000
2.1.3
Situacija na digitalnem katastrskem načrtu in na digitalni ortofoto
M 1:5000
2.2.
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 
M 1:7500
2.2.2
Prikaz predvidenih rušitev stavb in infrastrukture 
M 1:1000
2.2.3
Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova
M 1:1000
2.2.4
Načrt parcelacije
M 1:1000
2.2.5
Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture
2.2.5.1
Zasnova energetske, vodovodne in komunikacijske infrastrukture ter priključevanja objektov
M 1:1000
2.2.5.2a
Zasnova prometne infrastrukture – osrednji del 
M 1:1000
2.2.5.2b 
Zasnova prometne infrastrukture – vzhodni del
M 1:2000
2.2.5.2c 
Glavni profili javnega prostora
M 1:200
2.2.5.3
Odpadki, kanalizacija – fekalna in meteorna
2.2.6
Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra 
M 1:1000
2.2.7
Vplivno območje v času gradnje
M 1:1000
2.2.8
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami
M 1:1000
2.2.9
Faznost gradnje
M 1:1000
2.3.1
Vplivno območje v času obratovanja
M 1:1000
3.0
Priloge
3.1
Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3.3
Strokovne podlage za območje OPPN
3.4
Mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5
Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve
3.6
Povzetek za javnost
3. člen 
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave) 
V tem aktu uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2, v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št.  102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) ter Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN). V aktu pa se uporabljajo tudi naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov:
PdE – podenote znotraj OU
EKO – elektronsko komunikacijsko omrežje
GJI – gospodarska javna infrastruktura
OPN – Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 64/17)
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
OU – območje urejanja občinskega prostorskega načrta
GD – gradbeno dovoljenje
1.2 OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(območje urejanja OPPN – OU) 
(1) Območje urejanja OPPN je pretežno v območju EUP LE-14 po OPN in obsega 2,87 ha zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 1056/12, 1056/13, 1056/14, 1056/16, 1059/22, 1059/23, 1059/26, 1059/27, 1059/28, 1059/30, 1059/31, 1059/32, 1059/34, 1059/35, 1059/46, 1069, 1070/1, 1070/2, 1070/3, 1070/4, 1074/1, 1074/2, 1076/2, 1076/3, 1076/4, 1076/5, 1076/6, 1197/6, 1198/2, 1200/3, 1200/4, 1326/4, 1326/5, 1326/6, 1326/7, 1326/8, 1326/10, 1326/11, 1327, 1339/3, 1339/4, 1339/6, 1339/7, vse k.o. Legen. V OU so vključena tudi zemljišča ceste št. JP 879581 s parc. št. 1326/11, 1200/7, 1197/13, 1197/15, 1197/17, 1197/19, 1060/10, 1060/13, 1060/12, 1379/9, 1205/2, 1214/6, 1324/44, 1214/9, 1208/5, 751/4, 1324/49, 749/12, 749/8, 749/11, 749/9, tudi vse k.o. Legen.
(2) Ureditve komunalne infrastrukture pa zahteva tudi ureditve izven OU:
– za potrebe dovozne poti na zahodni strani na zemljišča s parc. št. 1056/10, 1056/11 1326/9, 1075/2, 1059/33, 1059/29, 1059/26, 1059/45, 1339/10, 1339/9, 1075/4, 1075/5, 1059/20, k.o. Legen,
– za potrebe vodnih zajetij na zemljišče s parc. št. 1200/6 – obstoječe zajetje vz1, na zemljišča s parc. št. 1326/9, 1059/21, 1056/15, 1339/5, 1056/10 za predvideno zajetje vz2 in na zemljišče s parc. št. 1070/1 za predvideno zajetje vz3, vse k.o. Legen,
– za potrebe priklopa na novo kanalizacijsko omrežje na zemljišče s parc. št. 1070/1 (zbirni jašek), k.o. Legen,
– za potrebe prenove vodov oziroma priklopov na elektro omrežje na zemljišča s parc. št. 1059/42, 1059/40, 1059/41, 1059/39, 1059/36, 1059/7, 1070/1, 1379/10, 754/1, 1325/3, 755/1 (TP1) ter zemljišča s parc. št. 1066/1, 1059/6 (TP2), vse k.o. Legen,
– za potrebe priklopa na TK omrežje na zemljišče s parc.št. 1325/2, 754/2, 1379/10, 756, 1059/42, 1059/4, 1059/41, 1059/39, 1059/36, 1059/7, 1070/1, 755/1, vse k.o. Legen.
5. člen 
(lega, opis stanja) 
(1) OU leži v slovenjgraški kotlini, 12 km jugovzhodno od mesta Slovenj Gradec. Mikroambientalno je vpeta v osrednji del jugozahodnega pobočja Hribernikovega vrha – zahodnih obronkov pohorskega hribovja v Mislinjski dolini, na legenski terasi nad naseljem Legen.
(2) Iz vidika geneze poselitve starost naselbinske lokalitete domačije Stojan ni ugotovljena – v začetku 20 stoletja je bila kupljena, in sicer v dveh delih – v delu območja urejanja z OPPN (EUP LE 14 v OPN), »dolinski del« pa spodaj ob potoku Reka, iz katerega sta nastala žaga in mlin. Izvorna hiša in hlev sta bila v območju urejanja zgrajena v 20-tih letih prejšnjega stoletja. Kmetija se je, poleg živinoreje in omenjenih dejavnosti, ukvarjala tudi s furmanstvom.
(3) Stavbe – bivalne, poslovna in kmetijske stavbe manjšega merila so v izhodišču nanizane severno vzdolž ceste, v južnem delu pa so vzpostavljeni kmetijski objekti večjih gabaritov. V začetku 21. stoletja je bila hiša obnovljena, hlev in gospodarsko poslopje pa preurejena v restavracijo in šest apartmajev. Tedaj je bila zgrajena tudi poslovna stavba z multimediji in predstavitveno sobo. V letu 2006 je bil dograjen tudi toplar, kot objekt prezentacije etnološke dediščine. Stavbna struktura nekdanje domačije je povečini prenovljena in nekoliko razširjena ter delno že prilagojena novim namembnostim. Tudi arhitektura oziroma stavbarstvo prenovljenih stavb v OU v grobem razvojno sledi tipologiji izvornih stavb tega prostora in v tem smislu ni prostorskih konfliktov. Vmesne površine so povečini kmetijske, v zaraščanju, ponekod tudi z drevesno vegetacijo.
(4) V OPN je območju določeno stavbno zemljišče, s podrobnejšo namensko rabo površin za turizem (z oznako BT) – torej namenjeno gostinstvu, kulturnim, razvedrilnim in rekreacijskim dejavnostim, spremljajoče aktivnosti so kmetijstvo, izobraževanje, trgovina na drobno in storitve in zanj še posebej veljajo določila 145. člena OPN.
6. člen 
(namen ureditve, razlogi za OPPN) 
Razlogi za OPPN so potrebe lastnika in investitorja po širitvi že obstoječe dejavnosti, objektov in potrebnih manipulativnih površin za potrebe turistične in poslovne dejavnosti, ter širitvi in umeščanju površin in objektov za mirujoči promet (parkirišča). Akt je tako usmerjen v ureditev površin in objektov za dejavnosti za izobraževanja, storitvenih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter bivanja, seveda z ureditvijo vse pripadajoče prometne, komunalne, energetske, ter ostale infrastrukture. Ob tem je močan motiv zagotoviti programsko in prostorsko celostno prenovo sicer izpraznjenih vsebin. Hkrati pa je program razvit na v konceptu »smart village« – z zagotavljanjem najsodobnejših principov energetske samozadostnosti, tehnološko komunikacijske razvitosti in prezentacijo interaktivne multimedijske platforme MiTeam.
V OU ureditve slonijo na izhodišču strokovne podlage naročnika. Urbanistični razlogi v opredeljenem OPPN narekujejo vzpostavitev dolgoročnega razvojnega koncepta turistične dejavnosti tega dela. Pri tem naj bo poudarek na oblikovanju v skladu z avtohtonim principom umeščanja stavb tematske strukture v prostor v tem delu koroške. Dostopna pot je v OU vključena za dokončno ureditev vseh razmerij tega javnega dobra.
7. člen 
(Pravni obseg akta, dopustne vrste gradenj) 
V OU in z ureditvijo povezanih infrastrukturnih posegih ob njegovih mejah so dovoljeni vsi posegi po GZ. V delih, kjer rešitve eventuelno niso eksplicitno opredeljene, veljajo določila OPN.
Posegi na zemljišča izven območja OPPN, ki so po svoji naravi začasni ali stalni (nujna zemeljska dela, navezave na GJI, na ureditve začasnih dostopi …) so dopustni na način, da niso v neskladju z določili OPN.
1.3 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
1.3.1 Vplivi in povezave med sosednjimi območji
8. člen 
(vplivi in povezave med sosednjimi območji) 
Ta, sicer izvorna osamela domačija Stojan, je navezana nad dolnje ležečo turistično cesto v smeri SZ-JV, turistični center Kope na Pohorju, vendar z gravitacijo v Slovenj Gradec. Na ločeni naselbinski telesi naselja Legen se prometno neposredno povezuje preko gozdne ceste proti zahodu. V okolici je obdano s številnimi izvornimi osamelimi domačijami, kot Trbulj, Krepivnikar, Štalekar, Žaga Stojan, Garbos, Hribernik itd.
