Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 15. 11. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 81 Center znanosti – del
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 81 Center znanosti – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja Centra znanosti s pripadajočimi ureditvami.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne Občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:1000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:1000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.4 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu | M 1:500 |
3.5 | Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.6 | Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorske ureditve | |
4.1 | Odstranitev obstoječih objektov | M 1:500 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti | M 1:500 |
4.3 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi | M 1:500 |
4.4 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.5 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.6 | Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.7 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja prostora,
2. izvleček iz OPN MOL ID,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN in
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje CITY STUDIO d.o.o., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, pod številko projekta CS 1326-18, v juliju 2021.
(1) Območje OPPN obsega dele enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) TR-284, TR-287 in TR-416.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 193/9, 193/10, 193/11, 193/12, 196/3, 196/4, 197/3, 197/4, 197/5, 214/1, 221/1, 221/2, 221/3, 221/4, 221/8, 221/9, 222/1, 222/2, 223/1, 223/2, 223/3, 223/4, 223/7, 223/10, 223/11, 223/12, 223/13, 224/8, 225/25, 225/74, 225/75, 1692/3, 1692/4, 1692/46, 1692/92, 1692/93, 1692/94, 1692/95, 1692/96, 1692/97, 1692/98, 1692/99, 1692/100 ter dela zemljišč s parcelnima številkama 224/7 in 1703/6, vsa v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje.
(3) Površina območja OPPN znaša 12.435,00 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote, in sicer:
– PE1 – površine, namenjene gradnji Centra znanosti s pripadajočimi ureditvami in obcestnim ureditvam,
– PE2 – površine, namenjene ureditvi pešpoti vzdolž vodotoka Gradaščice, ter
– PE3 – površine, namenjene ureditvi zelenih in tlakovanih površin.
(5) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži ob glavni mestni vpadnici – Barjanski cesti in obsega nepozidana in delno zaraščena zemljišča, ki jih z vzhodne in zahodne strani omejujeta obstoječi prometnici Barjanska cesta in Riharjeva ulica. Območje OPPN na severni strani meji na Gradaščico, na južni strani pa na pozidana zemljišča s prevladujočo stanovanjsko pozidavo. Glavno dominanto v širšem prostoru predstavlja Trnovska cerkev.
(2) Po Barjanski cesti in Riharjevi ulici poteka obstoječa gospodarska javna infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovani Center znanosti.
(3) Območje OPPN se na javno cestno omrežje priključuje z dvema novima priključkoma na Riharjevo ulico in enim novim priključkom na Barjansko cesto. Z Riharjeve ulice so načrtovani uvoz v garažo in izvoz za avtobuse, taksije in servisna vozila ter dovoz za dostavo. Z Barjanske ceste sta načrtovana uvoz za avtobuse, taksije in servisna vozila ter izvoz iz garaže.
(4) Dostop do javnega potniškega prometa za območje OPPN je mestna linija prevoza potnikov, ki poteka po Barjanski cesti. Obstoječe postajališče linijskega prevoza potnikov se nahaja na razdalji 200 m od meje območja OPPN, v neposredni bližini Osnovne šole Trnovo in Centra starejših Trnovo. Načrtovana je izvedba novega postajališča linijskega prevoza potnikov na zahodni strani Barjanske ceste ob stavbi Centra znanosti ter prestavitev obstoječega postajališča linijskega prevoza potnikov na vzhodni strani Barjanske ceste k načrtovanemu prehodu za pešce.
(5) Na Barjanski cesti in Riharjevi ulici je treba izvesti ukrepe za umirjanje prometa.
(6) Preko Barjanske ceste je načrtovan semaforiziran prehod za pešce v nadaljevanju vstopne ploščadi na vzhodni strani stavbe Centra znanosti. Prehod je dopustno izvesti v drugačnem, vizualno izstopajočem materialu. Dopustna je prestavitev obstoječega prehoda za pešce v iztek Kolezijske ulice.
(7) Na Riharjevi ulici je načrtovan dvignjen nivo križišč z Zeljarsko cesto in Kolezijsko ulico.
(8) Območje OPPN se navezuje na površino za pešce, ki poteka vzdolž Riharjeve ulice, ter ločeno površino za pešce in kolesarje, ki poteka vzdolž Barjanske ceste. Območje OPPN se z načrtovano pešpotjo navezuje na obstoječo pešpot vzdolž Gradaščice.
(9) Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na obstoječa vodovodna, kanalizacijska, plinovodna, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja. Izvesti je treba novo transformatorsko postajo in jo navezati na elektroenergetsko omrežje.
(10) Izven območja OPPN potekajo po zemljiščih s parcelnimi številkami 202/4, 202/6, 204/8, 221/5, 221/7, 223/9, 224/5, 225/51, 1692/50, 1692/68, 1692/70, 1692/71 in 1703/6, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje, objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN.
(11) Center znanosti dopolnjuje obstoječe dejavnosti v širšem prostoru s programi znanosti, izobraževanja in kulture. Ima vlogo generatorja družbenega dogajanja in razvoja prostora ob južni mestni vpadnici Barjanski cesti.
(12) Načrtovani Center znanosti s pripadajočimi ureditvami nima obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora in ne predstavlja bistvene dodatne obremenitve na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo v širšem območju. Območje OPPN bo z načrtovano pozidavo, novimi programi in ureditvami prostorsko sanirano.
(13) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe Centra znanosti,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo pisarne in poslovni prostori, samo za potrebe Centra znanosti,
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe: samo konferenčna oziroma kongresna dvorana za potrebe Centra znanosti,
– 12301 Trgovske stavbe: samo trgovina vezana na dejavnost Centra znanosti,
– 12420 Garažne stavbe: samo za potrebe Centra znanosti in nadomestna garaža za potrebe stanovanjskega objekta, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko 208/4 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladišča za potrebe Centra znanosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo kinodvorana in podobno ter dvorana za družabne prireditve,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje, stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji, observatorij, samo za potrebe Centra znanosti,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončna elektrarna,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, parki in trgi, ki niso sestavni del javne ceste.
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– za zagotavljanje elektronskih komunikacij,
2. parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe, samo v prostorski enoti PE1,
3. pešpoti,
4. dovozi do objektov, samo v prostorski enoti PE1,
5. dostopi za funkcionalno ovirane osebe,
6. parkovne površine, posamezna drevesa, površine za pešce.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območju OPPN je načrtovan Center znanosti s pripadajočimi ureditvami, obcestne ureditve in ureditev pešpoti ob Gradaščici. Območje je razdeljeno na tri prostorske enote: PE1, PE2 in PE3.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1 sta naslednji:
– v prostorski enoti je načrtovana gradnja Centra znanosti, in sicer: stavbe z oznako A (v nadaljnjem besedilu: stavba A), dveh podkletenih ploščadi z oznako B1 in B2 (v nadaljnjem besedilu: podkleteni ploščadi B1 in B2), pokrite kolesarnice ali nadstrešnice z oznako C (v nadaljnjem besedilu: pokrita kolesarnica ali nadstrešnica C) ter pripadajočih ureditev,
– v osrednjem delu prostorske enote je načrtovana stavba A, ki sestoji iz več krožnih volumnov – paviljonov ter povezovalne pritlične avle. Avlo in paviljone prekriva skupna streha, ki jo posamezni paviljoni višinsko presegajo,
– v severozahodnem in severovzhodnem delu prostorske enote so ob Gradaščici načrtovane zelene površine na raščenem terenu,
– v severovzhodnem delu prostorske enote sta načrtovani podkleteni ploščadi B1 in B2 ter zelene površine na raščenem terenu, urejene deloma kot otroško igrišče in zasajene z visokoraslim drevjem,
– v vzhodnem delu prostorske enote je med stavbo A in Barjansko cesto načrtovana vstopna ploščad,
– v zahodnem delu prostorske enote so ob stavbi A načrtovane manipulativne površine, namenjene dostavi in odpremi blaga ter parkiranju enoslednih vozil, koles in polnjenju električnih avtomobilov, v južnem delu prostorske enote ob stavbi A so urejene manipulativne površine, namenjene dostopu v garažo in začasnemu ustavljanju avtobusov in taksijev ter parkiranju koles,
– ob južni meji prostorske enote so načrtovani pokrita kolesarnica ali nadstrešnica C, betonski zid in zelenica ter dovoz do garaže. Dopustna je izgradnja nadomestne garaže z oznako D (v nadaljnjem besedilu: nadomestna garaža D),
– na vzhodni strani prostorske enote, ob Barjanski cesti, je načrtovana ureditev zelenih in tlakovanih obcestnih površin. Dopustna je ureditev postajališča za izposojo koles,
– dovoz do Centra znanosti je načrtovan preko dveh novih priključkov z Riharjeve ulice in enega novega priključka z Barjanske ceste,
– uvoz v garažo v klet stavbe A je načrtovan z Riharjeve ulice, izvoz pa na Barjansko cesto,
– dovoz za avtobuse, taksije in servisna vozila je načrtovan z Barjanske ceste preko desno-desnega priključka, izvoz pa na Riharjevo ulico,
– dovoz za dostavo je načrtovan z Riharjeve ulice,
– vhodi v stavbo A so načrtovani iz vseh štirih strani, glavni vhod je načrtovan na vzhodni strani,
– stavba A:
– ima tlorisno nepravilno – amorfno obliko,
– je načrtovana v strukturirani hierarhiji petih krožnih volumnov – paviljonov različnih premerov, etaž in višin, v katerih so načrtovani posamičnimi programskimi sklopi. Največji paviljon (paviljon 0) je umeščen v sredino objekta, okoli katerega so »satelitsko« umeščeni štirje manjši paviljoni (paviljon 1, paviljon 2, paviljon 3 in paviljon 4). Prostor med paviljoni povezuje pritlična avla amorfne oblike. Loki oboda avle, ki se tangentno priključujejo na obodne paviljone, so napeti (konkavni) proti osrednjemu paviljonu. Na enak način so načrtovani tudi nadstreški po obodu pritlične avle,
– v pritličju in nadstropjih so načrtovani naslednji programski sklopi: avla z različnimi programi (virtualno stičišče, trgovina, informacijski pulti in podobno), osrednji razstavni prostor, planetarij, laboratoriji, demonstracijsko središče, konferenčna dvorana, medijsko središče, galerija, restavracija, kavarna, mini eksperimentalnica, pisarne za potrebe uprave in prostore za sestanke in podobno,
– v kleti so načrtovani: garaža, konferenčna dvorana, medijsko središče, galerija, skladišča, drugi pomožni in tehnični prostori, transformatorska postaja ter zbirno in prevzemno mesto komunalnih odpadkov,
– na nivoju strehe pritlične avle povezuje paviljone skupna zelena pohodna streha, ki jo posamezni paviljoni višinsko presegajo,
– strehe paviljonov je dopustno urediti kot zelene pohodne strehe,
– na strehah je dopustna postavitev tehničnih naprav (klimatskih naprav, svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho, sončne elektrarne) in čebelnjakov, rastlinjakov in podobno,
– podkleteni ploščadi B1 in B2 sta namenjeni postavitvi naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), vezanih na programe Centra znanosti.
(3) V prostorski enoti PE1 je na parceli, namenjeni gradnji, z oznako GP2 dopustna gradnja nadomestne garaže D, ki je namenjena za potrebe parkiranja stanovanjskega objekta na zemljišču s parcelno številko 208/4 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje.
(4) V prostorski enoti PE2 je vzdolž Gradaščice načrtovana pešpot, ki se navezuje na obstoječo pešpot ob Gradaščici v severovzhodnem delu OPPN, ter ureditev zelenih površin z enostranskim drevoredom.
(5) V prostorski enoti PE3 je med obstoječim objektom na zemljišču s parcelno številko 225/37 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje in načrtovano pešpotjo vzdolž Gradaščice dopustna ureditev zelenih in tlakovanih površin.
