Uradni list

Številka 178
Uradni list RS, št. 178/2021 z dne 12. 11. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 178/2021 z dne 12. 11. 2021

Kazalo

3510. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Železniki, stran 10424.

  
Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19 in 30/19 – popr. in 34/19) in 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 88/15, 68/19) je Občinski svet Občine Železniki na 20. redni seji dne 4. 11. 2021 sprejel
O D L O K 
o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Železniki 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne Občine Železniki.
(2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo:
– stroške obstoječe komunalne opreme,
– preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in
– merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.
(3) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so:
– razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),
– faktor namembnosti objekta (Fn),
– računski faktor površine (Fp) in
– prispevna stopnja zavezanca (psz).
(4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj.
2. člen 
(obstoječa komunalna oprema) 
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Železniki se odmerja za naslednjo komunalno opremo:
– prometno omrežje (lokalne ceste, javne poti, pločniki, avtobusne postaje, parkirišča, javna razsvetljava),
– vodovodno omrežje,
– kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo,
– javne površine (pešpoti, mestne površine, igrišča, zelene površine).
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka.
II. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO 
4. člen 
(stroški obstoječe komunalne opreme) 
Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme znašajo:
Obstoječa komunalna oprema
Stroški obstoječe komunalne opreme (EUR)
Prometno omrežje (lokalne ceste, javne poti, pločniki, avtobusne postaje, parkirišča, javna razsvetljava)
23.516.500
Vodovodno omrežje
4.738.565
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo
8.413.146
Javne površine (pešpoti, mestne površine, igrišča, zelene površine)
566.020
5. člen 
(preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) 
Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, preračunani na enoto mere, znašajo:
Obstoječa komunalna oprema
Cpo (EUR/m2)
Cto (EUR/m2)
Prometno omrežje (lokalne ceste, javne poti, pločniki, avtobusne postaje, parkirišča, javna razsvetljava)
9,33
24,89
Vodovodno omrežje
6,07
11,81
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo
6,31
14,01
Javne površine (pešpoti, mestne površine, igrišča, zelene površine)
0,47
1,02
6. člen 
(razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto)
Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,3:0,7.
7. člen 
(faktor namembnosti objekta (Fn))
Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša:
CC-SI – klasifikacijska raven področja
CC-SI – klasifikacijska raven razreda
Fn
Stavbe
1110
Enostanovanjske stavbe
0,9
1121
Dvostanovanjske stavbe
0,9
1122
Tri in večstanovanjske stavbe
0,9
1130
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
0,7
1211
Hotelske in podobne gostinske stavbe
1
1212
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1
1220
Poslovne in upravne stavbe
1
1230
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
1
1241
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
1
1242
Garažne stavbe
1
1251
Industrijske stavbe
0,7
1252
Rezervoarji, silosi in skladišča
0,7
1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe
0,7
1274
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
0,7
Gradbeni inženirski objekti
2130
Letališke steze
0,5
2151
Pristanišča in plovbne poti
0,5
2301
Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
0,5
2302
Elektrarne in drugi energetski objekti
0,5
2303
Objekti kemične industrije
0,5
2304
Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje
0,5
2420
Drugi gradbeni inženirski objekti
0,5
8. člen 
(računski faktor površine (Fp))
Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: 1,5.
9. člen 
(prispevna stopnja zavezanca (psz))
Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je:
Obstoječa komunalna oprema
psz (%)
Prometno omrežje (lokalne ceste, javne poti, pločniki, avtobusne postaje, parkirišča, javna razsvetljava)
56
Vodovodno omrežje
50
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo
40
Javne površine (pešpoti, mestne površine, igrišča, zelene površine)
90
10. člen 
(izračun komunalnega prispevka) 
(1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način:
– ZA STAVBE:
KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn))x psz(i)
– ZA GRADBENO INŽENIRSKE OBJEKTE:
KPobstoječa(i) = AGIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz (i)
Zgornje oznake pomenijo:
– KPobstoječa(i):
znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme,
– AGP:
površina gradbene parcele stavbe,
– AGIO:
površina gradbenega inženirskega objekta,
– Cpo(i):
stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe,
– Dpo:
delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
– ASTAVBA:
bruto tlorisna površina stavbe,
– Cto(i):
stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta,
– Dto:
delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
– Fn:
faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe,
– psz(i):
prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%),
– i:
posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme.
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu, se izračuna kot seštevek zneskov komunalnih prispevkov za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme.
(2) Za objekte, ki se uvrščajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izračuna ob smiselnem upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena.
11. člen 
(način odmere komunalnega prispevka) 
(1) Občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
(2) Komunalni prispevek se odmeri:
– za objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja ali po tem, ko Občina Železniki od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– za objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ob dejanski priključitvi na zahtevo zavezanca;
– če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se izda odmerna odločba po uradni dolžnosti.
(3) Občina Železniki na podlagi tega odloka izda odločbe o odmeri komunalnega prispevka za stroške izboljšanja stavbnega zemljišča za vodovod in kanalizacijo na obstoječih območjih opremljanja po uradni dolžnosti za vse obstoječe posamezne objekte, ki se bodo še priklopili na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje.
12. člen 
(odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti) 
(1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine (Fp) iz 8. člena tega odloka.
(2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe. Če ta ni določena, se uporabi neto tlorisna površina stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene s faktorjem 1,2, se pri izračunu upošteva manjša površina.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini stavbe.
III. OPROSTITVE KOMUNALNEGA PRISPEVKA 
13. člen 
(občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) 
(1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj, katerih investitor je Občina Železniki ali Krajevne skupnosti v Občini Železniki.
(2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, katerih investitor je Občina Železniki ali Krajevne skupnosti v Občini Železniki.
(3) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo stavb splošnega družbenega pomena (126), obrednih stavb (1272), gasilskih domov, določenih gradbeno inženirskih objektov: samostojna parkirišča (21122), objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (241), ribogojnice (24202) in za druge gradbene posege (311, 331).
(4) Za industrijske stavbe in skladišča (125) je določena dodatna splošna olajšava v višini 50 %. Za nestanovanjske kmetijske stavbe (1271) je določena dodatna splošna olajšava v višini 80 %. Oproščena sredstva se v enaki višini nadomestijo iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.
IV. PRETEKLA VLAGANJA 
14. člen 
(upoštevanje preteklih vlaganj) 
Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu.
15. člen 
(prevzem vaških vodovodov v last in upravljanje občine) 
(1) V primeru prevzema vaškega vodovoda v last in upravljanje občine se šteje, da se je obstoječim objektom, ki že imajo priključke na vodovod izboljšala opremljenost.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se ne odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti.
(3) V primeru graditve in priključitve novih objektov ali nove priključitve obstoječih objektov na te vodovode se objektom obračuna komunalni prispevek zaradi graditve po določilih tega odloka, ki veljajo za vodovodno omrežje.
V. DRŽAVNE POMOČI 
16. člen 
(državna pomoč) 
(1) Znižanje višine komunalnega prispevka na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka se šteje za državno pomoč.
(2) Državna pomoč se bo obravnavala skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in skladno z Uredbo o posredovanju podatkov o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14).
17. člen 
(vsebina državne pomoči) 
Sredstva po tem odloku se dodelijo za:
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1) in Uredbo Komisije (EU) št. 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) ter
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013).
18. člen 
(namen pomoči) 
Namen pomoči je spodbujanje gospodarske dejavnosti in kmetijstva v Občini Železniki.
19. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47, zadnjič spremenjena s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke, UL L 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Pogodba), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11),
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
– »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
– »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo,
– »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
20. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Upravičeni stroški so stroški odmerjenega komunalnega prispevka.
(2) Za objekte, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (šifra 1271 po CC-SI), je na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka določena dodatna splošna olajšava v višini 80 %.
(3) Med objekte iz prejšnjega odstavka tega člena sodijo:
a) stavbe za rastlinsko pridelavo,
b) stavbe za rejo živali,
c) stavbe za spravilo pridelka,
d) druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji.
(4) Dodatna splošna olajšava v višini 50 % je na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka določana tudi za industrijske stavbe in skladišča (šifra 125 po CC-SI).
(5) Med objekte iz prejšnjega odstavka tega člena sodijo:
a) industrijske stavbe,
b) rezervoarji, silosi in skladišča.
(6) Če bo iz projektne dokumentacije razvidno, da objekt oziroma objekti služi/jo tako primarni kmetijski proizvodnji (pridelavi) kot predelavi in trženju, se bo komunalni prispevek odmeril ločeno za posamezne dele objekta oziroma posamezne objekte, in sicer glede na bruto tlorisno površino objekta glede na dejavnost. V takih primerih bo občina pomoč po pravilu de minimis dodelila skladno z določili VI. in VII. poglavja tega odloka.
21. člen 
(intenzivnost pomoči) 
(1) Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, znaša do 100 % izračunane dodatne splošne olajšave komunalnega prispevka.
(2) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo iz prejšnjega odstavka presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 23. člena tega odloka ali šestega odstavka 25. člena tega odloka.
VI. POMOČI, DODELJENE V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE EU ŠT. 1408/2013 
22. člen 
(splošne določbe) 
(1) Do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
– pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2) Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(3) Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije 2020/2008/EU z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji, ki se odobri in izplača istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije.
(5) Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne sme presegati sektorske in nacionalne omejitve iz priloge Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.
23. člen 
(kumulacija) 
(1) Poleg pomoči de minimis po tem odloku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.
(2) Če je upravičenec, razen v primarni kmetijski proizvodnji, dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim na področju uporabe Uredbe komisije (EU) št. 1407/2013 do zgornje meje, določene v slednji uredbi, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1407/2013.
(3) Če je upravičenec, razen v primarni kmetijski proizvodnji dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju primarne kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
VII. POMOČI, DODELJENE V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE EU ŠT. 1407/2013 
24. člen 
(splošne določbe) 
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne kmetijske proizvodnje,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:
I. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
II. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije.
25. člen 
(kumulacija) 
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
VIII. SKUPNE DOLOČBE ZA POMOČI DE MINIMIS 
26. člen 
(obveznosti prejemnika pomoči in občine) 
(1) Občina Železniki bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:
1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,
2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
3. seznamu podjetij, s katerimi je povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,
4. ločitvi dejavnosti oziroma stroškov med primarno kmetijsko dejavnostjo, za katero se dodeljuje državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije št. (EU) št. 1408/2013 in dejavnostjo predelave in trženja, za katero se dodeljuje državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013
in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
(2) Občina je dolžna preveriti pred dodelitvijo pomoči zneske o že dodeljenih pomočeh za potencialne prejemnike ter z njimi povezane osebe v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance.
(3) Občina v 15 dneh po dodelitvi pomoči posameznemu upravičencu poroča pristojnemu ministrstvu o dodeljeni pomoči de minimis na način, kot ga pristojno ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.
(4) Občina Železniki bo pisno obvestila prejemnika pomoči:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 oziroma v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,
– o znesku de minimis pomoči.
(5) Občina Železniki mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
27. člen 
(vpogled v elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) 
Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je na vpogled na sedežu Občine Železniki in na spletni strani Občine Železniki.
28. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
29. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 53/16).
30. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-0006/2021-014
Železniki, dne 4. novembra 2021
Župan 
Občine Železniki 
mag. Anton Luznar 

AAA Zlata odličnost