1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin
9. člen 
(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve) 
Nova ureditev torej gradi na izhodiščni izvorni naselbinski strukturi domačije na strmem pobočju vzdolž javne ceste – vsi najpomembnejši objekti turistično poslovne infrastrukture so nanizani ob njej, vključno z osrednjo stavbo ob izvorni hiši. Cesta v osrednjem OU je hkrati tudi osrednji zunanji javni prostor destinacije. Z nje so proti jugu nanizani odcepi, dostopi do stavb z nočitvenimi enotami in predvsem skupnimi športno sprostitvenimi vsebinami – v hlevu in maneži razvitem konjeniškem programu, z bazenom, otroškim igriščem. Na spodnjem zahodnem robu so tudi individualne enote z bazeni, vrtovi, utami …). Ambient sooblikujejo sprehajalne poti med zelenimi površinami in tudi predvidena intenzivna masa gozda na zunanjem južnem robu. Prenovljena cesta na zahodnem robu OU omogoča dostop do v pobočju razporejenih individualiziranih apartmajskih oziroma bivalnih enot vzdolž vzporedne poti ob severnem robu. Posamične stavbe so »vraščene« v brežino. Vmes so zelene zatravljene površine, z izrazito linijo nizkorasle drevesne vegetacije vzdolž poti.
Stavbe morfološko v grobem sledijo tipom izvornega stavbarstva koroškega prostora. Tako imajo npr. vse stavbe strehe z naklonom 45 stopinj, praviloma so simetrične dvokapnice – ali pa (izjemoma) ravne strehe. Tudi stavbni volumni so v splošnem primerljivi z razmerji in velikostnim merilom lokalnega stavbarskega izročila. Komunikacijske površine vozil so povečini asfaltirane (ceste, poti, tudi parkirišča), sekundarni dostopi in sprehajalne površine pa naj bodo v utrjeni peščeni oziroma zatravljeni površinski strukturi. Površine pešca (dvorišča, zunanja stopnišča, lokacije zbiranj …) so lahko tudi iz umetnega ali naravnega kamna. Ureditev v pobočju ima več opornih zidov, obdelane kot betonske ali kamnite škarpe.
Javni prostor torej obsegajo javne prometne površine v območju. Poljavna raba prostora pa je opredeljena za vse druge prometne, peš ipd. komunikacijske površine (dvorišča, ploščadi, dvigala …).
1.3.3 Merila in pogoji urejanja
10. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Dopuste dejavnosti na OU so opredeljene v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve),
– D Oskrba z električno energijo, plinom in paro (35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro),
– G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili),
– I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač),
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (63 Druge informacijske dejavnosti),
– P Izobraževanje (85 Izobraževanje),
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti),
– S Druge dejavnosti (96 Druge storitvene dejavnosti).
11. člen 
(organizacija stavb v OU, gradbene enote (GE))
Lega, povezave in drugi elementi urbanističnega oblikovanja so določeni z grafiko na listu 2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova, rešitve pa so opisane v tč. 1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin. (splošna merila posegov v GE). Urbanistična enota, za kateri se lahko izdaja gradbeno dovoljenje je GE – te so zaključene funkcionalne prostorske enote posameznih stavb ali skupine stavb v posamični fazi. Gradbene enote opredeljuje vsakokratna projektna dokumentacija v upravnih postopkih. Zanje je potrebno v skladu s tem aktom in drugimi predpisi zagotoviti potrebno infrastrukturno opremljenost.
12. člen 
(dopustne vrste stavb) 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkoročno nastanitev, 1220 Poslovne in upravne stavbe, 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice, 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 12712 Stavbe za rajo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 1242 Garažne stavbe, 21 Objekti prometne infrastrukture, 22122 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, 2222 Lokalni cevovodi, 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 2223 Cevovodi za odpadno vodo, 2224 Lokalni (distribucijski) EE vodi in lokalna (dostopovna komunikacijska omrežja), 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti, 24110 Športna igrišča, 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti ki niso uvrščeni drugje, 3 Drugi gradbeni posegi.
13. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
Dovoljeni so vsi enostavni in nezahtevni objekti po veljavnem OPN, razen 16. Objekt za oglaševanje, 17. Objekt za rejo živali, 21. Pomožni letališki in pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču.
14. člen 
(odmiki od meja sosednjih zemljišč, medsebojni odmiki objektov) 
Odmiki stavb in drugih objektov od meja sosednjih zemljišč in medsebojni odmiki med stavbami so določeni z zakoličbeno situacijo, upoštevajoč možne tolerance odstopanj po tem aktu. Pri tem pa je potrebno spoštovati naslednja načela:
– funkcionalno zemljišče stavbe ali okoljski vplivi le-te ne smejo segati preko meja OU,
– stavbe naj bodo v načelu razmaknjene 8 m; v primeru določenih manjših odmikov pa se izvedejo požarnovarnostni ukrepi.
15. člen 
(tlorisna velikost stavb, etažnost in višina, izhodiščne višinske kote stavb, njihova namembnost, oblikovanje streh in drugi pogoji urbanističnega oblikovanja stavb) 
Stavbe naj se oblikujejo v skladu z merili razvitih avtohtonih tipov stavb te arhitekturne krajine – v stavbnih volumnih (proporcih), višinah, poenotenih naklonih streh in usmeritve slemen, strukturah, teksturah in barvah fasad ter načinov ureditve zunanjega prostora okoli stavb. Sicer so glavni taksativni elementi urbanističnega oblikovanja po posameznih stavbah opredeljeni v spodnji tabeli kot sledi. Sicer je dovoljeno na strehah vseh stavb integrirati oziroma instalirati solarne panele.
Stavba/objekt
Velikost stavbe v tlorisu (v m)
Etažnost, (maksimalna višina nad terenom (v m))
Dovoljena oblika strehe, kritine
Izhodiščna višinska kota pritličja (nmv)
Št. bivalnih enot x oseb
Druga merila in pogoji
a1
hiša (obstoječa, izvorna)
Obstoječa – 
ca. 14,3 x 7,5+6,1 
x 2,7
P+M 
(7,9 m) 
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
622,7
2 x 4
a2
restavracija z apartmaji (obstoječe)
Obstoječa – 
ca. 21,4 x 18,7 
23,0 x 17,7
K+P+N+M 
(14,2 m)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
620,6
1 x 4 
3 x 3 
1 x 2
a3
poslovna stavba s SPA
Obstoječa – 
ca. 18,2 x 9,75 
+7,2 x 3,4 
P+N+K 
(11,1 m)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
622,1
2 x 2 
1 x 3
a4
hiša – kovačnica (obstoječa)
Obstoječa – 
ca. 8,9 x 4,4
P+N 
(7,3 m) 
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
616,2
1 x 3
a5
muzej z apartmaji (prenova)
Obstoječa – 
ca. 23,35 x 6,35
P+N+M 
(13,2)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
606,7
3 x 3 
1 x 2 
1 x 4
a6
hlev z apartmaji (prenova)
Obstoječa – 
ca. 21,4 x 6,5
P+M 
(7,4) 
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
612,5
1 x 2 
1 x 3
a7
toplar z apartmaji (prenova)
Obstoječa – 
ca. 22,2 x 6,2 
+10,0 x 3,0
P+N+M 
(9,2)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
616,2
6 x 3
a8
stavba z apartmaji (novogradnja)
Nova – 
ca. 16,8 x 13
2K-1K+P 
(3,6)
Ravna streha
Med 616 in 621
1 x 4 
1 x 2
b8
objekt s parkirišči in solarnimi paneli (predviden)
22,4 x 8,6
K
Med 620 in 621
0
b9
bazen, zunanji (predviden)
19,4 x 10,2
Med 615 in 620
0
a9
Hiša – apartma, tip A
Nova – ca. 7,1 
x 9,9
K+P 
(3,6)
Ravna streha
Med 634 in 670
1 x 3
a10
hiša, apartma, tip B
Nova – 
ca. 7,1 x 9,9
P
Poševna streha
Med 634 in 670
1 x 4
a11
zvezdoglednica
Nova – 
ca. 7,1 x 9,9
K+P 
(3,6)
Ravna streha
Med 660 in 680
1 x 3
b1
čebelnjak (obstoječ)
Obstoječa – 
ca. 1,9 x 1,9
(2)
612,90
0
b2
kapelica (obstoječa)
Obstoječa – 
ca. 1,5 x 1,5
(3,4)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
622,2
0
b3
uta z orodji 
in priključki (obstoječa)
Obstoječa – 
ca. 6,2 x 4,1
(4,8)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
605,2
0
b4
staja (obstoječa)
Obstoječa 
ca. – 4,1 x 8,3
(4,9)
Simetrična dvokapnica z naklonom 40–45 stopinj
626,3
0
b5
savna (stavba, obstoječe)
Obstoječa – 
ca. 5 x 3,9
(3,5)
623,2
0
b6
energetska postaja (obstoječa)
Obstoječa – 
ca. 8,9 x 7
Pohodna streha
622,7
0
b7
garaža/nadstr. z e-polnilnico in paneli
Obstoječa – 
ca. 17,6 x 5,7
(2,1)
622,2
0
16. člen 
(ureditev zunanjega prostora, ograje, oporni zidovi) 
Kultivirana krajina naj v najmanjši možni meri spreminja morfološki ustroj prostora. Tako naj se brežine v največji meri zatravijo, v ureditvi naj se uporabljajo avtohtone oblike drevja in grmičevja. V delih, kjer premoščanje višin ni mogoče izvesti, so dovoljeni oporni zidovi oziroma škarpe do višine 2,0 m – pri čemer naj bodo te površine v največji možni meri pokrite z ozelenitvijo.
17. člen 
(priključevanje na javno infrastrukturo) 
Vse stavbe in siceršnje opredelitve ureditev v OU se priključujejo na javno gospodarsko infrastrukturo v skladu s predpisi ter tem aktom, oziroma se (seveda tudi v skladu s veljavnim pravnim redom in tehničnimi standardi), zagotavljajo interni viri oziroma rešitve v OU – npr. s solarnimi paneli, internimi antenami, svojo vodooskrbo, svojimi MKN ipd.
18. člen 
(merila in pogoji parcelacije ter združevanje in delitev) 
Parcelacija je določena v grafičnem delu odloka 2.2.4 Načrt parcelacije. Podrobnejša parcelacija je dovoljena do ravni posameznih GE (stavb oziroma sklopov stavb), združevanje pa v obsegu, da ostanejo poti samostojne parcele. Glede na zahtevne pogoje gradnje, ki izhajajo iz geomorfologije zemljišča so (zgolj iz tega naslova) dovoljene manjše prilagoditve parcel optimiziranju prostora oziroma tehničnih rešitev.
1.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE, POGOJI PRIKLJUČEVANJA IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
19. člen 
Prometno omrežje in prometne površine
(1) Vsebina je prikazana na listih 2.2.5.2a in b.
Ceste
(2) Prometna ureditev
OU je prometno povezano s občinsko cesto JP 879581 (Stojan–odcep Trbul), ki je priključena na turistično cesto TC 6924 s priključkom v širini 3,0–5,0 m. Vse ostale prometnice znotraj OU so internega značaja. Zaradi geomorfoloških pogojev izrazito strmega terena se severozahodna pot v dolžini približno 40 m razvije izven OU. Ostale poti južno oziroma severno od osrednje osi so torej povozne poljavne prometnice (asfaltirane ali zatravljene) – v javni rabi za obiskovalce in v zasebni lasti. Te interne poti se navezujejo na obstoječo oziroma dopolnjeno mrežo sprehajalnih oziroma jahalnih poti v okolico.
Mirujoči promet
V OU je zagotovljeno parkiranje vsem predvidenim gostom, skupno 76 parkirnih mest za osebna vozila. Znotraj tega se skozi upravne postopke zagotavlja potrebno število parkirnih mest po posameznih fazah oziroma GE in njihovih kapacitetah po merilih OPN.
Prometne površine za pešca in kolesarske površine
Glede na turistični značaj soseske in siceršnji okoliški prostor, glede na izrazito ekstenzivnost motornega prometa od turistične ceste v dolini do naselja Legen oziroma destinacije se, upoštevajoč tudi usmeritve v OPN glede tega, z prometno tehničnim režimom zagotovi največjo možnost enakopravnosti tudi kolesarskega in peš prometa motornemu prometu – z omejitvijo hitrosti na celi trasi na 40 km/h in znotraj OU v samem naselju na 30 km/h.
Vodovodno omrežje
(3) Oskrba z vodo za sanitarne potrebe se zagotavlja iz treh zasebnih vrtin, po posameznih fazah razvoja ureditve v OU, in sicer:
– iz obstoječega vira VV1 ob vzhodnem robu OU predvsem za potrebe obstoječih ureditev,
– iz novega vira VV2 ob severozahodnem robu OU za predvidene nastanitveno gostinske in poslovne ureditve,
– iz predvidenega vira VV3 ob jugovzhodnem robu OU z vodo za oskrbo bazenov in ogrevanje.
Ta sistem vodne oskrbe bo tudi v končni fazi namenjen zgolj oskrbi programov v OU. V nestanovanjskih objektih ter objektih namenjenih turistični dejavnosti se namestijo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne faze naj investitor poskrbi ustrezne vodne vire s pridobitvijo vodne pravice. V kolikor priklopi ne bi bili izvedljivi naj investitor zagotovi priklop na javni vodovod.
(4) Za potrebe požarnega varstva je iz obstoječega hranilnika vode že speljano hidrantno omrežje do dveh priključnih gasilnih mest. Z razširitvijo naselja naj bodo izvedeni dodatni hidrantni priključki za gasilce. Za začetno gašenje se v prvi fazi zagotavlja v hranilnikih 6 m3 požarne vode, v sukcesivno grajenih predvidenih bazenih pa je še preko 230 m3 (v osrednjem 45 m3, ostalo v malih).
Odvajanje odpadnih voda
(5) Za ureditve v OU se zgradi enoten sistem zbiranja in odvajanja odpadnih voda v komunalni kanalizaciji, ki bo priključena preko javnega sistema kanalizacije na čistilno napravo. Do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema pa se obstoječ kanalizacijski sistem z greznico priključi na male čistilne naprave. Sukcesivno se po fazah izgradnje ureditve dograjuje tudi končni kanalizacijski sistem z vmesnimi malimi čistilnimi napravami. Odpadne vode ki se zbirajo v obstoječi greznici, se le-te priključijo na malo čistilno napravo. Poleg področnih predpisov ureditev določa tudi resorni občinski odlok.
Odvajanje padavinskih voda
(6) Vse meteorne vode, obstoječe in predvidene, se v meteorni kanalizaciji najprej zbere v zbiralnikih in od tu nadzorovano odvaja v strugo potoka Reka. Za viške zbranih voda se v naravnih odvodnikih uredi ustrezne cevne izpuste, ki naj bodo varovani s kamnito oblogo. Tudi zaledne vode, kjer se pojavijo, pa je potrebno površinsko odvajati mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje iz parkirnih in manipulativnih površin ter cest se spelje v ponikovanje preko peskolovov in lovilcev olj. Ureditev se zgradi upoštevajoč priloženo strokovno podlago 334.
Odpadki
(7) Odpadke se, v skladu tudi z resornim občinskim odlokom, zbira ločeno po vrstah na opredeljenih lokacijah in zagotovi njihova kontinuirana oddaja pooblaščeni organizaciji. Odpadke nastale pri gradnji se zbira in obravnava ločeno v skladu z uredbo o tem.
Električno omrežje
Nove potrebe v predvidenih petih fazah realizacije se v bodoče zagotavlja iz nove TP Sonce. Skupna predvidena končna poraba (torej obstoječa in nova) je predvidena okoli 250 kW. Predvidena TP se bo vzankala med TP Legen Bricman in op. št. D55/89, kjer se predviden SN kablovod spoji z obstoječim SN kablovodom, ti poteka v TP Zgornji Legen. Napajanje se uredi po priloženi strokovni podlagi Elektro Celje d.d. V OU se vzpostavlja tudi pridobivanje električne energije s končno kapaciteto internega solarnega sistema (50 kW).
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se zagotovi skozi novo naselje v OU vzdolž občinske ceste.
Oskrba s plinom
V OU je instaliran interni sistem oskrbe s plinom, s cisterno za plin.
Ogrevanje in učinkovita raba energije
Ureditev razvitega koncepta t. i. »pametne vasi« predvideva učinkovite in okolju prijazne principe učinkovite rabe energije na vseh nivojih – produkciji, distribuciji in porabi. Obstoječ centralni sistem ogrevanja z energenti na biomaso, sončno energijo, plin in nafto bo še nadgrajen z dodatnimi kolektorji in dvema agregatoma na sekance, toplotne črpalke zrak-voda, ki bodo, zaradi optimalnega ekonomsko ekološkega izkoristka, tudi povezana.
Elektronsko komunikacijsko omrežje (EKO)
Območje že ima vzpostavljeno visoko tehnološko elektro komunikacijsko omrežje, s samostojnimi antenami IKT signalov in s priklopom za TK, s priključnim mestom južno od OU. V OU je locirana tudi bazna postaja mobilne telefonije.
20. člen 
(obratovanje javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture) 
V OU je javni prostor le prostor javne poti in pločnika JP 879581. Ta se izvede v predvideni 1. fazi izgradnje. Površina tega javnega dobra je javna prometna površina, s katero upravlja občina. Ob tem imajo vse druge utrjene površine v OU status poljavnih površin v zasebni lasti. Na obstoječo priključno cesto je priključen sistem gozdnih vlak (vlake št. 1103100001, 11030100015, 113096004 in 1103096012) za spravilo posekanega lesa iz bližnjih gozdnih površin. Pogoji za gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedeni ureditvi ne smejo poslabšati.
21. člen 
(Pogoji priključevanja na omrežja, objekte in naprave) 
Posamezna stavba ali ureditev, ki potrebuje priključke na javne infrastrukture se lahko zgradi pod pogoji opredelitve izgradnje infrastrukture za fazo, v katero ta stavba spada.