(6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) V območju OPPN so nad terenom dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu z določili 8., 9., 11. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe Centra znanosti v skladu z določili tega odloka o pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(pogoji za oblikovanje objektov)
Pogoji za oblikovanje objektov v območju prostorske enote PE1 so:
– stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno,
– fasade povezovalne pritlične avle in fasade paviljonov stavbe A morajo tvoriti enotno fasadno opno, ki mora biti delno zastekljena,
– strehe so ravne ali z naklonom do 5º,
– streho planetarija in delov stavbe A s podobnimi programi je dopustno izvesti v obliki kupole,
– strehe stavbe A je treba v čim večji meri ozeleniti. Na strehi, ki ima več kot 600,00 m² neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, instalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, jaškov za dvigala, dostopov do strehe, objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture ter čebelnjakov, rastlinjakov in podobno, je treba urediti zeleno streho,
– streha nad pritlično avlo stavbe A se po obodu zasadi z zimzelenimi grmovnicami ali okrasno travo, tako da je stavba proti vodotoku manj vidna,
– streho nad osrednjim delom stavbe A je dopustno (v celoti) izvesti v steklu,
– tehnične naprave (klimatske naprave, sončne elektrarne in podobno) in čebelnjaki, rastlinjaki in podobno na strehah ter kupola planetarija morajo biti oblikovno zastrti pred pogledi s ceste ali vključene v arhitekturno zasnovo stavbe,
– ograje oziroma zastori instalacij na strehi, so lahko visoki do 4,50 m, biti morajo transparentni in oblikovno skladni z osnovno stavbo,
– vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani enotno in morajo biti oblikovno skladni z osnovno stavbo.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Pri zasnovi zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti morajo biti utrjene, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
– ureditev zunanjih površin mora potekati čim bolj zvezno, brez višinskih preskokov,
– dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: urbane opreme (grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi, grajena oprema v parkih, grajena igrala na otroškem igrišču, grajena vadbena oprema in podobno), pomožnega paviljona, nadstrešnic, spominskih obeležij (spomeniki, kipi, prostorske instalacije in podobno), merilnih mest za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja in kolesarnic,
– dopustna je postavitev mikrourbane opreme: klopi, košev za smeti, stojal za kolesa,
– dopustna je ureditev gostinskega vrta za potrebe Centra znanosti,
– dopustna je postavitev informacijskih panojev za potrebe Centra znanosti,
– elementi mikrourbane opreme morajo biti v območju OPPN oblikovani enotno,
– zasaditev predpisanega števila dreves je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18,00 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,
– izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.
(2) Za zunanjo ureditev v prostorski enoti PE1 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
(3) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE1 so:
– v prostorski enoti je treba zagotoviti najmanj 25 % zelenih površin na raščenem terenu,
– na parceli, namenjeni gradnji Centra znanosti, je treba na raščenem terenu zasaditi najmanj 20 dreves na hektar,
– ob južni meji prostorske enote je treba zelene površine gosto zasaditi z grmovnicami oziroma drevjem,
– v severovzhodnem delu prostorske enote je treba urediti otroško igrišče,
– v vzhodnem delu prostorske enote je med stavbo A in Barjansko cesto treba urediti osrednjo vstopno ploščad, ki bo enotno tlakovana ter sodobno oblikovana z arhitekturnimi in krajinskimi elementi. Ograjevanje in urejanje parkirišč ni dopustno,
– višinsko razliko med Barjansko cesto in načrtovano stavbo A je treba premostiti s klančino, ki ne sme presegati naklona 5 %,
– površine ob Barjanski cesti je treba ozeleniti oziroma tlakovati,
– manipulacijske površine ob stavbi A morajo biti tlakovane in oblikovno usklajene z ureditvijo vstopne ploščadi,
– v sklopu ureditve zunanjih površin je treba načrtovati parkirna mesta za kolesa,
– dopustno je postaviti postajališče za izposojo koles,
– ograjevanje proti Gradaščici in Barjanski cesti ter Riharjevi ulici ni dopustno, z izjemo otroškega igrišča, ki ga je dopustno ograditi z ozelenjeno žičnato ograjo oziroma z živo mejo, višine do 1,00 m,
– postavitev ozelenjene žičnate ograje je dopustna vzdolž južne in zahodne meje prostorske enote ob upoštevanju določila iz prejšnje alineje,
– postavitev ozelenjene žičnate ograje, višine do 1,80 m, je dopustna vzdolž zahodne meje z zemljiščema s parcelno številko 224/2 in 225/37 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje,
– postavitev betonskega zidu, višine do 2,20 m, je dopustna vzdolž severne meje z zemljiščem s parcelno številko 224/2 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje,
– postavitev betonskega zidu, višine 2,20 m, ki se mora nižati v smeri proti Barjanski cesti, je dopustna na južni strani uvoza in izvoza v garažo stavbe A,
– vsi betonski zidovi morajo biti v čim večji možni meri ozelenjeni,
– višinske razlike morajo biti v čim večji meri urejene z ozelenjenimi brežinami; v primerih, kjer druge tehnične rešitve niso izvedljive, je višinske razlike dopustno premagovati s škarpami, armiranimi zemljinami ali opornimi zidovi z višino do 1,50 m,
– dopustna je tudi ureditev stopnišč in klančin.
(4) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE2 so:
– pešpot ob Gradaščici je treba izvesti kot utrjeno peščeno površino v nadaljevanju obstoječe pešpoti v širšem obrečnem pasu,
– površino ob pešpoti je treba ozeleniti in zasaditi z enostranskim drevoredom,
– postavitev ograj in živih mej ni dopustna.
(5) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE3 so:
– površino je treba v čim večji možni meri ozeleniti,
– dopustna je izvedba tlakovanih površin,
– postavitev ograj ni dopustna.
(6) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi«.
(7) Prikaz dreves in stojal za parkiranje koles v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« je zgolj informativen, pozicije dreves in stojal za parkiranje koles se določijo v projektni dokumentaciji.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, brez napuščev in konzolnih nadstreškov ter uvozno-izvoznih klančin do podzemne etaže.
(2) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom v prostorski enoti PE1 so:
a) stavba A, stavba amorfne oblike, dimenzij 95,00 x 76,50 m, sestavljena iz petih paviljonov: |
– paviljon 0 – premer | 55,00 m | |
– paviljon 1 – premer | 24,50 m, odmik središča od središča paviljona 0 | 47,00 m |
– paviljon 2 – premer | 19,00 m, odmik središča od središča paviljona 0 | 39,00 m |
– paviljon 3 – premer | 26,00 m, odmik središča od središča paviljona 0 | 42,50 m |
– paviljon 4 – premer | 14,00 m, odmik središča od središča paviljona 0 | 36,50 m |
b) podkletena ploščad B1: |
– ploščad na stiku s tlemi – premer | 10,00 m |
c) podkletena ploščad B2: |
– ploščad na stiku s tlemi – premer | 12,00 m |
č) pokrita kolesarnica ali nadstrešnica C: |
– do 23,50 x 4,00 m |
d) nadomestna garaža D: |
– tlorisne dimenzije: 5,20 x 3,40 m. |
(3) Tlorisne dimenzije stavb pod terenom v prostorski enoti PE1 so:
a) stavba A: |
– severovzhodna stranica | 66,00 m |
– jugovzhodna stranica | 86,00 m |
– jugozahodna stranica | 85,00 m |
b) podkletena ploščad B1: |
– premer | 10,00 m |
c) podkletena ploščad B2: |
– premer | 12,00 m |
(4) Največje dopustne dimenzije tlorisnih gabaritov nadzemnih in podzemnih etaž stavb v območju OPPN so določene z gradbeno mejo v grafičnih načrtih oziroma odmikom od meje sosednjih zemljišč kot:
– največji tlorisni gabarit stavbe nad terenom in
– največji tlorisni gabarit stavbe pod terenom,
pod pogojem, da se ob tem upošteva tudi pogoj glede največje zmogljivosti bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP) območja, določen v 16. členu tega odloka, in pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu tega odloka.
(5) Gradbena meja (GM) je linija, ki je nadzemne etaže novo zgrajenih stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so odmaknjene od nje v notranjost.
(6) Odmik stavb nad terenom od meje sosednjih zemljišč je najmanj 4,00 m. Odmik stavb od meje sosednjih zemljišč je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč, vendar ne manj kot 1,50 m.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Ograjo, škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti.
(8) Odmik kleti od meje sosednjih zemljišč je najmanj 3,00 m. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.
(9) Odmik stavb od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin je najmanj 5,00 m. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglaša organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet.
(10) Lega in tlorisne dimenzije stavb so s koordinatami za zakoličbo, določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«. Tlorisne dimenzije stavb so prikazane v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost delov stavbe A je:
– paviljon 0 in paviljon 1: K+P+1,
– paviljon 2: P+2,
– avla in paviljon 3: K+P,
– paviljon 4: P+1.
(2) Etažnost podkletenih ploščadi B1 in B2 je K.
(3) Etažnost pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C je P, višina: do 3,00 m.
(4) Etažnost nadomestne garaže D je P, višina: do 3,50 m.
(5) Višina stavbe A je do 14,00 m. Nad to višino je dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, instalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, jaškov za dvigala, dostopov do strehe s pripadajočimi nadstreški, ograj, zastorov, objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture ter čebelnjakov, rastlinjakov in podobno.
(6) Višina stavbe A in njenih delov je razdalja med koto terena ob glavnem vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe oziroma njenega dela z ravno streho ali najvišjo točko strehe v obliki kupole.
(7) Višina nezahtevnih in enostavnih objektov, merjeno od kote zunanje ureditve, je do 3,00 m.
(8) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi«.
(višinske kote urejenega terena in pritličja)
(1) Višinska kota pritličja stavbe A in višinske kote terena pred vhodi v stavbo A so 292,00 m n. v.
(2) Višinska kota podkletenih ploščadi B1 in B2 je 291,50 m n. v.
(3) Višinska kota pritličja pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C je 292,00 m n. m. v.
(4) Višinska kota pritličja nadomestne garaže D je 291,50 m n. v.
(5) Višinske kote zunanje ureditve se na obodu območja OPPN gibljejo med 289,75 in 292,93 m n. v. Najnižja kota se nahaja pri navezavi načrtovane zunanje ureditve na pešpot vzdolž Gradaščice, in sicer na višini 289,75 m n. v. Višinsko razliko je dopustno premostiti s stopniščem. Najvišja kota zunanje ureditve 292,93 m n. v. se nahaja ob Barjanski cesti. Višinsko razliko je treba premostiti s klančino.
(6) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene višinskim kotam obodnih cest in uvozom na vstopno ploščad in manipulacijske površine oziroma v podzemno garažo, kotam raščenega terena na obodu območja OPPN in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih.
(7) Višinske kote zunanje ureditve ob stavbi je treba pred vhodi prilagajati koti pritličja.
(8) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« in št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(1) Zmogljivost prostorskih enot:
1. Površina prostorske enote PE1: | 11.758,00 m² |
a) stavba A: |
– BTP stavbe A nad terenom | do 10.000,00 m2 |
– BTP stavbe A nad terenom | do 6.900,00 m2 |
b) podkleteni ploščadi B1 in B2: |
– BTP podkletenih ploščadi B1 in B2 | do 260,00 m2 |
c) pokrita kolesarnica ali nadstrešnica C: |
– BTP pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C | do 100 m² |
2. Površina prostorske enote PE2: | 573,00 m2 |
3. Površina prostorske enote PE3: | 104,00 m2 |
(2) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad nivojem terena in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1. navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
(objekti, predvideni za odstranitev)
(1) Objekti, predvideni za odstranitev, v območju OPPN so:
– lope na zemljišču s parcelno številko 221/1 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje in
– lopa na zemljišču s parcelno številko 223/1 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje.
(2) Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
(3) Garažo na zemljišču s parcelno številko 223/1 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje je treba odstraniti v primeru gradnje nadomestne garaže D.
Za potrebe parkiranja stanovanjskega objekta na zemljišču s parcelno številko 208/4 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje, ki se nahaja izven območja OPPN, je v prostorski enoti PE1 na parceli, namenjeni gradnji, z oznako GP2 dopustna gradnja nadomestne garaže D, pod pogojem odstranitve objekta obstoječe garaže.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– GP1: parcela, namenjena gradnji Centra znanosti (stavbe A, podkletenih ploščadi B1 in B2 ter pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C) in pripadajočih ureditev, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 193/11, 193/12, 196/3, 197/3, 197/5, 221/8, 214/1, 221/1, 221/2, 221/3, 221/4, 221/9, 222/1, 222/2, del 223/1, 223/2, 223/3, 223/7, 223/10, 223/11, 223/12, 225/25, 1692/3, 1692/4, 1692/93, 1692/95, 1692/97, 1692/100 in del zemljišča s parcelno številko 224/7, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP1 meri 11.328,00 m²,
– GP2: parcela, namenjena gradnji nadomestne garaže D in pripadajočih ureditev, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 214/1 in 223/1, obe v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP2 meri 177,00 m²,
– GP3: parcela, namenjena izvedbi obcestnih ureditev (zelenih površin), ki obsega zemljišče s parcelno številko 193/9 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP3 meri 35,00 m²,
– GP4: parcela, namenjena izvedbi obcestnih ureditev (zelenih in tlakovanih površin), ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 197/4, 223/4, 223/13, 1692/46, 1692/94, 1692/96 in 1692/99, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP4 meri 218,00 m²,
2. prostorska enota PE2:
– GP5: parcela, namenjena ureditvi pešpoti ob Gradaščici, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 193/10, 196/4, 224/8, 225/75, 1692/92 ter dela zemljišč s parcelnima številkama 225/74 in 1703/6, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP5 meri 573,00 m²,
3. prostorska enota PE3:
– GP6: parcela, namenjena ureditvi zelenih in tlakovanih površin, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 225/74 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Površina GP6 meri 104,00 m².
(2) Parcelacija zemljišč in geokoordinatne točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnih načrtih št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je parcela, namenjena ureditvi pešpoti ob Gradaščici, z oznako GP5.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 193/10, 196/4 224/8, 225/75, 1692/92 ter dela zemljišč s parcelnima številkama 225/74 in 1703/6, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo skupaj 573,00 m².
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.5 »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in 3.6 »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradnjo stavb v območju OPPN je dopustno izvajati v več etapah v naslednjem zaporedju:
– etapa 1: gradnja Centra znanosti: stavbe A, pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C, zunanje ureditve in gospodarske javne infrastrukture v prostorski enoti PE1 ter pripadajoče gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN,
– etapa 2: gradnja podkletenih ploščadi B1 in B2,
– etapa 3: gradnja nadomestne garaže D.
(2) Etape 1, 2 in 3 je dopustno izvajati sočasno, etapa 3 se lahko izvaja tudi pred etapo 2.
(3) Ureditve v prostorski enoti PE2 in ukrepi za umirjanje prometa na Riharjevi ulici, določeni v petem in sedmem odstavku 7. člena tega odloka, morajo biti izvedene najkasneje do uporabe stavbe A iz etape 1.
(4) Ukrepi za umirjanje prometa na Barjanski cesti in dostop do javnega potniškega prometa za območje OPPN, določeni v četrtem, petem in šestem odstavku 7. člena tega odloka, morajo biti izvedeni najkasneje do uporabe podkletenih ploščadi B1 in B2 iz etape 2.
(5) Ureditve v prostorski enoti PE3 niso vezane na ureditve v preostalih prostorskih enotah in se lahko izvajajo kot samostojna etapa.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Severni del območja OPPN, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 193/10, 193/11, 224/8, 225/75 in del zemljišča s parcelno številko 1703/6, vse v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje, se nahaja v enoti kulturne dediščine: Ljubljana – Nabrežja Gradaščice, kulturni spomenik državnega pomena, EŠD 22824.
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, vrtno-arhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami in je varovana z namenom ohraniti ustvarjalno delo arhitekta Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev v Ljubljani kot dragoceno kulturno vrednoto. Varovalni elementi spomenika so urejena nabrežja v celoti. Možne so dodatne parkovne ureditve travnatih brežin, prilagojene osnovni Plečnikovi zamisli.
(3) V obrečnem prostoru so načrtovane zelene površine s pešpotjo vzdolž Gradaščice, ki se navezujejo na obstoječo pešpot in zelene površine na severni strani območja OPPN.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(5) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj vodovarstvenega območja z oznako VVO III. Upoštevati je treba vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega Barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13).
(2) V območju OPPN se srednja gladina podzemne vode nahaja na približni koti 283,87 m n. v. Izkope, objekte in naprave na širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje 10 let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Na podlagi izdelane Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za območje OPPN 81 Center znanosti – del, GIGA-R, okoljsko svetovanje in rešitve, Margita Žaberl s.p., št. 115/2019, marec 2019, dopolnitev januar, april 2020, ob upoštevanju zaščitnih in omilitvenih ukrepov, niso ogroženi parametri kemijskega stanja podzemne vode. Snovi, ki jih pred posegom v prostor ni bilo v vodnem telesu, se tudi po izvedenem posegu ne bodo pojavile. Do izpada oskrbe s pitno vodo zaradi gradnje in obratovanja z OPPN načrtovanih stavb, ne more priti. Za pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna izdelava analize tveganja.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
(4) Odvajanje padavinske vode je dopustno speljati v vodotok (direktno ali indirektno preko sistema kanalizacijskega omrežja širšega območja). Število izpustov mora biti čim manjše. Pri tem je treba ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov. Predvideti je treba zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijsko omrežje oziroma površinske odvodnike.
(5) Odvajanje neočiščene odpadne vode neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode ni dopustno.
(6) Padavinske vode z območja OPPN se lahko ponovno uporabijo.
(7) Vse manipulativne in intervencijske površine morajo biti utrjene in urejene skladno z veljavnimi predpisi.
(8) Za preprečitev izlitja morebitnih nevarnih snovi je treba zagotoviti vodotesnost konstrukcijskega dela stavbe, kjer se snovi nahajajo: skladiščijo oziroma uporabljajo. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo in obratovanjem pretakale, skladiščile oziroma uporabljale nevarne snovi (npr. skladišča, delavnice), njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja, maziva), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajema vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V smislu zadrževalnega sistema – lovilne sklede mora biti urejena tudi garaža. Klet mora biti brez odtokov, neprepustna za vodo in druge snovi, ki se lahko v njej nahajajo.
(9) Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda (Gradaščica) 5,00 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih, določenih v Zakonu o vodah.
(10) Morebitni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki bi izjemoma potekali vzporedno z vodotokom, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da bodo zagotovljeni stabilnost brežin in struge ter varnost objektov – vodov v primeru poškodovanja vodotoka in vodogospodarskih objektov zaradi visokih voda.
(11) V obravnavanem območju ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjšali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(13) Pri izvedbi oziroma uporabi obnovljivih virov energije je potrebno upoštevati zakonodajo z vodovarstvenega vidika.
(14) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.
(15) V projektni dokumentaciji je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(16) Med gradnjo ni dopustno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti.
(17) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču ter za poseg zaradi odvajanja odpadnih voda. Vodno soglasje je treba pridobiti tudi v primeru, da bi bilo med gradnjo ali obratovanjem potrebno drenirati ali črpati podzemno vodo.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno.
(2) Prezračevanje podzemnih garaž je treba izvesti skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje in upoštevati predpis, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Uporabljajo se mejne vrednosti hrupa skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
(4) Če bo gradbišče po veljavni zakonodaji vir hrupa, je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
(5) Prezračevalne in druge naprave na vseh stavbah je treba umestiti tako, da niso moteče za sosednje objekte.
(6) Za vse prostore Centra znanosti, občutljive za hrup, mora investitor zagotoviti ustrezno zvočno izolacijo.
(1) Obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.
(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto in prevzemno mesto za komunalne odpadke morata biti urejeni v skladu s predpisi o gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
(2) Zbirno in prevzemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je načrtovano v kleti stavbe A. Prevzemno mesto za komunalne odpadke je treba umestiti izven voznih površin in na dovolj veliki in primerno utrjeni površini, ki omogoča dostop komunalnih vozil.
(3) Dovoz za komunalna vozila je načrtovan z Riharjeve ulice preko načrtovanega uvoza v garažo v kleti stavbe A, odvoz pa preko izvoza iz garaže na Barjansko cesto.
(4) Z odpadki je potrebno ravnati skladno z veljavnimi predpisi s tega področja.
(5) Zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke je določeno v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: dovoz intervencijskih vozil je določen po Riharjevi ulici in po Barjanski cesti. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(3) Hidrantno omrežje: za zagotavljanje požarne varnosti se koristijo hidranti, vgrajeni na javnem vodovodnem omrežju. Zunanjo požarno varnost je mogoče zagotavljati iz treh obstoječih hidrantov in novo predvidenega hidranta ob Barjanski cesti.
(4) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s predpisi s področja požarne varnosti.
(5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati varno evakuacijo iz načrtovane stavbe na proste površine ob njej. Evakuacija je naprej mogoča po sistemu javnih cest in pešpoti.
(6) Zagotoviti je treba zajem odpadnih požarnih voda v smislu zadrževalega sistema, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene, izvedene v ustreznem materialu (asfalt, beton, tlakovanje in podobno) in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(3) Vodenje pešcev in kolesarjev mora biti oblikovano prepoznavno, enostavno in brez višinskih skokov.
(4) Dovoze do načrtovane stavbe A v območju OPPN, ki potekajo preko hodnikov za pešce oziroma drugih površin za pešce in kolesarje, je treba urediti brez višinskih skokov in nepotrebnih kratkih horizontalnih manevrov, na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(5) Klančini v klet morata imeti širino najmanj 3,50 m in naklon največ 12 %. V primeru, da sta nadkriti ali ogrevani, je dopusten naklon največ 15 %.
(6) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN se na vzhodni strani prometno priključuje na Barjansko cesto, na zahodni strani pa na Riharjevo ulico.
(2) Uvoz v garažo v kleti načrtovane stavbe A je treba izvesti z Riharjeve ulice, izvoz iz garaže pa je treba navezati na Barjansko cesto.
(3) Dovoz do in iz garaže v kleti načrtovane stavbe A je treba urediti preko dveh enosmernih klančin, ki morata omogočati prevoznost za osebna in komunalna vozila.
(4) Dovoz za avtobuse, taksije in servisna vozila je treba urediti z Barjanske ceste preko desno-desnega priključka, izvoz pa na Riharjevo ulico.
(5) Dovoz za dostavo je načrtovan z Riharjeve ulice.
(6) Dopustna je ureditev dovoza do obstoječe garaže oziroma nadomestne garaže D z Riharjeve ulice.
(7) Vse dovoze na območje OPPN je treba urediti preko poglobljenih robnikov.
(8) Preko območja OPPN, in sicer vzdolž južne fasade načrtovane stavbe A, je načrtovan dovoz, namenjen ustavljanju avtobusov, taksijev in servisnih vozil.
(10) Načrtovana je izvedba ukrepov za umirjanje prometa na Barjanski cesti in Riharjevi ulici¸ skladno z določili šestega in sedmega odstavka 7. člena tega odloka.
(11) Prikaz ureditev za umirjanje prometa in lokaciji načrtovanih postajališč linijskega prevoza potnikov v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija« je zgolj informativen, podrobnejše ureditve se določijo v projektni dokumentaciji.
(1) Parkirna mesta za motorni promet za potrebe območja OPPN je treba zagotoviti v kleti stavbe A.
(2) Za potrebe Centra znanosti je treba zagotoviti najmanj 35 parkirnih mest za motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: PM). Od tega so 3 PM namenjena funkcionalno oviranim osebam, 4 PM za vozila z malimi otroki, 10 PM upravi Centra znanosti in službenim vozilom, preostanek PM je namenjen obiskovalcem.
(3) PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti urejena skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam, in umeščena v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(4) Od načrtovanih PM je treba zagotoviti vsaj 2 PM s polnilnico za električna vozila.
(5) Treba je zagotoviti najmanj 103 parkirnih mest za kolesa (v nadaljnjem besedilu: PM za kolesa).
(6) Zagotoviti je treba najmanj 5 parkirnih mest za enosledna vozila (v nadaljnjem besedilu: PM za enosledna vozila).
(7) PM s polnilnico za električna vozila in PM za enosledna vozila je dopustno urediti tudi na nivoju terena. Vsa PM za kolesa je treba urediti na nivoju terena, pri čemer mora biti vsaj 50 % PM za kolesa zaščitenih pred vremenskimi vplivi in varovanih pred krajo.
(8) Prikaz PM v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja ter značilni prerezi« je zgolj informativen. Pozicije PM je treba določiti v projektni dokumentaciji.
(peš in kolesarski promet)
(1) Območje OPPN se navezuje na obstoječe površine za pešce in kolesarje, ki potekajo po obodnih cestah.
(2) Vzdolž Riharjeve ulice sta urejena obojestranska hodnika za pešce, kolesarski promet poteka po obojestranski kolesarski stezi ob vozišču.
(3) Vzdolž Barjanske ceste poteka obojestranska ločena površina za pešce in kolesarje.
(4) Preko Barjanske ceste je v nadaljevanju vstopne ploščadi treba izvesti prehod za pešce.
(5) V prostorski enoti PE1 so vse tlakovane in utrjene površine, z izjemo dovozov, ki so načrtovani na južni in zahodni strani stavbe A in so namenjeni mešanemu prometu, namenjene samo pešcem.
(6) Dostop s kolesi je treba omogočiti do PM za kolesa, ki jih je treba izvesti na parceli, namenjeni gradnji Centra znanosti.
(7) V prostorski enoti PE1 je ob Barjanski cesti dopustno urediti postajališče za izposojo koles.
(8) V prostorski enoti PE2 je vzdolž Gradaščice načrtovana pešpot, ki se navezuje na obstoječo pešpot ob Gradaščici v severovzhodnem delu OPPN.
(dostava in odvoz odpadkov)
(1) Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po dovozu na južni strani OPPN ter preko klančin v klet stavbe A.
(2) Dostava je dopustna tudi z Riharjeve ulice.
(intervencijske poti in površine)
(1) Do vseh načrtovanih objektov v območju OPPN je treba urediti dovoze in površine za prevoznost in obračanje intervencijskih vozil skladno z veljavnimi predpisi s tega področja.
(2) Intervencijske površine za gasilska vozila so načrtovane vzdolž Riharjeve ulice in Barjanske ceste.
(3) Delovni površini za intervencijska vozila sta načrtovani na Riharjevi ulici in Barjanski cesti.
(4) Trase intervencijskih poti so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje ter povezani z najbližjim vozliščem ARNES. Poleg tega so načrtovani objekti lahko priključeni še na druga elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Center znanosti je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) Na zahodnem robu območja OPPN poteka v Riharjevi ulici sekundarni vodovod NL DN 100. Ob vzhodnem robu območja OPPN poteka v Barjanski cesti sekundarni vodovod NL DN 200.
(3) Načrtovano stavbo A je treba priključiti na javni vodovod NL DN 100, ki poteka v Riharjevi ulici, s priključno cevjo NL DN 100.
(4) Na javnem vodovodu, ki poteka v Barjanski cesti, je treba izvesti nadzemni hidrant.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IDZ – Načrt vodovoda in kanalizacije, KONO-B d.o.o., št. 1824/20, januar 2020.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(7) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za izdajo mnenja k priključitvi načrtovane stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) V širšem obravnavanem območju je javna kanalizacija zgrajena v mešanem sistemu za odvod komunalne in padavinske odpadne vode. Južno od vodotoka Gradaščica poteka primarni zbiralnik A7 DN B 1100 mm. V Riharjevi ulici poteka sekundarni javni kanal DN TE 300 mm. Ob Barjanski cesti poteka po zahodni strani v kolesarski stezi kanal GRP DN 600 mm in po vzhodni strani kanal GRP DN 1200 mm. V Kolezijski ulici potekata javna kanala GRP DN 600 mm ter TE DN 600 mm.
(3) Vse komunalne odpadne vode je treba obvezno priključiti na javni kanalizacijski sistem.
(4) Načrtovano stavbo A je za odvod komunalnih odpadnih voda treba priključiti na obstoječo sekundarno javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka v Riharjevi ulici in v Barjanski cesti.
(5) Priključevanje stavbe z direktnim priključkom je dopustno samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je dopusten le preko črpališč.
(6) Predvideti je treba sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.
(7) Odvajanje in čiščenje padavinske vode s povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(8) Padavinske odpadne vode je dopustno odvajati v obstoječo javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka v Riharjevi ulici in v Barjanski cesti, ter v Gradaščico. Padavinske odpadne vode je treba pred iztokom čim več zadržati na mestu nastanka ter po potrebi izvesti zadrževalnik padavinske vode.
(9) Za potrebe upravljanja in vzdrževanja javnega kanalizacijskega omrežja je treba zagotoviti oziroma ohraniti varovalni koridor primarnega zbiralnika A7, ki poteka južno od vodotoka Gradaščica. Kleti stavbe A in podkleteni ploščadi B1 in B2 morajo biti od osi zbiralnika odmaknjene najmanj 3,00 m.
(10) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IDZ – Načrt vodovoda in kanalizacije, KONO-B d.o.o., št. 1824/20, januar 2020.
(11) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(12) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za izdajo mnenja k priključitvi načrtovane stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Načrtovano stavbo A je treba za potrebe ogrevanja, priprave sanitarne tople vode in tehnologij priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar. Zemeljski plin je dopustno uporabiti tudi za kuho.
(2) Obstoječe glavno nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje N12620 v dimenziji DN200 (PE 225), preko katerega je načrtovana oskrba načrtovane stavbe A, poteka na zahodni strani Barjanske ceste.
(3) Za priključitev stavbe A na sistem zemeljskega plina je treba od obstoječega glavnega plinovoda N12620 izvesti nov priključni plinovod. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na steni klančine v garažo v kleti stavbe A.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s:
– Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20),
– Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02 in 17/14 – EZ-1) in
– Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju OPPN ni distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
(2) Za elektroenergetsko oskrbo načrtovanih stavb v območju OPPN je načrtovana nova transformatorska postaja, ki bo nameščena v kleti načrtovane stavbe A. Transformatorska postaja bo opremljena s prevezljivim transformatorjem moči 1.000 kVA. Novo transformatorsko postajo je treba vključiti v 10 kV izvod K31-KB Zelena pot iz RTP Vič s KB Al 240 mm2.
(3) Za elektroenergetsko oskrbo načrtovanih stavb v območju OPPN je načrtovana elektro kabelska kanalizacija dolžine okoli 52,00 m.
(4) Dostop do transformatorske postaje mora biti vseskozi omogočen upravljalcu elektroenergetskega omrežja in intervencijskim vozilom.
(5) Vsi načrtovani posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 81 Center znanosti – del, Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d., št. 8/19, februar 2020.
(6) Vzdolž Riharjeve ulice je načrtovana izgradnja kablovoda 110 kV za vključitev RTP Trnovo v daljnovod 2x110 kV Polje – Vič in kablovoda 110 kV RTP Vrtača – RTP Trnovo. Skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE in 121/21 – ZSROVE) in drugimi veljavnimi predpisi znaša varovalni pas 3,00 m od osi načrtovanih kablovodov. Pri načrtovanju in izgradnji načrtovanih objektov v območju OPPN je treba upoštevati Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
(7) Načrtovani objekti v območju OPPN morajo biti načrtovani in zgrajeni tako, da bo kasneje omogočena nemotena izgradnja, obratovanje ter vzdrževanje načrtovanih kablovodov iz prejšnjega odstavka. Kolikor se bodo dovozi v območje OPPN načrtovali in gradili pred načrtovanjem in izgradnjo načrtovanih kablovodov 2x110 kV, je treba v projektno dokumentacijo obvezno vključiti gradbena dela za izvedbo teh.
(8) Pred priključitvijo na elektroenergetsko omrežje mora investitor pridobiti mnenje k priključitvi, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječi elektronski komunikacijski omrežji potekata v kabelski kanalizaciji v vzhodnem pločniku Riharjeve ulice.
