Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 5. 7. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 121 Poslovna cona Vižmarje
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 121: Poslovna cona Vižmarje (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja poslovne cone Vižmarje.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:5000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:3000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.2 | Prikaz prostorski enot in enot urejanja prostora | M 1:500 |
3.3 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in gradbenih mej | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorske ureditve | |
4.1 | Arhitekturna zazidalna situacija in prerezi | M 1:500 |
4.2 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
4.3.1 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – zahodni del | M 1:500 |
4.3.2 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – vzhodni del | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 425-18, v aprilu 2021.
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) ŠE-518 in dele EUP ŠE-752 in ŠE-697.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1753 Vižmarje: 909 – del, 910 – del, 911 – del, 912 – del, 913 – del, 914 – del, 915 – del, 916/1 – del, 916/2 – del, 917/3 – del, 917/4 – del, 917/5, 917/6, 918/1 – del, 918/3, 918/4 – del, 919/1, 919/3, 919/4 – del, 920/1, 920/3 – del, 921/1, 921/3 – del, 922/3 – del, 922/5 – del, 923/19 –- del, 924/3 – del, 925 – del, 926/4 – del, 927/4 – del in 1779.
(3) Površina območja OPPN znaša 34.294 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti PE1 in PE2, ki sta namenjeni ureditvam in gradnji objektov gospodarske cone ter prostorsko enoto C1, ki je namenjena ureditvi interne dovozne poti.
(5) Meja območja OPPN in meje prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Prikaz prostorskih enot in enot urejanja prostora«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN zajema območje poslovne cone Vižmarje, kjer se bodo uredile površine za gradnjo stavb logistično-distribucijske in storitvene dejavnosti, skladišč ter hotelskih, poslovnih in trgovskih stavb s spremljajočimi tehničnimi objekti in manipulativnimi površinami.
(2) Nove ureditve v območju OPPN se navezujejo na javno cestno omrežje v križišču Celovške ceste s cesto v Gunclje, Dvor in Stanežiče (EUP ŠE-781) preko obstoječe interne prometne povezave v EUP ŠE-697 in ŠE-752. Ob obstoječi interni prometni povezavi se uredijo ločene prometne površine za vodenje kolesarjev in pešcev.
(3) V podaljšku obstoječe interne prometne povezave v EUP ŠE-697 in ŠE-752 je predviden železniški nadhod ali podhod.
(4) Območje OPPN se navezuje na javni prevoz z linijo linijskega prevoza potnikov. Predvideno je končno postajališče linijskega prevoza potnikov v območju P+R (EUP ŠE-788) na drugi strani Celovške ceste in postajališče linijskega prevoza potnikov na Celovški cesti v EUP ŠE-516. Postajališče na Celovški cesti bo dostopno po predvidenih pločnikih in kolesarskih stezah. Postajališče v območju P+R je dostopno preko prehoda za pešce in kolesarje na Celovški cesti ter po lokalnih cestah, ki potekajo mimo naselja Gunclje. Za zagotovitev ustrezne dostopnosti območja OPPN je treba izvesti predvidene peš in kolesarske površine na Celovški cesti med Kosmačevo ulico in Kolesarsko potjo ter ob lokalnih cestah mimo naselja Gunclje do območja P+R.
(5) Območje OPPN predstavlja del površin novih razvojnih območij v širšem vplivnem območju, zato od stroška ureditev kolesarskih stez in pešpoti ob predmetnem odseku Celovške ceste ter med Celovško cesto in P+R Stanežiče, območju OPPN pripada 24 % stroškov gradnje.
(6) Območje OPPN se navezuje na obstoječe objekte, vode in naprave gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN, po parcelah v katastrski občini 1753 Vižmarje: 296/5, 296/8, 926/2, 926/6, 927/4, 928/3, 929/3, 930/7, 1589/8, 1714/11, 1716/7, 1714/10, 1716/5, 1701/24, 1701/2, 1701/29, 1700/11, 1699/7, 1699/8, 1698/7, 1697/10 in 1693/12.
(7) Območje OPPN meji na Celovško cesto, kjer je v veljavi Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11) (v nadaljnjem besedilu: DPN za novo Celovško cesto).
(8) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora« in št. 4.3.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – vzhodni del«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V območju prostorske enote PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 24110 Športna igrišča,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice,
– 12303 Oskrbne postaje,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za nenevarne snovi,
– 21122 Samostojna parkirišča.
(2) V območju prostorske enote PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za nenevarne snovi,
– 21122 Samostojna parkirišča.
(3) V območju prostorske enote C1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe – samo pod nivojem terena,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo nekategorizirane interne ceste,
– 21122 Samostojna parkirišča.
(4) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:
– komunalni objekti, vodi in naprave,
– dostopne ceste, prometne površine zunaj vozišča, parkirišča, obračališča, servisne površine, površine za pešce in kolesarje, trgi,
– prometna signalizacija, prometna oprema.
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2, ki sta namenjeni ureditvam in gradnji objektov gospodarske cone, so znotraj gradbene meje (v nadaljnjem besedilu: GM) in v skladu z določili OPPN možne časovno medsebojno neodvisne novogradnje posameznih stavb, dozidave in nadzidave stavb, rušitve obstoječih in novozgrajenih stavb ter spremembe namembnosti stavb s pripadajočimi zunanjimi ureditvami. Znotraj GM so objekti lahko grajeni v nizu ali kot samostojni objekti.
(2) GM je črta, ki jo načrtovane stavbe ne smejo presegati v nobeni etaži, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcel, namenjenih gradnji. GM lahko presegajo nadstreški, senčila, uvozno-izvozne rampe do podzemnih etaž, nakladalne rampe in deli stavb pod nivojem terena.
(3) V prostorski enoti C1, ki je namenjena skupni interni dovozni cesti, so možne gradnje utrjenih, prometnih ter zelenih površin.
(4) Gradnja znotraj 10 m pasu od osi skrajnega tira železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja ni dovoljena.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise s področja železniškega prometa in pridobiti mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture h gradnji.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V območju prostorske enote PE1 je predvidena gradnja pretežno trgovsko-poslovnih in nastanitvenih stavb. V območju prostorske enote PE2 je predvidena gradnja pretežno skladiščno-distribucijskih, poslovnih in trgovskih stavb. Okoli stavb je znotraj prostorskih enot PE1 in PE2 predvidena ureditev utrjenih površin, letnih vrtov, zelenih površin, zasaditev visokoraslih dreves in okrasnih rastlin, manipulativnih površin, ki služijo dostavi in odpremi blaga in parkiranju tovornih vozil, parkirišč za osebna vozila z zelenimi površinami in drevesi, ureditev uvozov in izvozov, dovoznih in nakladalnih ramp, ki služijo dostavi, gostom in zaposlenim v območju posamezne prostorske enote. V območju prostorske enote C1 je za potrebe programov v prostorskih enotah PE1 in PE2 predvideno urejanje skupnih internih dovoznih in peš površin.
(2) Stavbe v prostorski enoti PE1 so umeščene med železniško progo, obstoječo interno prometno povezavo v EUP ŠE-697 in ŠE-752 in Celovško cesto znotraj dveh zaključenih gradbenih mej. Za stavbe ob železniški progi se vhodi uredijo na južni strani oziroma iz parkirišča za osebna vozila preko tlakovanih oziroma utrjenih površin, ki lahko služijo tudi za potrebe letnih vrtov. Servisni vhodi in manipulacijske površine se uredijo na severni strani z interne dovozne ceste ob železniški progi iz prostorske enote C1. Stavbe, umeščene vzdolžno s Celovško cesto, imajo predviden višinski poudarek – stolp na svojem jugovzhodnem delu. Vhodi v stavbe se uredijo na vzhodni strani iz parkirišča in na jugovzhodni strani iz trga v križišču Celovške ceste in obstoječe interne prometne povezave v EUP ŠE-697 in ŠE-752. Na severozahodni strani ali iz parkirišča je dopusten uvoz v kletne etaže.
(3) Stavbe v prostorski enoti PE2 so umeščene v severozahodni trikotni del območja OPPN med železniško progo in Celovško cesto znotraj zaključene gradbene meje. Manipulacijske površine in vhodi v stavbe se uredijo po celotnem obodu vzdolž interne krožne dovozne ceste. Okoli stavb je dopustna ureditev parkirišč za osebna vozila.
(4) V območje prostorske enote C1 je umeščena interna dovozna pot, ki poteka vzdolž železniške proge in med prostorskima enotama PE1 in PE2. Interna dovozna pot je namenjena dovozu tovornih in osebnih vozil do manipulativnih površin za potrebe programov v prostorski enoti PE2, osebnim vozilom do podzemne garaže v prostorski enoti PE1 ter dostopu pešcev do programov prostorskih enotah PE1 in PE2.
(5) V prostorski enoti PE1 se pas med interno dovozno potjo ob prostorski enoti PE2, ter parkiriščem v prostorski enoti PE1, pas na jugovzhodni strani prostorske enote PE1 s podaljškom med parkirišči in obstoječo interno prometno povezavo v EUP ŠE-697 in ŠE-752 ter pas med prostorsko enoto PE1 in Celovško cesto zasadi z visokoraslimi drevesi v raščenem terenu. Ob obstoječo interno prometno povezavo v EUP ŠE-697 in ŠE-752 se pred višinskim poudarkom – stolpom uredijo utrjene površine in zelenice z gredicami in drevesi. Parkirišče v prostorski enoti PE1 se zasadi z visokoraslimi drevesi v pasovih med parkirnimi površinami.
(6) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija in prerezi«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice,
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32120 Urbana oprema,
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji,
– 32140 Spominska obeležja,
– 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja: samo objekti in naprave za monitoring stanja okolja.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo.
(3) Na območju OPPN je dopustna postavitev enotno oblikovane mikrourbane opreme: klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa, informacijske table. Prostor s stojali za kolesa mora biti osvetljen in nadkrit.
(4) Na prometnih površinah, ki niso javne in niso javno dostopne, je dopustno postaviti opremo za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki).
(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih in komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka, ki urejajo pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) V območju OPPN je dopustno postaviti samostoječe in stenske table in napise za potrebe oglaševanja za lastne potrebe. V območju med stavbami ali ob stavbah je dopustna postavitev enega označevalnega stolpa z višino do največ 12,00 m.
(pogoji za oblikovanje stavb)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje stavb:
– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter iz kakovostnih in trajnih materialov, skladne v barvah in uporabljenih materialih, v liniji fasade je dopustna tudi vgradnja fotonapetostnih sistemov,
– barvni poudarki so lahko na četrtini fasadnih površin,
– strehe stavb so ravne ali z naklonom do 5°,
– strehe morajo biti zakrite s fasadnim vencem in sleme objekta ne sme presegati venca na fasadi,
– strehe je dopustno ozeleniti ali nameniti vgradnji fotonapetostnih sistemov,
– na strehi, ki ima več kot 600,00 m2 neto površine brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho, pohodnih teras, ter drugih objektov na strehi, ki so dostopne neposredno z njih, je treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, na katerih je urejeno parkirišče, ali ki zaradi tehnološkega procesa v stavbah ne dopuščajo ureditev zelene strehe,
– tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(2) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje dozidav, nadzidav, objektov v nizu, nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pri dozidavah, nadzidavah stavb in pri objektih v nizu je treba zagotoviti oblikovno skladnost,
– vsi enostavni in nezahtevni objekti ter prostostoječi deli stavb morajo biti oblikovno skladni z osnovnimi stavbami, h katerim spadajo,
– gostinske vrtove je dopustno urediti samo kot fiksne ali sezonske nadstrešnice, fiksno zapiranje gostinskih vrtov po obodu ni dopustno,
– strehe nad prostori za zbiranje odpadkov morajo biti oblikovno skladne z osnovnimi stavbami, h katerim spadajo.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Ob izgradnji posamezne stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE2 je treba zagotoviti najmanj 20 % odprtih zelenih površin glede na velikost zemljišč znotraj gradbene parcele.
(2) Ob izgradnji posamezne stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE2 je treba zagotoviti vsaj 15 dreves/ha, ki jih je treba zagotoviti na zemljiščih parcel namenjenih gradnji.
(3) Parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 parkirna mesta (PM). Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.
(4) V območju OPPN se lahko postavlja ograje do višine 2.2 m, ki morajo biti enotno oblikovane in transparentne. Ograje so lahko ozelenjene.
(5) Dovoljeno je nasipavanje terena v sklopu spreminjanja konfiguracije terena za zunanjo hortikulturno ureditev.
(6) Dovoljena je postavitev opornih zidov do višine 1.2 m, za premoščanje višinskih razlik v terenu.
(7) Sadike dreves morajo imeti ob saditvi obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal, in višino debla več kot 2,50 m. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti z visokimi grmovnicami.
(8) V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotoviti ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti velika najmanj 3,00 m2.
(1) Tlorisni gabariti novogradenj so na območju OPPN določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami – GM, znotraj katerih so novogradnje dopustne. GM so opredeljene s točkami zakoličbe in geokoordinatami točk.
(2) Izven GM so dopustni enostavni in nezahtevni objekti.
(3) Tlorisne dimenzije stavb – GM so določene v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija in prerezi« in št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in gradbenih mej«. Točke zakoličbe GM so določene v D96/TM koordinatnem sistemu.
(1) Etažnost stavb nad terenom se prilagaja programu in tehnološkim procesom v stavbah.
(2) Višina stavb (h) je največ:
– prostorska enota PE1 (parcela namenjena gradnji P1/1): 14,0 m,
– prostorska enota PE1 (parcela namenjena gradnji P1/2): 16,5 m, višinski poudarek 30,0 m,
– prostorska enota PE2: 12,0 m.
(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho.
(4) Največja dopustna višina za enostavne in nezahtevne objekte (razen ograj), merjeno od kote zunanje ureditve, je 3,00 m.
(5) Nad predpisano višino je dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture, ki morajo biti od zaključnega venca fasade umaknjeni najmanj za svojo višino.
(6) Pod stavbami je dovoljena gradnja kletnih etaž znotraj GM. Temelji kletne etaže morajo biti en meter nad najvišjo gladino podzemne vode.
(7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija in prerezi«.
16. člen
(višinske kote urejenega terena in pritličja)
(1) Zunanja ureditev bo prilagojena obstoječemu terenu in višinskemu poteku obodnih cest.
(2) Višinske kote terena in pritličja stavb:
– prostorska enota PE1 (parcela namenjena gradnji P1/1): kota pritličja: + 318,00 m n. v.
– prostorska enota PE1 (parcela namenjena gradnji P1/2): kota pritličja: + 318,00 m n. v.
– prostorska enota PE2: kota pritličja: + 319,00 m n. v.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
Znotraj GM na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je dopustna gradnja stavb in delov stavb brez medsebojnih odmikov.
(1) Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju: BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836.
(2) Zmogljivosti prostorske enote PE1:
a) površina prostorske enote: | 19.051 m² |
b) posamezne stavbe na parceli namenjeni gradnji P1/1: | |
– BTP nad terenom | najmanj 1.000 m² |
– BTP pod terenom | najmanj 500 m² |
c) skupna površina vseh stavb na parceli namenjeni gradnji P1/1: | |
– BTP nad terenom | največ 15.000 m² |
– BTP pod terenom | največ 10.000 m² |
d) posamezne stavbe na parceli namenjeni gradnji P1/2: | |
– BTP nad terenom | najmanj 1.000 m² |
– BTP pod terenom | najmanj 3.100 m² |
e) skupna površina vseh stavb na parceli namenjeni gradnji P1/2: | |
– BTP nad terenom | največ 12.000 m² |
– BTP pod terenom | največ 6.200 m² |
(3) Zmogljivosti prostorske enote PE2: |
a) površina prostorske enote: | 13.136 m² |
b) posamezne stavbe na parceli namenjeni gradnji P2: | |
– BTP nad terenom | najmanj 1.000 m² |
– BTP pod terenom | najmanj 500 m² |
c) skupna površina vseh stavb na parceli namenjeni gradnji P2: | |
– BTP nad terenom | največ 15.000 m² |
– BTP pod terenom | največ 10.000 m² |
(objekti, predvideni za odstranitev)
Vsi obstoječi objekti na območju OPPN so predvideni za odstranitev.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji stavb ter ureditvam zelenih in prometnih površin:
1. prostorska enota PE1:
P1/1: parcela, namenjena gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami, ki obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1753 Vižmarje: 917/3 – del, 918/1 – del, 919/1 – del, 920/1 – del, 1779 – del, 922/3 – del, 923/19 – del, 925 – del, 924/3 – del, 926/4 – del, 925 – del in 927/4 – del, površina P1/1 meri 9.492 m²,
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami, ki obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1753 Vižmarje: 917/3 – del, 917/5, 917/6 – del, 918/4 – del, 918/3 – del, 918/1 – del, 919/4 – del, 919/3 – del, 919/1 – del, 920/1 – del, 920/3 – del, 921/1 – del, 921/3 – del, 922/5 – del, 922/3 – del, 923/19 – del, 924/3 – del, 926/4 – del in 927/4 – del, površina P1/2 meri 8481 m²,
– P1/3: parcela, namenjena skupnim internim dovoznim in peš površinam v PE1, ki obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrski občini 1753 Vižmarje: 918/1 – del, 920/1 – del, 921/1 – del, 922/3 – del, 923/19 – del, 924/3 – del, 926/4 – del in 927/4 – del, površina P1/3 meri 1.078 m².
2. prostorska enota PE2:
– P2: parcela, namenjena gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami, ki obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1753 Vižmarje: 909 – del, 910 – del, 911 – del, 912 – del, 913 – del, 914 – del, 915 – del, 916/1 – del, 917/3 – del, 918/1 – del, 1779 – del, 921/1 – del, 922/3 – del, 925 – del, 917/4 – del in 917/6 – del, površina P2 meri 13.136 m².
3. prostorska enota C1:
– P3: parcela, namenjena skupnim internim dovoznim in peš površinam v območju OPPN, ki obsega naslednje dele parcele v katastrski občini 1753 Vižmarje: 917/3 – del, 918/1 – del, 1779 – del, 921/1 – del, 922/3 – del in 925 – del, površina C1 meri 2.107 m².
(2) Parceli P1/3 in P3, namenjeni skupnim internim dovoznim in peš površinam, morata biti v skladu z etapnostjo, opredeljeno v 22. členu tega odloka, obravnavani v projektni dokumentaciji skupaj s parcelami, namenjenimi gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami.
(3) Obodna parcelacija, točke zakoličbe parcel in geokoordinate točk so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in gradbenih mej«. Točke parcelacij so določene v D96/TM koordinatnem sistemu.
V območju OPPN ni javnih površin.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Z OPPN predvidena gradnja stavb na posamezni parceli, namenjeni gradnji, se lahko izvede v časovno nevezanih etapah v poljubnem zaporedju.
(2) Ob gradnji prve stavbe v stavbnem nizu na parceli, namenjeni gradnji, je treba izvesti vso pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo ter vse zunanje ureditve na območju parcele, namenjene gradnji.
(3) Ob posegih na parceli P1/1, namenjeni gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami, ali na parceli P1/2, namenjeni gradnji, je treba izvesti vse predvidene ureditve na parcelah P1/3 in P3, namenjenih skupnim internim dovoznim in peš površinam. Ob posegih na parceli P2, namenjeni gradnji stavb s pripadajočimi ureditvami, je treba izvesti vse predvidene ureditve na parceli P3, namenjeni skupnim internim dovoznim in peš površinam.
(4) Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji, je dopustna fazna gradnja ob pogoju, da vsaka faza funkcionira samostojno in zadosti vsem pogojem OPPN.
(5) Sočasno z izvajanjem gradenj v območju OPPN je treba izvesti del peš in kolesarskih površin v širšem vplivnem območju v obsegu in v skladu s pogoji upravljalca cest.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju. Pri načrtovanju je treba upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja oziroma trenutno veljavno zakonodajo in predpise za to področje.
(2) Skladiščenje nevarnih snovi v objektih na območju OPPN ni dovoljeno.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma trenutno veljavne zakonodaje za ta področja.
(4) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti vtoku v lovilec olj ustreznih dimenzij.
(5) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge ukrepe in nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da ne bo prišlo do onesnaževanja voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgode je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(6) V času gradnje je treba urediti začasne deponije viškov zemeljskega materiala tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno sanirati.
(7) V primeru fazne gradnje, morajo posamezne faze biti funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni vir ali stanje voda.
(1) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo ustrezati zakonskim zahtevam glede emisije v zrak.
(2) V času gradnje je treba upoštevati predpis, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
(1) Območje OPPN se nahaja v III. območju varstva pred hrupom.
(2) Pri načrtovanju je treba upoštevati veljavno zakonodajo za področje okoljskega hrupa.
(3) Pri načrtovanju objektov na območju OPPN je treba upoštevati Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah oziroma trenutno veljavno zakonodajo za področje hrupa v stavbah. Pri izbiri ukrepov za zaščito pred hrupom v stavbah je treba upoštevati ravni zunanjega hrupa v okolici stavb. Na del projektne dokumentacije, ki obravnava zagotavljanje zaščite pred hrupom v stavbah, je za nastanitveni objekt v prostorski enoti PE1 treba pridobiti mnenje DARS d.d. oziroma upravljavca nove Celovške ceste.
(4) Investitor nove Celovške ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki bodo posledica gradnje in obratovanja nove Celovške ceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost investitorjev novih ureditev in objektov.
(5) Za izvedbo fasad proti železniški progi je treba uporabiti materiale, ki imajo visoke absorbcijske lastnosti glede odboja hrupa.
(6) Za nočno dostavo in odpremo do objektov v prostorski enoti PE2 je potrebno uporabljati dele objekta, ki so orientirani proti Celovški cesti.
(7) Na območju posega morajo biti prezračevalne naprave nameščene tako, da njihov hrup ne bo povzročal dodatne obremenitve stanovanjskih stavb v bližini, še posebej v nočnem času.
(8) V času izvajanja gradbenih del morajo biti prebivalci v bližini pravočasno in natančno obveščeni o poteku in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del, da se hrupu po možnosti izognejo.
(1) Za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, je treba zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) Gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladišči največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto.
(3) V primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa je treba začasno deponijo urediti tako, da ne pride do erozije in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
(4) Lokacije začasnih in trajnih deponij izkopanega materiala morajo biti znane vnaprej, deponiranje pa se mora izvajati skladno z določbami oziroma zakonodajo, ki bo v prihodnje urejala obravnavano področje.
(5) Med gradnjo morajo biti prizadete čim manjše površine tal; gradnja naj poteka na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih snovi.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto za odpadke je treba predvideti v območju vsake prostorske enote.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba izdelati načrt ravnanja z odpadki v skladu s predpisi.
(3) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor.
(4) Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo.
(1) Ob izkopih na začetku gradnje je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati in jo v nadaljnjih fazah uporabiti za urejanje zunanjih površin.
(2) Za zalivanje zelenic in sanitarno vodo je dopustna uporaba deževnice, ki se zbira v ustreznih zadrževalnikih.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki so po predpisih neustrezne, je treba zamenjati.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter gradnje zaklonišč.
(2) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0.285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(3) V vseh novih objektih je treba skladno s predpisi izvesti ojačitev prve plošče. V objektih, določenih s predpisi, se gradijo zaklonišča osnovne zaščite.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah in utrjenih površinah. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je predvidena z javnim in internim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(6) V projektni rešitvi mora biti projektno obdelano tudi hidrantno omrežje za zagotavljanje požarne vode. Vodni vir za požarno vodo in količina vode za požarne namene morata biti natančno opredeljena. Projektna rešitev mora dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz predhodno pridobljenega vodnega dovoljenja.
(7) V primeru, da je v večjih stavbah vgrajen sistem s tekočimi gasili (voda – sprinkler) ter ob upoštevanju velikosti požarnih sektorjev bo največja potrebna kapaciteta požarne vode za gašenje posamezne stavbe v obravnavanem območju znašala 20 l/s.
(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Vse prometne površine in intervencijske poti morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane, utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(3) Vse ureditve, ki vplivajo na promet, je treba oblikovati tako, da se povečuje atraktivnost potovanja s kolesi in javnim linijskim prevozom potnikov s ciljem zmanjševanja števila motornih vozil na prometni mreži. Vodenje pešcev in kolesarjev mora biti oblikovano prepoznavno, enostavno, brez nepotrebnih zavijanj (čim bolj naravnost, brez višinskih skokov).
(4) Prehode za pešce in prehode za kolesarje preko vozišč je treba urediti nivojsko, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(5) Dovoze do objektov, ki potekajo preko hodnikov oziroma ostalih površin za pešce in kolesarje, je treba urediti s poglobljenimi robniki brez višinskih skokov.
(6) Novi priključni kraki na obstoječo cesto morajo zagotavljati dvosmerni promet vozil.
(7) V 40-metrskem varovalnem pasu Celovške ceste od roba cestnega sveta ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(8) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) V območju OPPN ni predvidena izgradnja novih javnih prometnih površin. Nove prometne površine služijo dovozu do predvidenih programov in so internega značaja.
(2) Navezava območja OPPN na javno prometno omrežje – Celovško cesto bo urejena po obstoječi interni prometni povezavi v EUP ŠE-697 in ŠE-752 med Celovško cesto in železniško progo. Obstoječa interna prometna povezava je namenjena tudi napajanju obstoječih poslovno-skladiščnih objektov v območju EUP ŠE-752 in ŠE-697.
(3) Prostorska enota C1 je namenjena interni dvosmerni povezovalni poti za tovorni in osebni promet s hodnikom za pešce na južni strani. V prostorski enoti PE1 je predvidena interna dvosmerna dovozna pot za osebni motorni promet. Obe poti se priključujeta na obstoječo interno prometno povezavo v EUP ŠE-697 in ŠE-752. V prostorski enoti PE2 je predvidena interna enosmerna pot za tovorni promet, ki tvori zanko znotraj te prostorske enote in se priključuje na interno povezovalno pot v prostorski enoti C1. Za interno enosmerno pot znotraj PE2 je dovoljena vožnja tovornih vozil do nosilnosti 7,5 ton.
(4) Vozišče interne povezovalne poti v prostorski enoti C1 se uredi v širini 7,0 m.
(5) Vozišče interne dvosmerne dovozne poti v prostorski enoti PE1 se uredi v širini 6,5 m.
(6) Vozišče interne enosmerne obvozne poti prostorske enote PE2 se uredi v širini 5,0 m.
(peš in kolesarski promet)
(1) Kolesarski promet se vodi po površinah, namenjenih motornim vozilom.
(2) Za dostope pešcev do programov znotraj območja OPPN se ob interni dovozni cesti v prostorski enoti PE1 in skupni interni dovozni cesti v prostorski enoti C1 uredijo enostranski hodniki za pešce v širini 1,5 m.
(3) Na območju OPPN je treba predvideti nivojske prehode za pešce brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(mirujoči promet)
(1) Parkiranje v območju OPPN je treba urediti tako, da bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za motorna vozila in kolesarje, pri čemer je treba upoštevati normative v skladu z določili iz OPN MOL ID. Število parkirnih mest za osebna vozila in kolesa se določi glede na namembnost stavbe in njene BTP.
(2) Največje dopustno skupno število nivojskih parkirnih mest za osebna vozila v prostorski enoti PE1 je 280, v prostorski enoti PE2 pa 200.
(3) Od števila parkirnih mest za avtomobile, ki jih je treba zagotoviti za vsako stavbo, je treba v bližini vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah zagotoviti predpisan delež parkirnih mest v dimenzijah za gibalno ovirane.
(4) V območju OPPN je treba na 100 parkirnih mest zagotoviti vsaj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(5) V območju OPPN je za kolesa treba zagotoviti vsaj 100 parkirnih mest.
(6) V območju OPPN je za ostala enosledna vozila treba zagotoviti vsaj 25parkirnih mest.
(7) Mirujoči promet je predviden na terenu in v podzemnih garažah. Dostop do podzemnih garaž se uredi preko dvosmernih klančin, ki morajo omogočati normalno prevoznost za osebna vozila.
(8) Parkirna mesta za kolesarje morajo omogočati priklepanje koles. Vsaka stavba, namenjena javni rabi, mora imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(9) Za stavbe ali skupino stavb, ki v posamezni prostorski enoti presegajo skupno kapaciteto 10.000 m2 BTP je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati mobilnostni načrt.
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
(dostava in odvoz odpadkov)
Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po obstoječi interni dovozni poti, ki poteka izven območja OPPN v EUP ŠE-752 med Celovško cesto in železniško progo, po dvosmerni skupni dovozni cesti v prostorski enoti C1, po enosmerni obvozni poti v prostorski enoti PE2 ter po dovozni poti v prostorski enoti PE1.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječo in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem,
– za vse posege v območju DPN za novo Celovško cesto je treba pridobiti pozitivno mnenje oziroma soglasje upravljalca nove Celovške ceste,
– pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati, da je železniška proga elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV ter upoštevati in vrisati tudi trase SVTK vodov in pripadajoče SVTK naprave.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnih načrtih št. 4.3.1 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – zahodni del« in št. 4.3.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – vzhodni del«.
(1) V območju OPPN je obstoječe vodovodno omrežje LZ DN 150, ki se ga po potrebi lahko prestavi iz jugovzhodne strani od hidranta na parceli 930/7 katastrska občina 1753 Vižmarje do priključitve na LZ DN 200 na severni strani območja, z vsemi potrebnimi priključki in hidrantnim omrežjem. Za morebitno prestavitev mora sredstva zagotoviti investitor.
(2) Voda za gašenje v primeru požara bo zagotovljena iz obstoječega ali novega prestavljenega vodovoda. Dopusten odvzem vode za gašenje je 10.0 l/s, za delovanje dveh hidrantov s pretokom po 5.0 l/s za čas dveh ur. V primeru povečane požarne ogroženosti je potrebno zagotoviti vodo za gašenje z izgradnjo požarnih bazenov.
(3) Za območje OPPN se predvideva situacija z enim istočasnim požarom.
(4) Nad trasami vodovodov ni predvidena gradnja in sajenje dreves ter grmičevja. Odmik za sajenje dreves je minimalno 2 m, za grmičevje 1 m. Minimalni odmik podzemnih delov stavb in drugih podzemnih objektov od trase vodovoda je 1.5 m.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(7) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Prestavitev vodovoda in gradnja kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 121 Poslovna cona Vižmarje (EUP ŠE-518), JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 2809V, april 2019.
(1) V območju OPPN je treba zgraditi nov javni kanal do GRP DN 250 mm od obstoječega revizijskega jaška na fekalni kanalizaciji B1100 na parceli 296/8 katastrska občina 1753 Vižmarje v dolžini približno 75 m z vsemi internimi priključki do objektov.
(2) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice vodi preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč) pa preko lovilcev olj in peskolovov. Projektna rešitev mora biti usklajena s trenutno veljavno zakonodajo na tem področju.
(3) Dno ponikovalnic ali ponikovalnih polj mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino ugotovljene podzemne vode na območju.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(5) Pri projektiranju kanalizacije na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo: Prestavitev vodovoda in gradnja kanalizacije zaradi gradnje objektov na območju OPPN 121 Poslovna cona Vižmarje (EUP ŠE-518), JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. 3435K, april 2019.
(1) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja. Na jugovzhodni strani izven območja OPPN na parceli 1701/7 katastrska občina 1753 Vižmarje je zaključek distribucijskega plinovoda N 10570 PE 225, od katerega je do obravnavanega območja predvidena trasa novega internega priključnega plinovoda PE 225.
(2) Objekte, ki se bodo gradili na območju OPPN, je treba priključiti na javno distribucijsko plinovodno omrežje.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je dopustno zagotoviti oskrbo objektov z energenti za ogrevanje tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s trenutno veljavnimi predpisi za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in notranjih plinskih napeljav ter trenutno veljavnimi Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Predvideni objekti se bodo napajali iz nove transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), ki bo locirana v prostorski enoti PE1 ali njeni okolici.
(2) Za potrebe uzankanja nove TP je predvidena kabelska kanalizacija 3xNA2XS(FL) 2Y1x240 mm2 od priključka na parceli 1693/12 katastrska občina 1753 Vižmarje, po obstoječi cesti do obstoječe TP 0753 Metalka, Celovška 492 naprej do nove TP ter naprej do povezave za priključitev TP na območju Šentvida in Vižmarje-Brod z novo 20 kV zanko.
(3) Predvidena moč nove TP je 2x1000 kV.
(4) Za priključitev novih porabnikov je na območju predvidena izgradnja nove kabelske kanalizacije s kabelskimi jaški.
(5) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) V območju OPPN poteka elektronsko komunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: EK) omrežje, ki se v celoti odstrani.
(2) Pri izgradnji cestne infrastrukture je treba zagotoviti koridor za EK kanalizacijo.
(3) Pred predvidenimi objekti se predvidi vgradnjo dovodne EK omarice in cevno povezavo med omarico in objektom. Do EK omarice mora biti zagotovljen 24-urni dostop.
(4) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega EK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(1) Osvetlitev funkcionalnih površin ob objektih je internega značaja in ni povezana s sistemi javne razsvetljave.
(2) Vse površine je treba ustrezno osvetliti. Nova enostransko razporejena razsvetljava je predvidena ob dvosmerni cesti znotraj območja OPPN.
(3) Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(alternativni viri energije)
(1) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in električno energijo ter učinkovita raba vode.
(2) Vse načrtovane stavbe v območju OPPN naj za energetske potrebe prioritetno zagotovijo uporabo obnovljivih virov energije.
(3) Možna je namestitev sončnih sprejemnikov na strešinah in južno usmerjenih fasadah objektov.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. višinske kote terena in pritličja:
– dopustno odstopanje višinskih kot pritličja in terena je največ ±0,50 m,
2. prometne, komunalne in energetske ureditve:
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem,
– dopustna so odstopanja od normativov za število parkirnih mest v skladu z zaključki mobilnostnega načrta,
– dopustna so odstopanja od poteka tras, dimenzij, ureditev stavb, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske, elektronske komunikacijske infrastrukture in ureditev površin ter etapnosti, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja ter ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti izvajalcev in investitorjev)
(1) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(2) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodujejo,
– v skladu s 40. členom odloka mora investitor zagotoviti potrebna sredstva za morebitno prestavitev vodovoda,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, je prepovedana,
– za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor,
– investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču. Dokumentacija mora vsebovati tudi podatke o analizah in sestavi zemeljskega izkopa v skladu s predpisom, ki ureja odpadke. Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
– gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,
– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto,
– v primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa je začasno deponijo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti,
– postavitev sanitarij na gradbišču je dovoljena samo v primerih uporabe kemičnih stranišč ali urejenega odvajanja odplak iz stranišč v javno kanalizacijo,
– investitor novih ureditev in objektov mora zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine ter zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica gradnje ali obratovanja nove Celovške ceste in železnice,
– investitor mora omogočiti brezplačno služnost za potrebe izgradnje javne kanalizacije.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin,
– posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Sektorju za okolje in prostor,
– Četrtni skupnosti Šentvid.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-31/2017-181
Ljubljana, dne 5. julija 2021