Priključevanje na vodovodno omrežje
Vsako odjemno mesto naj se priključi v skupno interno vodovodno omrežje v OU.
Priključevanje na kanalizacijsko omrežje
Vsaka stavba, ki se priključuje na interno vodovodno omrežje in ima posledično odpadne fekalne vode se mora priključiti na interno kanalizacijsko omrežje, ki bo priključeno na predvidene MKČN.
Odvajanje drugih odpadnih voda
Očiščene odpadne vode iz MKČN in očiščene iz utrjenih površin ter s streh se odvajajo v interno meteorno kanalizacijo in od tu v skupno meteorno kanalizacijo.
Ravnanje s komunalnimi odpadki
Vsi komunalni odpadki se zbirajo ločno, na treh določenih lokacijah, z dostopi, urejenimi za odvoz odpadkov s kombiniranimi vozili. Za odvoz vseh morajo biti s pooblaščenimi upravljalci sklenjene ustrezne pogodbe glede na vrsto odpadkov.
Priključevanje električne energije
V OU velja tipizacija Elektro Celja d.d. in vsi drugi pogoji njihovih konkretnih smernic št. 3009. Tako se med drugim pri gradnji v varovalnih pasovih EE vodov in naprav v skladu s aktualnimi predpisi upoštevajo zahteve glede elektroenergetskega sevanja in hrupa.
1.5 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
22. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Območje nima vsebin, varovanih kot kulturna dediščina. Pač pa se sama ureditev, še posebej oblikovanje stavb, nanaša na kulturno izročilo lokalnega prostora – tako v smislu kakovostne integracije v dano okolje kot v smislu dodane vrednosti turističnega produkta.
1.6 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE 
23. člen 
(varovanje okolja in zdravja ljudi)
Varstvo voda
Vodovarstvenih območij ni. Potrebe po vodi iz lastnih zajetij po posameznih fazah naj bodo predhodno v upravnih postopkih pokrite z ustreznimi vodnimi dovoljenji. Komunalne odpadne vode se z vodonepropustnimi cevovodi odvaja v čistilno napravo ko bo zgrajena, do tedaj pa v male čistilne naprave. Tudi gnojnik in gnojna jama hleva naj bosta, skupaj z cevovodi, izvedena nepropustno, brez možnosti izpustov.
Vsi posegi se morajo izvajati tako da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih oziroma strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnihkoli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na območju vodnih zemljišč ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati nobene vrste materiala z delovišča v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja pri gradnji, in je potencialno strupen za ribe. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
Varstvo tal
OU se nahaja v plazljivem in erozijsko ogroženem območju. Posegi v zemljišče se smejo izvajati le tako, da ne sproščajo gibanje hribin ali kako drugače ogrožajo stabilnosti terena. Ureditve in gradnje, od gradenj stavb, infrastrukture in zunanjih ureditev (vključno s škarpami ipd.) pa se lahko izvedejo le v skladu z merili – ugotovitvami, ki jih je opredelila priložena strokovna podlaga Geološko-geomehansko poročilo o erozijski ogroženosti in nevarnosti plazenja na območju turističnega naselja »Sonce« na območju kmetije Stojan na naslovu Legen 178.
Varstvo zraka
Vsaj 25 % virov energije naj bo zagotovljenih iz sončne energije in biomase. Novi objekti morajo biti energetsko učinkoviti.
Varstvo pred hrupom
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju naj se UO zagotovi standard II. stopnje varstva pred hrupom.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Elektromagnetnega sevanja na območju ne bo.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Upošteva se določila za zmanjšanje emisij svetlobe v okolju po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V UO naj bo le razsvetljava po merilih razsvetljave z okolju prikaznimi svetilkami – ki ne sevajo navzgor ipd..
24. člen 
(ohranjanje narave) 
Ohranja naj se skupine gozdnega drevja in druge lesnate vegetacije (predvsem ekstenzivnih in travniških sadovnjakih). V kolikor to ni mogoče, naj se jih nadomešča v bližini posega. Krajinska zasnova OU je zasnovana tako, da bo obsegala čim več zelenja in se bo v največji možni meri zlivala z okolico. Ohranja naj se kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine. V vseh obravnavanih območjih sprememb namenske rabe naj se ob posegih v gozd zagotavlja prostorsko strukturiran in floristično bogat gozdni rob.
25. člen 
(varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov)
(1) Po namenski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč ni. Po dejanski, pa naj kmetijske površine prevladujejo urejene kot vrtički oziroma vzdrževane košenice.
(2) Ornica oziroma humus v debelini 40 cm se bo uporabil za ureditev zelenih površin v OU.