(2) Center znanosti je treba povezati z najbližjim vozliščem ARNES. Možna je povezava na Šolski center Ljubljana, Aškerčeva cesta 1, Ljubljana, oziroma povezava do glavnega vozlišča ARNES na Institutu Jožef Stefan, Jamova ulica 39, Ljubljana.
(3) Za načrtovane stavbe v območju OPPN je dopustna priključitev na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje drugih upravljavcev.
(4) Za priključitev načrtovane stavbe A je v pločniku Riharjeve ulice do kleti objekta načrtovana tricevna priključna kabelska kanalizacija za elektronsko komunikacijsko omrežje.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati pogoje upravljalcev elektronskih komunikacijskih omrežij in ARNES-a.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati IDZ Priključek na komunikacijska omrežja, DEKATEL d.o.o., št. 2504910, januar 2020.
(7) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje. Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. Za prestavitve in zaščite elektronskega komunikacijskega omrežja je treba izdelati projektno dokumentacijo.
(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka v Barjanski cesti in v Riharjevi ulici.
(2) Vzdolž pešpoti ob Gradaščici v prostorski enoti PE2 je načrtovana izvedba javne razsvetljave.
(3) Razsvetljava zunanjih površin v območju prostorske enote PE1 je internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave.
(4) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(učinkovita raba energije v stavbah)
(1) Pri projektiranju stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in hlajenje ter učinkovita raba vode.
(2) Dopustna je uporaba sončnih zbiralnikov, geotermalne vrtine, toplotne črpalke z izjemo tipa voda/voda, fotovoltaike ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije ob upoštevanju ostalih določil tega odloka.
(3) Na strehah in fasadah načrtovane stavbe A je dopustna namestitev tehničnih elementov kot so sončni zbiralniki ali sončne celice za potrebe sončne elektrarne.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. tlorisni gabariti stavbe A in njenih delov:
– dopustno je odstopanje pri tlorisnih dimenzijah stavbe A v okviru največjih dopustnih dimenzij tlorisnih gabaritov, določenih v četrtem odstavku 13. člena,
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah premerov paviljona 0 so do ± 3,00 m,
– dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah premerov paviljonov 1, 2, 3 in 4 so do ± 2,00 m,
– dopustna odstopanja pri odmikih središč paviljonov 1, 2, 3 in 4 so do ± 2,00 m,
– dopustno je odstopanje od števila paviljonov,
– preko tlorisnih dimenzij stavbe nad terenom lahko segajo napušči in nadstreški,
– dopustno je odstopanje od tlorisnih gabaritov kleti, pod pogojem da se izkaže, da odstopanje pomeni racionalnejšo zasnovo in/ali potrebo po dodatnih prostorih, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
– vsa odstopanja pri tlorisnih gabaritih stavbe A in njenih delov morajo upoštevati določila četrtega odstavka 13. člena tega odloka,
2. tlorisni gabariti podkletenih ploščadi B1 in B2:
– dopustno je odstopanje od tlorisnih gabaritov podkletenih ploščadi B1 in B2, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Ob tem je treba upoštevati pogoje glede največje zmogljivosti območja in podkletenih ploščadi B1 in B2, določene v 16. členu tega odloka, in pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu tega odloka,
– dopustna je podzemna povezava s stavbo A, povezavo je dopustno izvesti samo kot tehnični hodnik,
– preko tlorisnih dimenzij stavb je dopustno izvesti dostop do kleti,
3. tlorisni gabariti nadomestne garaže D:
– dopustno odstopanje pri tlorisnih dimenzijah nadomestne garaže D je do ±0,50 m,
4. višinski gabariti in etažnost stavbe A:
– dopustno je odstopanje od števila etaž posameznih paviljonov, kolikor ne presežejo višine stavbe, določene v 14. členu tega odloka, in zmogljivosti stavbe, določene v 16. členu tega odloka,
5. višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– odstopanja so lahko do ± 0,50 m, z izjemo podkletenih ploščadih B1 in B2, kjer so odstopanja lahko do ± 1,00 m pod pogojem, da se prilagodita višinskim kotam okoliškega terena,
6. vhodi in dostopi:
– mikrolokacije vhodov v stavbo, klančin v klet in dovozov v območje OPPN se lahko spremenijo,
7. parcelacija in zakoličba:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja od grafično določene parcelacije v okviru uskladitev dokončnih parcelnih mej in odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah,
– koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih objekta,
– dopustna je sprememba parcele, namenjene gradnji, z oznako GP1 v okviru sprememb parcelacije ob meji z zemljiščem s parcelno številko 224/2 v katastrski občini (1722) Trnovsko predmestje. Dopustna je tudi drugačna postavitev betonskega zidu skladno z novim potekom parcelne meje,
– lokacijo podkletenih ploščadi B1 in B2 je ob upoštevanju določil osmega in devetega odstavka 13. člena tega odloka ter ob zagotovitvi predpisanega odmika od osi primarnega zbiralnika A7 dopustno spremeniti,
8. prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim pozitivnim mnenjem,
9. dopustne so spremembe zunanje ureditve in lokacije otroškega igrišča na podlagi celovite krajinsko-arhitekturne rešitve.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delovnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. Dovoz med gradnjo je treba urediti z Riharjeve ulice,
– zagotoviti je treba nemoteno okoljsko in energetsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; vse infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se ob gradnji poškodujejo,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– v času gradnje objekta je treba zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov,
– zagotoviti je treba ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za gradnjo stavb za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih stavb je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo,
– postavitev sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo,
– gradbene odpadke je treba na gradbišču shranjevati ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,
– zagotoviti je treba oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov v skladu s predpisi pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja,
– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto,
– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti.
(2) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(3) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavbe A, podkletenih ploščadi B1in B2, pokrite kolesarnice ali nadstrešnice C ter obstoječe garaže oziroma nadomestne garaže D,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– postavitev objektov za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri, stolpi, zastave, totemi, piloni in podobno,
– dela v zvezi z ureditvijo zelenih površin, če je ohranjena krajinska zasnova zunanje ureditve,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne v območju OPPN.
(2) Pri vzdrževanju in rekonstrukcijah ter obnovah fasadnega plašča stavb je treba upoštevati pogoje za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana,
– Četrtni skupnosti Trnovo.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-14/2012-253
Ljubljana, dne 15. novembra 2021
