Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 115., 119., 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 18. redni seji dne 5. 10. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Hudinje – HU-13-1
1. člen
(1) V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Hudinje – HU-13-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, št. 33/20, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1758.
(1) Odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je kot priloga sestavni del tega odloka:
– izsek iz prostorskega plana, M 1:5000,
– prikaz situacije obstoječega stanja z mejo OPPN, M 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000,
– prikaz ureditvene situacije, M 1:500,
– prikaz ureditve gospodarske javne infrastrukture, M 1:500,
– geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije, M 1:500.
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateškega prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN ter Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo stavb za posebne družbene skupine s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– gradnja dveh novih stavb za potrebe Centra za varstvo in delo Golovec (v nadaljevanju: CVD Golovec),
– izgradnja gospodarske javne infrastrukture,
– parkirne površine in druge ureditve zunanjih površin, ki so potrebne za realizacijo in funkcioniranje predvidnih ureditev.
(3) Predvidena objekta za potrebe CVD Golovec sta umeščena zahodno od obstoječega objekta CVD Golovec 1.
4. člen
(1) Območje OPPN se nahaja na severnem delu Celja, na Zgornji Hudinji, severno od vezne ceste Janeza Cvirna ob javni poti JP 532911.
(2) V vzhodnem delu območja OPPN je izgrajen objekt CVD Golovec, na preostalem delu območja so travnate površine. Obstoječi objekt CVD Golovec ima dostop z Ulice Cirila Debeljaka (JP 532911) in preko stranske dovozne ceste.
(3) Območje OPPN obsega zemljišča s parc. št. 413 in 427/1, obe k. o. 1074 Spodnja Hudinja ter s parc. št. 497 in 494/1, obe k. o. 1075 Ostrožno.
(4) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega člena ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(5) Površina območja OPPN obsega cca 0,44 ha.
(6) Za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi izven območja urejanja v tretjem odstavku tega člena naštetih zemljiških parcel.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo cestno omrežje. V južnem delu se navezuje na Ulico Cirila Debeljaka (javna pot JP 532911) preko obstoječega in predvidenega cestnega priključka.
Z OPPN so dopustne naslednje namembnosti objektov skladno s CC-SI – Klasifikacija vrst objektov:
(1) Stanovanjske stavbe:
– 1130 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekt h glavnemu objektu.
(2) Gradbeno inženirski objekti:
– 2112 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 22 – Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(3) Drugi gradbeni posegi:
– 3 – Drugi gradbeni posegi.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnja (nadomestna gradnja, dozidave in nadzidave objektov),
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela,
– odstranitev,
– sprememba namembnosti,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov.
(opis načrtovanih objektov in površin)
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja je določena razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin. Območje OPPN je razdeljeno na dve gradbeni parceli Gp-1 in Gp-2. Gradbeni parceli je možno prilagoditi in združevati, obe gradbeni parceli lahko tvorita eno gradbeno parcelo.
(2) Zasnova predvideva gradnjo dveh novih stavb za potrebe CVD Golovec. Namembnost stavbe 2 (oznaka v grafičnih prilogah) bo bivalni center in dnevno varstveni center. Namembnost stavbe 3 (oznaka v grafičnih prilogah) bo bivalni center ali dnevno varstveni center ali kombinacija obeh.
(3) Stavbi bosta umeščeni zahodno od obstoječe stavbe CVD Golovec (stavba 1). Obstoječa stavba ima dostop iz Ulice Cirila Debeljaka in stranske dovozne ceste. Novi stavbi se bosta prometno napajali preko Ulice Cirila Debeljaka.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Znotraj vsake gradbene parcele je dovoljena gradnja ene ali več stavb. Stavbe so etažnosti pritličje in dva nadstropja. Možna je izvedba kletne etaže objektov ob predhodni pridobitvi geomehanskega mnenja. Okvirna lega posamezne stavbe je prikazana v grafičnih načrtih. Maksimalni tlorisni gabariti stavb niso določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati faktorja zazidanosti posamezne parcele namenjene gradnji, ki je 0,4.
(2) Tlorisni gabariti objektov so določeni z gradbeno mejo.
(3) Tlorisna zasnova objektov je pravokotna ali kvadratna oblika. Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene oziroma kombinacija obojega. Prepovedane so žive in kričeče barve.
(4) Streha je ravna ali enokapnica z naklonom do 7° ali kombinacija obeh. Dopustne so tudi ozelenjene strehe.
(5) Materiali in konstrukcije stavb niso predpisane.
11. člen
(1) Odmiki so razvidni iz grafične priloge 7 – Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije. Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(2) Ograjo in oporni zid za premagovanje višinskih razlik je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ostali enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov znotraj gradbene parcele:
– ograje, višine do 1,80 m žična,
– podporni zidovi, višine do 1,60 m,
– nadstrešek, vetrolov, garaža, uta, shramba, pergola,
– na celotnem območju grajena urbana oprema.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami.
(3) Na parkiriščih je dopustno postaviti opremo za napajanje vozil na električni pogon.
(4) Pri določanju vrste objektov in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov ter manj zahtevnih je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(pogoji za ureditev zunanjih površin)
(1) Dostopi in dovozi do posameznih gradbenih parcel se uredijo iz obstoječe javne poti (JP 532911). Predvidi se nov cestni priključek.
(2) Ob objektih se uredi tlakovane površine za dostope in parkirne površine. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(3) Morebitni podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,60 m. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena in opornimi zidovi v kaskadah.
(4) Med javno potjo JP 532911 in južnim delom območja OPPN se predvidi zasaditev drevoreda glede na razpoložljivo širino zelenega pasu in cesto. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Prikaz dreves v grafičnih načrtih je zgolj informativen, pozicije in število dreves se določi v projektni dokumentaciji.
(5) Odjemno zbirno mesto za odpadke se uredi v okviru gradbene parcele. Dopusti se sistem potopnih, podzemnih zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje;
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu javne poti JP 532911 (Ulica Cirila Debeljaka) širine 4,00 m. V varovalnem pasu ni dovoljeno graditi stavb, razen ograje ki je lahko locirana najmanj 1,00 m od roba ceste. Vrata na uvozu morajo biti od roba ceste odmaknjena najmanj 5,00 m.
(2) Dovoz na dvorišče obstoječe stavbe 1 in predvidene stavbe 2 je z vzhoda iz nekategorizirane ceste, ki poteka po parc. št. 414 k. o. 1077 Spodnja Hudinja. Obstoječi dovoz z Ulice Cirila Debeljaka je med objektoma 1 in 2, ki pa se z izgradnjo stavbe 3 ukine in se prestavi na lokacijo med objektoma 2 in 3. Predvidi se nov cestni priključek na javno pot JP532911 za potrebe stavbe 3. Predvideni cestni priključek mora biti projektiran skladno s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste ter tako, da ne ogroža cestnega telesa občinske ceste. Meteorna in druga voda z gradbene parcele in cestnega priključka ne sme pritekati na občinsko cesto ali na njej zastajati. Z izgradnjo priključka ne sme biti ovirano odvodnjavanje občinske ceste.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja je potrebno upoštevati 4,00 m varovalni pas in predpise, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za manipulacijo, obračanje in parkiranje vozil, namenjenih potrebam stavb in dejavnostim, ki so na posamezni gradbeni parceli. Zagotoviti je potrebno dovoz za interventna vozila. Vzvratno vključevanje na občinsko cesto ni dovoljeno.
(1) Parkiranje se zagotovi znotraj posamezne gradbene parcele (Gp-1 in Gp-2). Ustrezno število parkirnih mest za varovance, zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi in normativi, ki urejajo to področje.
(2) Skladno s predpisi se na parkirišču znotraj posamezne gradbene parcele zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(1) OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, kjer lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.
(2) Za konstantno zagotavljanje tlaka najmanj 2 bara v vseh etažah objekta je potrebno vgraditi napravo za povišanje tlaka. Naprava za povišanje tlaka mora biti hidravlično ločena od javnega vodovodnega sistema. To pomeni, da mora biti pred napravo za povišanje tlaka nameščena posoda, v kateri je atmosferski tlak. Dotok v posodo se regulira s plovnim ventilom.
(3) Za oskrbo obeh predvidenih objektov z vodo je potrebno predvideti skupni vodovodni priključek, ki bo navezan na obstoječi javni vodovod NL DN/ID 200 mm. Skupni priključek se izvede iz NL DN/ID 100 mm, ker je na tem odcepu nameščen tudi nadzemni hidrant dimenzije DN 80 mm.
(4) Pri vodovodnih priključkih premera fi < 2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri vodovodnih priključkih premera fi 2'' in pri priključkih premera fi > 2'' se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran jašek ali armirano betonski jašek v zelenici zunaj objekta. AB jašek mora biti minimalnih dimenzij 180/150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom na zaklep, razreda B 125 kN, EN 124, iz duktilne litine, ISO 1083.
(5) Pri projektiranju vodovoda se upoštevajo zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti, zato se predvidi vgradnja nadzemnega hidranta DN 80 mm, ki mora biti lociran pred vodomernim jaškom, kjer sta izvedena oba hišna priključka.
(6) Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva minimalne odmike objektov od osi obstoječega in predvidenega javnega vodovoda, ki znašajo 3,00 m.
(7) Po zaključku gradbenih del se mora javni vodovod nahajati najmanj 1,00 m in največ 2,50 m pod novo koto terena.
(8) Po zaključku zunanje ureditve se morajo kape vodovodnih ventilov in pokrovi vodovodnih jaškov nahajati na višini nove kote terena.
(9) Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu komunalnih vodov javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija, d.o.o. naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja.
(10) Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN se za predvideni vodovod izdela načrt vodovoda in pridobi soglasje upravljavca javnega vodovoda. Predvideni vodovod mora biti zgrajen, zanj pridobljeno uporabno dovoljenje in predan v last občini ter v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija, d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na javni vodovod.
(11) Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda Vodovod – kanalizacija, d.o.o. na stroške investitorja.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju poselitve – aglomeracije št. 20543 Celje, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo, skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19). Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javne kanalizacije, za katero je že pridobljeno gradbeno dovoljenje (predvidena fekalna gravitacijska in tlačna kanalizacija s črpališčem po projektu Izgradnja manjkajoče javne kanalizacije v delu naselja Zg. Hudinja nad severno vezno cesto, podprojekt Celje-20, št. proj. 588-1/2018).
(2) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca olj, za katerega je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15).
(4) Komunalne odpadne vode in meteorne vode se odvajajo ločeno. Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva minimalne odmike objektov od zunanje stene obstoječe in predvidene kanalizacije, ki znašajo 3,00 m.
(5) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov je potrebno izvesti kanalizacijska priključka od objektov do predvidene fekalne kanalizacije.
(6) Priključitev internih fekalnih kanalizacijskih priključkov na predvideno javno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o. na stroške investitorja, ko bo javna kanalizacija zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje ter bo ta kanalizacija predana v last občini in upravljanje javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.. Priključitev na javno kanalizacijo se izvede preko revizijskega jaška s kronsko navrtavo.
(7) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(8) Za odvod meteornih voda z območja obravnavanega OPPN se od predvidenih objektov predvidijo meteorni kanali, ki bodo odvajali meteorne vode v površinski odvodnik. Površinski meteorni odvodnik se na območju predvidene gradnje kanalizira. Projektna dokumentacija za izdajo mnenja mora vsebovati dimenzioniranje kanaliziranja jarka ter dimenzioniranje in detajl zadrževalnega bazena. V kolikor obstoječa pretočnost jarka, v katerega je predvideno odvajanje padavinske vode, glede na trenutni odtok, ni zadostna, je treba le-to ustrezno povečati. Za gradnjo podpornih zidov, višine do 1,60 m, je potrebno v postopku izdaje mnenj predložiti geomehansko poročilo.
(9) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v meteorni odvodnik, zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen. Razpršeno odvajanje padavinske vode s streh ni dovoljeno. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju MO Celje – Uradni list RS, št. 54/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječi objekt CVD Golovec je priključen na distribucijsko omrežje I04: Zg. Hudinja, iz TP Dobojska, preko merilnega mesta št.: 2-163791, z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A. Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na nizko-napetostnih zbiralnicah obstoječe TP Dobojska. Obstoječe merilno mesto PMO_027048, trenutno priključeno na omrežje I04: Zg. Hudinja iz TP Dobojska, se bo odstranilo. Obstoječ dovodni kabel PP00-A 4x25 mm2 + 2,5 mm2 se bo v elektro omari R2, odklopil. Za kompleten objekt CVD 1, CVD 2 in CVD 3 se bo ob uvozu postavila nova prostostoječa priključno merilna omara PS-PMO (točka B).
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje se pridobi soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 139/2020, februar 2020), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
Na območju OPPN ni predvidena javna razsvetljava. Razsvetljava parkirišč bo izvedena iz razdelilnikov objektov CVD. Predvidena razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) V bližini OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: TK omrežje) v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. Kabelsko komunikacijski sistem (v nadaljevanju: KKS) ni izgrajen na območju OPPN.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK in KKS omrežje ter ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca. Priključitev objektov na KKS omrežje je možno na vstopni točki za KKS. Priključitev novih objektov na TK in KKS omrežje se podrobneje obdela v projektni dokumentaciji.
Skladno z Lokalnim energetskim konceptom MOC in strategijo razvoja energetske infrastrukture v Mestni občini Celje je obravnavano območje opredeljeno kot območje za prioritetno energetsko oskrbo objektov z navezavo na obstoječi distribucijski sistem zemeljskega plina. Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje na območju OPPN nima izgrajenega distribucijskega sistema zemeljskega plina. Plinovodni priključek ni predviden.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Za ogrevanje stavb se kot vir energije predvideva toplotna črpalka ali drugi obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbah, geotermalno ogrevanje ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje ter izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov. Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Pri ravnanju z odpadki, nastalimi pri rušenju in gradnji objektov, je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov se zbira ločeno in se jih preda pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki;
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posega; pri ravnanju z zemljino je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
32. člen
Območje OPPN se nahaja zunaj poplavno ogroženih območij.
Pri načrtovanju stavb je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
V predvidenih stavbah se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje stavb nanjo.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti je predvidena izgradnja hidranta.
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
Območje OPPN ni erozivno in plazljivo ogroženo. Pri načrtovanju objektov se pridobi in upošteva pogoje geološkega poročila.
(razlitje nevarnih snovi)
V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
38. člen
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih stavbah. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
39. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške;
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Stavbam so opredeljene gradbene parcele. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 – Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
41. člen
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– dopusten je zamik predvidenih parcelnih meja med objekti glede na opredeljeno parcelacijo;
– dopustno je povečanje in zmanjšanju tlorisnih gabaritov;
– pri spremembi mikrolokacije objektov in zamiku parcelacije se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni, in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo;
– pri mejah gradbenih parcel, namenjenih gradnji, so dopustna odstopanja zaradi prilagoditve lastniškemu stanju;
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, enrgetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja; spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
42. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21/75, 22/79, 19/85, 23/86, 34/89; Uradni list RS, št. 69/93, 39/94, 65/94, 24/96, 20/98, 75/98, 78/01, 61/06, 100/06, 39/09, 31/10, 109/10, 75/12, 89/14 in 46/18) ter določila Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Spodnja Dobrova (Uradni list SRS, št. 36/88, Uradni list RS, št. 99/01, 56/08, 80/09, 43/14) v obsegu območja tega OPPN.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-6/2020
Celje, dne 5. oktobra 2021