1.7 REŠITVE ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI IN POŽARNO VARSTVO 
26. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Zagotovi se ustrezne ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom. Naravnih omejitev iz tega področja, kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ali plazovitost terena, v območju urejanja ni. Cisterne z gorivom na naftne derivate morajo biti zgrajene tako, da je zagotovljena varnost pred izlitjem v prostor v skladu s predpisi za to področje. Prav tako mora biti malo interno plinsko omrežje za gospodinjstvo zgrajeno v skladu s predpisi tako da je onemogočeno uhajanje plina ali druge oblike požarnega oziroma eksplozijskega ogrožanja.
27. člen 
(varstvo pred požarom) 
Dejavnost in opredeljeni ureditvi ne spadata med požarno posebej ogrožene. V splošnem je požarna varnost zagotovljena:
– z ustreznimi odmiki 8 m; kjer to ni mogoče zagotoviti potem se, tudi skozi dokumentacijo PZI, zagotovi ustrezne požarnovarnostne ukrepe (na mejnih fasadah stavb ipd.) v skladu s predpisi za preprečevanje širjenja požara v pogojih zmanjšanega odmika;
– z ustreznimi dostopi intervencijskih vozil po opredeljeni mreži cest in poti; investitor zagotavlja stalno neovirane in varne dovoze ter dostope do označenih delovnih površin za intervencijska vozila – ti se opredelijo v DGD/PZI prometnih površin v OU;
– z zagotavljanjem ustreznih količin požarne vode – iz hidrantnega omrežja treh hidrantov oziroma vodnih zbiralnikov, neposredno napajanih iz internih vodnih virov;
– dopolnilno bo v drugi fazi na razpolago tudi voda iz bazenov v količini ca. 232 m3.
1.8 DOPUSTNA ODSTOPANJA 
28. člen 
(dopustna odstopanja) 
Stavbe lahko odstopajo v velikosti (tlorisnih dimenzijah, višini in v lokacijah opredeljenih v zakoličbeni situaciji do 10 %. Izjema so individualne enote v severnem delu, kje so lahko, pod pogoji geomorfoloških razmer in predhodnih projektov cest oziroma dostopne poti, lahko premiki stavb tudi večji. Odstopanja tudi tu ostajajo do 30 % glede na tlorisno ali višinsko pozicijo. Ob tem naj se kapacitete ne povečujejo.
29. člen 
(etapnost gradnje) 
Stavbna struktura in z njo povezana infrastruktura se lahko gradi v zaporedju petih fazah, opredeljenih na listu 229 faznost gradnje. Posamezne faze se lahko združujejo. Ob izgradnji posamezne faze se v največji možni meri zagotovi izgradnja potrebne infrastrukture v območju dotične faze ki je potrebna za funkcioniranje naslednjih faz.
1.9 DRUGI POGOJI POSEGOV V PROSTOR 
30. člen 
(monitoring) 
Poseben monitoring kazalnikov stanja okolja v OU ni potreben, izvaja se v skladu z veljavnimi področnimi predpisi za posamezne vsebine.
31. člen 
(viški materiala) 
Viški materiala pri izgradnji območja se bodo v pretežni meri uporabili pri finalizaciji ureditve v OU. Za eventuelne presežke pa bo investitor zagotovil legalno deponiranje s pogodbo z lastnikom zemljišča.
1.10 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
32. člen 
(komunalno opremljanje območja) 
(1) Za komunalno opremljanje območja urejanja se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Ta naj vključuje izgradnjo vseh predvidenih omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in površin grajenega javnega dobra po opredeljenih fazah. Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(2) Gradnjo komunalne opreme območja lahko izvaja investitor na podlagi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišča, ki jo sklene z občino. V njej naj bodo določene obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev v javno korist. Zgrajeno komunalno infrastrukturo bo v takem primeru investitor predal v last in v upravljanje (po pristojnem upravljavcu) MO Slovenj Gradec.
33. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev za območje urejanja po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) 
OPPN se lahko razveljavi po tem, ko je v celoti zgrajena predvidena komunalna oprema območja in so realizirane načrtovane prostorske ureditve na vsaj 90 % prostorskih ureditev površin GE.
34. člen 
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije, v okviru svojih pristojnosti pa tudi Mestna občina Slovenj Gradec.
35. člen 
(vpogled v OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami in spisom postopka je stalno na vpogled na Mestni občini Slovenj Gradec, sam odlok pa tudi na Upravni enoti Slovenj Gradec.
36. člen 
(veljavnost določb) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0002/2017
Slovenj Gradec, dne 3. decembra 2021
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Tilen Klugler 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti