Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2022 z dne 7. 1. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2022 z dne 7. 1. 2022

Kazalo

41. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja DO-02 – Jerank v Mestni občini Slovenj Gradec (ID št.: 2270), stran 111.

  
Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 29. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja DO-02 – Jerank v Mestni občini Slovenj Gradec (ID št.: 2270) 
I. UVODNI DOLOČBI 
1. člen 
(splošno) 
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja DO-02 – Jerank v Mestni občini Slovenj Gradec« v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2020/OPPN-063.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2270.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
(1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo stanovanjske stavbe na lastni parceli, z vso potrebno zunanjo ureditvijo ter komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
– gradnjo stanovanjske stavbe z vso potrebno zunanjo ureditvijo,
– gradnjo potrebne prometne infrastrukture,
– gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega parcelo, na kateri se izvedejo trajni objekt, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti.
(2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcelo v k.o. 861 Dobrava: 570/8. Meja območja poteka po obodu te parcele.
(3) Velikost zemljišča je 649 m².
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) 
(1) Obravnavano območje leži cca 7200 m JV od centra mesta Slovenj Gradec in 4200 m SZ od Mislinje, v naselju Metulov breg. Nahaja se na gričevnatem delu, kjer teren zmerno pada proti SV. Območje se nahaja južno od regionalne ceste III. reda – R3, šifra odseka 6904, Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava, od koder ima glavni prometni dovoz, dostop.
(2) V območju OPPN se načrtuje gradnja stanovanjske stavbe, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
6. člen 
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) 
(1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo prostora SSe – območje prostostoječe individualne stanovanjske gradnje, z oznako EUP DO-02, Jerank, za katerega je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (krajše OPPN).
Osnovna dejavnost v enoti urejanja prostora DO-02 – Jerank je bivanje.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
– odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– novogradnja,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
– Stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe, 
– dvostanovanjske stavbe, 
– Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 9. člena tega odloka. 
– Objekti transportne infrastrukture.
– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
7. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) 
(1) Območje OPPN obsega zemljiško parcelo južno od regionalne ceste III. reda – R3, šifra odseka 6904, Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava, od koder ima glavni prometni dovoz na zemljišče, kjer se načrtuje postavitev stanovanjske stavbe.
(2) V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjske stavbe in lokacija ter velikost in lokacija garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris objektov, možna je drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki bodo opredeljeni v odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Zarisana je gradbena meja, katere tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(3) Načrtovana stanovanjska stavba je maksimalne etažnosti pritličje in mansarda (P+M), lahko je tudi nižjih etažnosti. Možna je izvedba kleti v kolikor to dopuščajo geomehanske razmere.
(4) Maksimalna izraba gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati faktorja 0,5.
(5) Smer in lokacija dovoza/dostopa je prikazana načelno, natančno se določi v projektni dokumentaciji. Temu se prilagodi lokacija nadstrešnice ali garaže. Smer vhoda v stavbo je prikazan načelno in se natančneje določi v projektni dokumentaciji.
(6) Pri fasadi je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.
(7) Zaradi obstoječih stavb v bližini in oblike njihovih streh je potrebno streho oblikovati temu skladno in kvalitetno, prav tako kritino strehe (temne, sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, nereflektivne). Dopustne so ozelenjene strehe.
(8) Strehe enostavnih in nezahtevnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli. Strehe drugih oblik ali naklona se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti enostavnega oziroma nezahtevnega objekta takšna streha bolj primerna.
(9) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi.
(10) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo se načrtuje tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.
(11) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in jih je treba postaviti vzporedno s strešino. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot delov fasad.
(12) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele.
(13) Med projektiranjem in gradnjo se naj upoštevajo smernice in pogoji temeljenja v skladu z izdelanim geološko geomehanskim poročilom (MR projekt, št. projekta: MR-P-54/20, april 2020). Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objekta, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika.
8. člen 
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
9. člen 
(skupne določbe glede prometnega urejanja) 
(1) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.
10. člen 
(prometno omrežje, parkiranje) 
(1) Vplivno območje leži v varovalnem pasu državne ceste R3-696, odsek 6904 Slovenj Gradec–Mislinjska Dobrava v km 9,820 desno in se bo navezovalo na državno cesto z novim cestnim priključkom, za katerega je v nadaljnjih fazah potrebno predložiti projektno dokumentacijo.
(2) Priključevanje na državno cesto se izvede v skladu s predpisano zakonodajo ter veljavnimi pravilniki in v skladu s pogoji upravljalca. Širina priključka je minimalno 3.0–5.0 m, radiji morajo zagotavljati vključevanje merodajnim vozilom.
(3) Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti ustrezno odvodnjavanje cest in izvesti ukrepe, da ne bo prihajalo do vpliva meteornih vod na obstoječe občinske ceste.
(4) Parkiranje je zagotovljeno na lastni parceli, in sicer minimalno 2 PM/stanovanjsko enoto.
(5) Lokacija in velikost garaže ali nadstrešnice se določi v projektni dokumentaciji.
11. člen 
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) 
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
12. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Objekt je možno priključiti na javno vodovodno omrežje.
(2) Količina porabljene vode bo merjena preko merilnega instrumenta – vodomera volumetrične izvedbe z dograjenim UKV oddajnikom dimenzije NO15, ki mora biti montiran v tipskem PVC jašku izven objekta.
(3) Vodovodni priključek k objektu bo dimenzije DN 32 mm in je v lasti stranke. Izgradnja priključka je strošek stranke.
(4) V primeru zmanjšanje tlaka si mora stranka vgraditi regulator tlaka.
(5) Priklop na javni vodovod in vsa montažna dela izvede Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o. na stroške stranke.
(6) Priključitev na vodovod je razvidna iz priložene situacije.
(7) Nad vsemi deli na vodovodnem priključku (gradbenimi in montažnimi) ima Javno podjetje Komunala stalen nadzor na stroške stranke.
(8) Vsa križanja in odmike vodovoda od trajno grajenih objektov in drugih komunalnih vodov je potrebno projektirati in izvesti v skladu s tehničnimi predpisi.
13. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju ni obstoječega kanalizacijskega omrežja.
(2) Na območju OPPN je potrebno zgraditi malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je obvezna priključitev na le-tega. MKČN mora biti nameščena na mestu, ki bo dostopno tovornemu vozilu za prevoz in črpanje fekalij.
(3) Padavinske odpadne vode iz strešin in drenažne vode, se zgradi ločena meteorna kanalizacija s priključitvijo na obstoječ kanal, na severovzhodnem delu parcele. Padavinske vode iz strešin se lahko zbirajo tudi v lokalnih zbiralnikih meteorne vode, preliv iz zbiralnika se naveže na meteorno kanalizacijo. Drenažne vode se priključijo direktno na meteorno kanalizacijo. Padavinska voda iz območja utrjenih površin in priključka se naveže na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
(4) Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice.
14. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V območju predvidenega posega v prostor poteka nizko napetostni (NN) 0,4 kV podzemni el. en. vod, ki ga je treba upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1 m od osi skrajnega el. en. voda v obeh smereh.
(2) Ukrepi se izvedejo v fazi izdelave projektne dokumentacije oziroma pred pričetkom gradnje.
(3) Za predvideni enostanovanjski objekt se načrtuje priključna moč do 17 kW (3 x 25 A). Priključevanje objekta na distribucijsko omrežje je možno na obstoječem NN podzemnem el. en vodu do stanovanjskega objekta na parceli št. 570/7 – Izvod I03: Škodnik iz transformatorske postaje TP Mislinjska Dobrava Šmon: 507.
(4) Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca ter smernicami in tehničnimi predpisi, ki veljajo za področje oskrbe z električno energijo.
15. člen 
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) 
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.
(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
16. člen 
(ogrevanje) 
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno.
(2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.
(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda- voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
17. člen 
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) 
Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
18. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA NARAVE IN ZDRAVJA LJUDI 
19. člen 
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) 
(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno zmanjšati emisije onesnaževal v zrak kot so npr. uporaba (čistih) energentov namenjenih za ogrevanje in hlajenje objektov na dane možnosti v naselju, ustrezne toplotne izolacije stavb in drugo ter upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
20. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izbirajo se naj naprave z nižjo zvočno močjo, primerno orientacijo naprav v smeri stran od sosednjih objektov in varovanih prostorov ter drugo.
21. člen 
(vodni režim in stanje voda) 
(1) Območje se nahaja izven zavarovanega vodovarstvenega območja.
(2) Obravnavana lokacija glede na Opozorilno karto pojavljanja zemeljskih plazov (ARSO) spada v območje majhne do srednje verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Glede na Opozorilno karto erozije spada obravnavana novogradnja v območje običajnih zaščitnih ukrepov.
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode se vodijo na lastno MKČN. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(4) Padavinske odpadne vode iz strešin in drenažne vode, se zgradi ločena meteorna kanalizacija s priključitvijo na obstoječ kanal, na severovzhodnem delu parcele. Padavinske vode iz strešin se lahko zbirajo tudi v lokalnih zbiralnikih meteorne vode, preliv iz zbiralnika se naveže na meteorno kanalizacijo. Drenažne vode se priključijo direktno na meteorno kanalizacijo. Padavinska voda iz območja utrjenih površin in priključka se naveže na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
(5) V skladu z izdelanim geotehničnim poročilom (MRProjekt, št. MR-P-54/20, april 2020) je potrebno načrtovane objekte temeljiti na temeljni plošči. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi oblikovanju brežin in nasipov kar se opredeli v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji geotehničnega mnenja. Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin.
22. člen 
(osončenje bivalnih prostorov) 
V stanovanjski stavbi je v vseh bivalnih prostorih potrebno zagotoviti minimalno naravno osončenje, osvetljenost v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, po veljavnih pogojih za predmetno območje OPPN.
23. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, varovanih območij ali drugih območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
24. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
(2) Za odvoz smeti je potrebno urediti ustrezen prostor – zbirno mesto in nabaviti tipizirane posode za odpadke za zbiranje ločenih frakcij: mešani komunalni odpadki in odpadna komunalna embalaža.
(3) V kolikor zbirno in prevzemno mesto nista na istem prostoru, mora stranka na dan odvoza zabojnik postaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe v sodelovanju z lastnikom zemljišča.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
25. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica. Območje se nahaja na območju majhne do srednje verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Obravnavana novogradnja spada v območje običajnih zaščitnih ukrepov.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
26. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
– da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
27. člen 
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj) 
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
28. člen 
(odstopanja pri načrtovanju objektov) 
(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidene stavbe je opisano v 7. členu odloka.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavbe je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika …). Stavba je lahko grajena brez kleti ali s kletjo.
29. člen 
(odstopanja glede prometne ureditve) 
(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije dovozov, obliko, lokacijo parkiranja, s postavitvijo nadstrešnice ali garaže se opredeli v projektni dokumentaciji.
30. člen 
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) 
Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV 
31. člen 
(pogoji za vzdrževalna in druga dela) 
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
32. člen 
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) 
Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
33. člen 
(obveznost v času gradnje) 
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
– posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– izkope oziroma pripravo temeljnih tal naj se izvaja ob obveznem sodelovanju geomehanika, ki mora po pregledu podati soglasje za predvideno izvedbo oziroma podati vsa potrebna dodatna in dokončna priporočila za izvedbo izkopov oziroma temeljenje objektov in ureditev odvodnjavanja,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(vpogled v OPPN) 
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Mestne Občine Slovenj Gradec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
35. člen 
(pričetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-00117202
Slovenj Gradec, dne 16. decembra 2021
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Tilen Klugler 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti