Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2021 z dne 9. 7. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2021 z dne 9. 7. 2021

Kazalo

2405. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP ŠE196, za spremembo podrobnejše namenske rabe na območju enote urejanja prostora (EUP) ŠE196, za izvedbo gradnje večstanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo (ID PA: 1312), stran 6830.

  
Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17), 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) in Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP ŠE196 (Uradni list RS, št. 48/18) je Občinski svet Občine Šentjur na 12. redni seji dne 15. junija 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP ŠE196, za spremembo podrobnejše namenske rabe na območju enote urejanja prostora (EUP) ŠE196, za izvedbo gradnje večstanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo (ID PA: 1312) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP ŠE196 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Pravna podlaga za izdelavo predmetnega OPPN je opredeljena v Zakonu o prostorskem načrtovanju, Zakonu o urejanju prostora ter v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur.
(3) S sprejemom OPPN se spreminja podrobna namenska raba EUP ŠE196 iz površin proizvodnih dejavnosti (IG – gospodarske cone) v površine za centralne dejavnosti v urbanih naseljih (CUu – osrednje območje centralnih dejavnosti v urbanih naseljih).
(4) OPPN je izdelala družba KULTIVATOR d.o.o., Celje, pod številko projekta 82/2018.
(5) V skladu o obvestilom Ministrstva za okolje in prostor je bila predmetnemu OPPN dodeljena identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov št. 1312.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN sestavljata tekstualni del, grafični del ter strokovne podlage in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– splošne določbe,
– opis prostorske ureditve,
– določitev vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– pogoje glede priključevanja objektov na javno gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– faznost izvajanja,
– obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev ter
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– prikaz območja OPPN z obstoječim stanjem,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– prikaz zazidalne oziroma ureditvene situacije,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave – Natura 2000,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave – poplavne vode,
– prikaz zazidalne oziroma ureditvene situacije – funkcionalna celota in funkcionalne enote,
– prikaz načrta parcelacije ter
– prikaz prečnih profilov P1 in P2.
(4) Strokovne podlage so:
– Hidrološko-hidravlični elaborat, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o., št. 149/20 z dne januar 2021
– Geološko geotehnično poročilo, ki ga je izdelal Igor Resanovič s.p., št. 17/18 z dne april 2018
– Ureditev električnih vodov na območju OPPN EUP ŠE196, ki ga je izdelal Elektro Celje d.d., št. 183/20 z dne november 2020.
(5) Priloge OPPN so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega načrta,
– prikaz stanja prostora,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta ter
– povzetek za javnost.
(6) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor na obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen
(ureditveno območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora /EUP/ ŠE196.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča parc. št. 1053/10 – del, 1053/7, 1054/1 in 1054/4, vse k.o. 1138 Šentjur pri Celju.
(3) Površina območja OPPN znaša 8.617 m2.
(4) Določena je nova podrobnejša namenska raba prostora, in sicer CUu – osrednje območje centralnih dejavnosti v urbanih naseljih. Sprememba namenske rabe prostora se izvede v skladu z določbo 282. člena ZUreP-2, s katerim so brez predhodne spremembe OPN dopustne spremembe podrobnejše namenske rabe z OPPN, in sicer iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin.
(5) Meja območja OPPN je določena v grafičnemu prikazu »Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem« in poteka na severni strani po parcelni meji z zemljiščem parc. št. 1053/6, k.o. 1138 Šentjur pri Celju, in meji med območjem zelenih površin in novo nastalimi površinami za centralne dejavnosti na zemljišču parc. št. 1053/10, k.o. 1138 Šentjur pri Celju. Na južni strani poteka meja po parcelni meji zemljišč parc. št. 1054/2 in 1053/9, oboje k.o. 1138 Šentjur pri Celju, ki predstavljata občinsko cesto. Na vzhodni strani meji območje na prometne površine zemljišča parc. št. 1054/10, k.o. 1138 Šentjur pri Celju. Na zahodni strani meji na zemljišča parc. št. 1054/5,1053/8, 1053/9 k.o. Šentjur pri Celju.
(6) Na območju urejanja se lahko za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve dovoljujejo posegi tudi na robna območja izven zgoraj naštetih zemljiških parcel.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
4. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje leži v jugovzhodnem delu naselja Šentjur v naselju Hruševec in je na severu omejeno z vodotokom Voglajna, na zahodu z vodotokom Kozarica, na vzhodu z lokalno cesto LC 396191 in na jugu z napajalno lokalno cesto LC 396271. Proti jugu in zahodno od območja urejanja se nahaja obstoječa stanovanjska pozidava, proti vzhodu industrijska pozidava, na severu pa zelene površine.
(2) Širše območje je dobro opremljeno z objekti družbenih in športnih dejavnosti, ki bodo služile tudi potrebam novega stanovanjskega območja. V bližini je osnovna šola in vrtec, ki se nahajata južno od območja v polmeru dostopnosti približno 350 m. Južno od območja ob Ulici Leona Dobrotinška (v polmeru dostopnosti približno 100 m) in jugovzhodno od območja ob Ulici Franja Malgaja (v polmeru dostopnosti približno 400 m) se nahajata trgovska objekta z živili. V sklopu osnovne šole in vrtca se nahajajo športna igrišča in otroško igrišče.
(3) Po obodnih cestah potekajo obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katere je treba priključiti načrtovane objekte. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi komunalne vode tudi zunaj območja OPPN. Zunaj območja OPPN je predvidena gradnja vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja za odpadne vode, plinovodnega omrežja in elektrokabelskega jaška ter izvedba nizko energetskega napajanja od transformatorske postaje TP Bohor O.C.1.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
5. člen
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V EUP ŠE 196 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 – Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 – Garažne stavbe
– 12203 – Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjeni lastnemu poslovanju podjetja, ki predstavljajo mirno in nemotečo dejavnost
– 12301 – Trgovske stavbe: samo lokalne trgovine z bruto površino do 200 m2
– 21122 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(2) V primeru, da se v objektu predvidijo tako dejavnosti pod klasifikacijsko številko 12203 ali 12301 in pod klasifikacijo 11220, je potrebno ustrezno urediti in fizično ločiti dostope do poslovnega in stanovanjskega dela objekta in parkirišč. Parkirišča, predvidena za eventualni poslovni del, se lahko izven delovnega časa obratovanja namenijo stanovanjskemu delu.
(3) Na ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov, možna je rekonstrukcija, dograditev, dozidava in nadzidava ter rušitev obstoječih objektov in nadomestna gradnja.
(4) Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela.
6. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenim dovozom, dostopom, intervencijskih potem ter prometni infrastrukturi, in sicer:
– grajena igrala na otroških igriščih,
– grajena vadbena oprema,
– vodnjaki in okrasni bazeni,
– nadstrešnice za zbiranje in odjem komunalnih odpadkov,
– nadstrešnice za avtomobile in kolesa, ki morajo biti znotraj prostorske enote oblikovane enovito za vse parkirne površine skupaj (postavitev individualnih nadstrešnic za posamezna parkirna mesta ni dovoljena),
– ograje do višine 2,20 m.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih objektov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov ter pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih delov objekta). Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če pa je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(5) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 1 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(6) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.
7. člen 
(delitev ureditvenega območja) 
(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na tri (3) funkcionalne enote, ki tvorijo zaključene celote, ki se urejajo enotno, med seboj pa se lahko tudi povezujejo. Meje funkcionalnih enot so razvidne iz grafičnih prilog.
(2) Funkcionalna enota FE – Cu obsega osrednje zahodno območje in meri cca 0,26 ha.
(3) Funkcionalna enota FE – Po obsega osrednje vzhodno območje in meri cca 0,39 ha.
(4) Funkcionalna enota FE – ZS obsega zahodno, južno in severno območje in meri cca 0,21 ha.
8. člen 
(funkcionalna enota FE-Cu – osrednje območje centralnih dejavnosti) 
(1) Funkcionalna enota FE – Cu predstavlja osrednje območje centralnih dejavnosti.
(2) Znotraj funkcionalne enote FE – Cu je določena gradbena meja (GM), ki določa prostor za gradnjo novega objekta.
(3) Znotraj gradbene meje (GM) je možna gradnja novega objekta.
(4) Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno mejo lahko do 0,20 m presegajo fasadni poudarki, na primer rob venca fasade, obrobe fasadnih odprtin ipd.
(5) Prostor znotraj gradbene meje (GM) se lahko nameni tudi drugim ureditvam, kot so na primer parkirišče, dovozi, zelene površine in podobno.
9. člen 
(funkcionalna enota FE-Po – ostale prometne površine) 
(1) Funkcionalna enota FE – Po predstavlja prostor ostalih prometnih površin.
(2) Prostor znotraj FE – Po se lahko nameni tudi drugim ureditvam, kot so zelene površine in podobno.
(3) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev prometnih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z opremo (koši za smeti, klopi, stojala za kolesa) in ustrezno osvetljene,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– potrebno je zasaditi drevesa v sklopu pripadajoče zunanje ureditve,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,0 m,
– višinske razlike oblikovanja terena morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami; izjemoma so dopustni ozelenjeni oporni zidovi do višine največ 1,0 m,
– razsvetljava okolice in objekta naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne in Kozarice; na celotnem območju OPPN je potrebno predvideti osvetljenost v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja z upoštevanjem maksimalnih vrednosti osvetljenosti.
(4) V sklopu parkirišč je predvidena izgradnja nadstrešnic. V primeru, da se pri nadaljnjem načrtovanju nadstrešnice ne predvidijo, je potrebno na območju parkirišč predvideti 1 drevo na 5 PM.
10. člen 
(funkcionalna enota FE – Zs – površine za oddih, rekreacijo in šport) 
(1) Funkcionalna enota FE – Zs predstavlja prostor za oddih, rekreacijo in šport.
(2) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev površin:
– na območju OPPN je treba zagotoviti odprte igralne/rekreativne površine, ki se uredije tako, da omogočajo igro otrok in rekreacijo stanovalcev,
– površine, namenjene igri otrok, morajo biti opremljene z enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igrali, namenjenimi različnim starostnim skupinam otrok; vsaj del igrišča mora omogočati tudi igro funkcionalno oviranih otrok,
– otroška igrišča morajo biti namenjena skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjskih stavb znotraj prostorske enote,
– zasebni vrtovi stanovanj v pritličju večstanovanjskega objekta so lahko zamejeni s temeljnim zidcem oziroma ograjo skupne višine do 2,00 m ali živo mejo; kjer obstaja nevarnost padca, je dopustna transparentna kovinska ograja z višino do 1,10 m,
– razgaljene površine naj se ozeleni z avtohtonimi vrstami trav, grmovnic in drevja (gaber, leska, brogovita, vrba); pri urejanju zelenih površin v okolici objekta naj se saditev dreves in grmovnic izvede na način, da bo zasaditev imela čimbolj naravni izgled,
– na celotnem območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst,
– višinske razlike oblikovanja terena morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami; izjemoma so dopustni ozelenjeni oporni zidovi do višine največ 1,0 m,
– pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo (koši za smeti, klopi, stojala za kolesa) in ustrezno osvetljene.
11. člen 
(velikost in zmogljivost stavbe) 
(1) Tloris nove večstanovanjske stavbe se umesti znotraj gradbene meje in mora biti podolgovat. Stranice objekta morajo biti vzporedne z gradbeno mejo.
(2) Tlorisne dimenzije stavbe nad terenom so maksimalne dimenzije dolžine 69,00 m in širine 29,00 m.
(3) Konstrukcija stavbe je lahko klasična ali montažna.
(4) Višinski gabarit stavbe je lahko največ K + P + 4N. Nad maksimalno določeno etažo je možna izvedba dostopov na streho za potrebe vzdrževanja tehničnih naprav, strojnih in elektro instalacij ter telekomunikacijskih naprav.
(5) Višinska kota gotovega tlaka pritličja predvidenega objekta znaša skladno s Hidravlično analizo vpliva izločitve območja B (po LN) iz obstoječih poplavnih površin v Občini Šentjur (Hidrosvet d.o.o., št. 106/19, marec 2019) minimalno 257,80 m nmv.
(6) Za zagotavljanje premostitve arhitektonskih ovir morajo biti višinske kote zunanje ureditve prilagojene višinski koti objekta.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Pogoji za oblikovanje objektov:
– fasade stavb znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v oblikovni zasnovi, proporcih, arhitekturnih detajlih, barvah in materialih,
– stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno,
– objekt je možno oblikovati kot enovit kubus oziroma kot več med seboj ločenih kubusov, ki so povezani s skupno prvo etažo (klet oziroma pritličje),
– fasade so lahko izvedene po sistemu obešene fasade iz kompaktnih fasadnih plošč, stekla, kovine ali kontaktne fasade v svetlih in nevpadljivih tonih,
– barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče,
– klimatske naprave so lahko nameščene le na vizualno neizpostavljenem delu stavbe,
– ograje balkonov, lož ali francoskih balkonov morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajeno; poznejša zasteklitev balkonov je dopustna le po enotnem projektu za objekt,
– strehe stavb so praviloma ravne, lahko so zasnovane tudi kot zelene strehe; dopustna je tudi simetrična dvokapnica minimalnega naklona, obdana z atiko (izgled ravne strehe),
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho; na dvokapni strehi morajo biti postavljene oziroma vgrajene vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe,
– klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno (po možnosti skrito očem in stran od javnih površin).
(2) Pri umeščanje večstanovanjske stavbe ter vseh nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva z OPPN določena gradbena meja.
V. NAČRT PARCELACIJE 
13. člen
(parcelacija) 
(1) Gradbene parcele so prikazane na načrtu št. 9 – Načrt parcelacije. Znotraj gradbenih parcel je možna delitev na manjše gradbene parcele na način, da je zagotovljena njihova funkcionalnost in zaokroženost, ob upoštevanju določil tega odloka in opredeljenih dopustnih odstopanj.
(2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, (1) kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, (2) kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter (3) kadar glede na samo gradnjo zaradi tehnoloških razmer ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti, vendar mora biti le-to v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno.
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene (asfaltirane oziroma tlakovane).
(2) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejene tako, da so zagotovljeni neovirani dostop ter vstop in uporaba stavb funkcionalno oviranim ljudem. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
15. člen 
(prometna ureditev in mirujoči promet) 
(1) Dostop do območja OPPN poteka preko obstoječega cestnega priključka na zemljišču parc. št. 1054/2 in 1054/1, oboje k.o. 1138 Šentjur pri Celju.
(2) Število parkirnih mest se določi skladno z naslednjimi izhodišči:
Vrsta objekta 
Minimalno število parkirnih mest (PM)
Večstanovanjske stavbe
1,5 PM / stanovanje + 10 % PM za obiskovalce 
Poslovni prostori 
1 PM / 30 m2 neto površine
Trgovine 
1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM) + 1 PM / 2 zaposlena
(3) Za določitev števila parkirnih mest za vozila funkcionalno oviranih oseb je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(4) Intervencijske poti in površine je potrebno dimenzionirati skladno z veljavnim standardom.
16. člen 
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) 
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture:
– načrtovani objekt mora biti priključen na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih mnenjedajalcev komunalnih in energetskih upravljavcev,
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljalec pa mora za od lastnika pridobiti služnost,
– upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objekta mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi,
– del energije za potrebe večstanovanjskih stavb je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s veljavnimi predpisi.
17. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območju OPPN je zgrajen javni vodovod. Za predviden objekt je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezalo na obstoječi javni vodovod. Odcep se izvede z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
(2) Objekt mora biti priključen na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca vodovodnega omrežja.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Šentjur.
18. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju izgradnje predvidenega objekta je zgrajen ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
(2) Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v obstoječo javno fekalno kanalizacijsko omrežje (glavni fekalni kanal s premerom 50 cm) s končno dispozicijo v Centralni čistilni napravi Šentjur.
(3) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo mehansko obdelati (ustrezno dimenzioniran lovilec olj tipa SIST EN 858-2 in usedalnik) skladno s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Le-te se v nadaljevanju s strešnimi vodami odvedejo v zadrževalnik in preko dušilke odvajajo v površinski odvodnik.
19. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V območju predvidene izgradnje večstanovanjskega objekta poteka obstoječi NN podzemni el. en. vod v upravljanju Elektro Celje d.d. Vsled sprostitve zemljišča za nemoteno gradnje jo potrebno obstoječi podzemno vod prestaviti izven območja gradnje in predvideti v kabelski kanalizaciji.
(2) Ob zahodnem robu območja OPPN poteka obstoječi SN podzemni el. en. vod v zaščitni cevi. Upoštevati je potrebno 1 m varovalnega pasu od skrajnega sistema SN podzemnega el. en. voda v obeh smereh. Niveleta terena v območju obstoječega SN podzemnega el. en. voda je nedopustna, v primeru nadvišanja nivelete terena pa je potrebno nadvišati kabelske jaške. Pri načrtovanju posega je potrebno upoštevati, da je možna kakšnakoli zasaditev drevja, grmičevja, žive meje ali podobno v oddaljenosti debla od trase NN električnih kablov minimalno 2,50 m ob upoštevanju pogoja, da je potrebno električne kable položiti v mapitel cev fi 110 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistema drevesa. Sajenje dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno se izvaja skladno z izsledki študije št. 2090 »Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(3) Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago na nizkoenergetskih zbiralnicah obstoječe TP Bohor O.C.1. Pred priključitvijo predvidenega objekta je potrebno zamenjati obstoječi transformator 250 kVA na 400 kVA. Prav tako je pred priključitvijo potrebno dograditi nizkoenergetski stikalni blok, da bo možna priključitev predvidenih kB na predmetno TP. Zamenjavo transformatorja in dograditev stikalnega bloka bo na svoje stroške izvedla družba Elektro Celje d.d., s tem, da je investitor dolžan obvestiti Elektro Celje d.d. minimalno 90 dni pred pričetkom del.
(4) Za napajanje predvidenega večstanovanjskega objekta se predvidita 2 NN podzemna el. en. voda (240 mm2). Od TP do predmetne cone delno poteka obstoječa kabelska kanalizacija, v kateri ni več prostih cevi. Pri načrtovanju NN priključka je možno obstoječo kabelsko kanalizacijo nadgraditi z dodatnimi cevmi med posameznimi jaški.
(5) Sestavni del OPPN je tudi idejna rešitev napajanja skladni s pogoji Elektro Celje d.d., št. 183/20 z dne november 2020.
20. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d.
(2) Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.
(3) Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.
(4) Za trase novih TK vodov naj se v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PVC premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
(5) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanji s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.
(6) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
21. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) V bližini OPPN je zgrajeno plinovodno omrežje, predviden poseg se nahaja v območju varovalnega pasu obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina – odsekov H0A-PE225-100-100mbar, H0E-DN150-100-100mbar, H0B-PE225-100-100mbar in H1-PE160-100-100mbar, s pripadajočimi hišnimi priključki v globini 0,80–1,00 m.
(2) Plinski priključek za predvideni večstanovanjski objekt se določi v skladu s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– glede na lokacijo bodočega objekta so možni tudi drugi koridorji,
– lahko se predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja,
– pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi, skladno z navodili upravljalca,
– novi objekt naj se priključi na omrežje zemeljskega plina,
– plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, tehnologijo in hlajenje.
(3) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti predvideni pod kotom od 30° do 90° ter ustrezno zaščiteni.
(4) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m.
22. člen 
(ogrevanje) 
Kot energent za ogrevanje se lahko predvidi ogrevanje na plin, dovoljeno je tudi vgradnja toplotne črpalke oziroma uporaba drugega obnovljivega vira energije, ob upoštevanju pogoje iz osme alineje 16. člena tega odloka.
23. člen 
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje) 
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj posameznih območij /sklopov/ urejanja in redno odvažajo skladno s pogoji koncesionarja. Investitor večstanovanjskega objekta je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Skupno odjemno mesto mora biti podobnega videza kot pri ostalih večstanovanjskih objektih v občini in mora biti opremljeno z vrati na zaklep.
(2) Za ureditveno območje OPPN je predpisano obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov.
(3) Na ureditvenem območju je predvidena lokacija ekološkega otoka skladno z navodili in pogoji koncesionarja.
(4) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
24. člen 
(hidrantno omrežje) 
Za zagotavljanje požarne varnosti oziroma možnosti gašenja požarov se izvede hidrantna mreža z nadtalnimi oziroma podtalnimi hidranti v skladu s požarno študijo oziroma elaboratom v sklopu izdelave projekta za izvedbo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
25. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja /investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da morebitno najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišč z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler niso odpravljene raziskave arheoloških ostalin, oziroma omeji ali prepove gospodarsko ali drugo rabo zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
26. člen 
(varstvo voda in podtalnice) 
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da bo ustrezno zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v odprti odvodnik, kar se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obdela tako računsko kot tudi grafično.
(2) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih voda v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(3) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno z določbami 150. in 153. člena Zakona o vodah lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(4) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja vod in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivimi delovanjem voda.
(5) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda.
(6) Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala naj se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali odpelje na ustrezno deponijo.
(7) V času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala).
27. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.
(3) Viri hrupa na posameznem območju stopenj varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, določene v skladu z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju vseh objektov, naprav in omrežij se predvidijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in obratovanja.
28. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri umeščanju objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.
(2) Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
29. člen 
(varstvo tal) 
(1) Kanalizacijska omrežja in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri izvedbi del v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja varovanja okolja.
(2) V primeru intenzivnejšega posega v zemeljske mase je predhodno potrebno pridobiti mnenje geomehanika.
(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu.
(4) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani pristojnega ministrstva za okolje, ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
30. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje podrobnega prostorskega načrta se nahaja v neposredni bližini vodotoka Voglajna, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave status naravne vrednote Voglajna – dolina (ident. št. 5846) ekološko pomembnega območja Voglajna, Slivniško jezero in Ločnica (Ident. št. 17400) ter posega v vplivno območje posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000) Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo (ID 3000068).
(2) Pri načrtovanju in izvajanju prostorske ureditve in izvedbi ukrepov za varstvo pred poplavami je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe, ki so navedeni v 19. členu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119 (Uradni list RS, št. 44/19):
a) Dela v omočenem delu struge Voglajne (denivelacija) se zaradi drsti rib ne izvajajo med 1. 3. in 30. 6. oziroma se zaradi variabilnega časa drsti posameznih vrst čas izvajanja del vsakič sproti uskladi z Ribiško družino Voglajna. Prav tako so v tem obdobju prepovedana tudi dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim. V tem obdobju so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, v kolikor to ne bo vplivalo na kakovost vode in vodni režim vodotokov. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna. Dela, ki ne bodo potekala v omočenem delu struge in ne bodo vplivala na kakovost vode in vodni režim lahko potekajo skozi celo leto.
b) Gradbena dela je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. V omočenem delu struge naj se ne izvaja nobenega betoniranja z namenom utrjevanja brežin.
c) Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz Voglajne.
d) Odvečne zemlje, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov naj se ne odlaga na območje naravne vrednote in območje Natura 2000.
e) Vse začasne ureditve, ki nastanejo med gradnjo (npr. manipulativne površine, začasne poti, odlagališča materiala) naj se po končanih gradbenih delih odstranijo, zemljišče se sanira.
f) V poplavni (zeleni) pas ob Voglajni se posega v čim manjši meri in na način, ki ne poslabšuje poplavnih razmer ožjega in širšega območja, kar bi lahko vplivalo na naravno hidrologijo vodotoka.
g) Ureditve znotraj poplavnega pasu naj se izvedejo na način, da dostop do vode ne bo omejen.
h) Na območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
i) Pri izvajanju protipoplavnih ureditev (denivelacija) naj se odstranitev vegetacije, kjer je to nujno potrebno, izvede na način, da se odstrani le debla in veje, a se v strugi ohranja panje in korenine, s čimer se ohranja strukturirana struga vodotoka in zadosten volumen vode tudi pri nizkih pretokih.
j) Posek vegetacije v ureditvenem območju naj se, zaradi gnezditve ptic, ne izvaja v času med 1. marcem in 1. avgustom.
k) V času izvajanja gradbenih del je potrebno preprečiti izcejanje vseh strupenih snovi v vodotoke.
l) Vse načrtovane protipoplavne ureditve ter kasneje gradnja novih objektov v območju naj se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila spoznana za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, ohranjajo naj se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
m) V primeru gradnje nasipov, naj vzdolžni potek nasipa poteka čim bliže zunanjega roba obstoječih poplavnih površin in v zadostni odmaknjenosti od vodotoka.
n) Pri posegih v brežine ter obvodno vegetacijo je potrebno z namenom ohranjanja kakovosti vodotoka, ob hkratnemu upoštevanju vseh že izvedenih in načrtovanih protipoplavnih ukrepov ob Voglajni in njenih pritokih, zagotoviti čim prejšnjo izvedbo ozelenitve brežin. Pri tem naj se uporablja hitro rastoče drevesne in grmovne vrste (npr. vrbe).
o) Novi obrežni objekti oziroma obnova obrežnih zavarovanj naj se prednostno izvaja s sonaravnimi tehnikami (npr. vrbovi popleti, sidranje dreves, piloti ipd.). Za izvajanje zavarovanj naj se uporabljajo lokalno značilni materiali. Brežine naj se zasadi s sklenjenim pasom lesne vegetacije, ki dolgoročno prevzame nalogo stabilizacije brežine. Dna struge naj se na novo ne utrjuje. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev.
Pri denivelaciji desnega brega Voglajne je treba upoštevati:
a) Dela pri znižanju desnega brega struge Voglajne (denivelacija) naj ne potekajo v času povečanega pretoka Voglajne. Vsi viški materiala, ki bi pri tem nastali, naj se sproti odstranjujejo z območja posega. Poseganje v strugo Voglajne in njeno dno ni dovoljeno. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna.
b) Morebitno utrjevanje brežin na območju predvidene denivelacije terena, z namenom omejevanja bočne erozije, naj se izvede le s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti). Pri izvedbi utrjevanja brežin morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki. Izvedba novih ravnih in gladkih betoniranih površin, ki bi imele dodatne negativne vplive na hidromorfologijo vodotokov, ni sprejemljiva.
c) Pri izvedbi denivelacije Voglajne se ne sme izvajati nobenih regulacij struge. Reguliranje delov strug vodotokov na način, ki bi pomenil razširitev struge in s tem znižanje nivoja vode, ni dopustno. Ostale tehnične ureditve in rešitve pa se naj izvaja na način, da se ne spremeni smer ali globina struge, da se ohranjajo specifične lastnosti, strukture, procesi habitata.
d) V primeru izvedbe denivelacije desnega brega Voglajne je potrebno po koncu del takoj ozeleniti brežino Voglajne z avtohtono grmovno vegetacijo. Z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo se ozeleni tudi novo stopničasto brežino.
e) Pri načrtovanih širitvah struge med posameznimi profili se obstoječe dno struge (vodno zrcalo) ne sme širiti. Izvedba enojnega trapeznega reguliranega profila s poravnanim dnom na celotni širini struge vodotoka ni sprejemljiva. Povsod, kjer so predvidene razširitve struge, mora biti izvedba v obliki dvojnega trapeza, tako da bo pri nizkih pretokih voda tekla znotraj spodnjega trapeza (kota dna struge). Pri načrtovanih širitvah razlivnih površin ob strugi Voglajne morajo biti brežine struge enostransko ali dvostransko razširjene v obliki dvojnega trapeza. Dvojni profil zagotavlja večjo pretočnost, kljub ohranitvi obstoječe širine struge.
f) Zelene površine znotraj funkcionalne celote FCB se ohranja kot razlivne površine. Nadvišanje terena z nasutjem in gradnja objektov na območju zelenih površin se ne sme izvajati.
(3) Za ohranjanje narave se upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:
– Gradnja objektov in ostale ureditve na območju naj se umeščajo čim bolj stran od struge vodotoka Voglajna in Kozarica, oziroma v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo protipoplavno varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih koli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni zidovi, regulacije ipd.).
– Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, naj se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo.
– V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala).
– Razgaljene površine naj se ozeleni z avtohtonimi vrstami trav, grmovnic in drevja (gaber, leska, brogovita, vrba). Pri urejanju zelenih površin v okolici objekta naj se sadnja dreves in grmovnic izvede na način, da bo zasaditev imela čim bolj naravni izgled.
– Na območju naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
– Razsvetljava objekta in okolice naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne in Kozarice.
(4) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen Zakona o ohranjanju narave.
31. člen 
(varovanje ribjega habitata) 
(1) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(2) Dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo po principih sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst po vodotokih.
(3) Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
(4) Morebitno premeščanje plavin (proda, gramoza, peska) se mora izvajati na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
(5) Vsa morebitna betoniranja se izvajajo »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton. V primeru betoniranja je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo.
(6) Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
(7) Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na območju vodnih zemljišč ali v sami strugi reke vodotokov ne sme odlagati nobene vrste materiala z območja delovišča v trdnem, tekočem ali plinskem stanju, ki se uporablja pri gradnji, in je potencialno strupen za ribe.
(8) Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz vodotokov.
(9) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor vodotokov.
(10) Dela na posamezni lokaciji naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.
(11) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se izvajajo samo v času izven drstne dobe rib ter v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja, pristojno ribiško družino. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del pravočasno (7 do 14 dni pred začetkom del) obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidnem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec oziroma investitor obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.
(12) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni reži (ureditev dostopnih poti, zemeljska dela, temeljenje itd.), morajo biti načrtovana in izvedena izven obdobja drstnih ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Predvidena dela se zaradi drsti rib na območju vodnih in priobalnih zemljišč Voglajne in Kozarice ne smejo izvajati od 1. 12. do 30. 6. Prav tako se v tem obdobju prepovedana tudi dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim. V tem območju so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, v kolikor to ne bo vplivalo na kakovost vode in vodni režim.
(13) Zaradi variabilnosti časa drsti ribjih vrst in lokacij drstišče se izvajanje del lahko uskladi s pristojno ribiško družino. V kolikor se ribje vrste v vodotokih na obravnavanem območju začnejo drstiti kasneje od začetka predpisane varstvene dobe, se dela v sodelovanju s pristojno ribiško družino lahko izvajajo do začetka drsti. Enako velja tudi v primeru zakasnitve drsti po poteku zakonsko predpisane varstvene dobe, tako da se prepoved izvajanja dela lahko podaljša tudi v čas po koncu varstvene dobe.
(14) V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.
(15) Vsa gradbena del naj se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.
(16) Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
(17) V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo tako (v isti rastni sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavnem območju že pristojne (npr. podtaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora bit zagotovljena zveznost vegetacije; zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.
(18) V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopisa japonica) je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.
(19) V času izvajanja načrtovanih posegov je potrebno kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oziroma motnosti vode na območju, kjer se bodo izvajali posegi. Načrtovani naj bodo ukrepi, katerih namen je znižanje kalnosti vode med izvajanjem posegov. V kolikor se med izvajanem načrtovanih posegov ugotovi, da je kalnost vodotokov zaradi posegov presegla priporočeno vrednost za suspendirane snovi v salmonidnih in ciprinidnih vodah, ki je navedena v uredbi, ki določa kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, ali obstaja možnost pogina rib in drugih vodnih organizmov na obravnavanem območju, je potrebno izvajanje posegov nemudoma zaustaviti.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
32. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Objekt se nahaja na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč morajo biti zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Na vodovodnem omrežju mora biti zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
a. varen umik ljudi, živali in premoženja,
b. potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev,
c. prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
d. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi,
e. zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
33. člen 
(ukrepi za varstvo pred poplavami) 
(1) Severno od območja OPPN se nahaja vodotok Voglajna in na zahodu vodotok Kozarica, ki sta vodotoka 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma zgornjega roba brežine vodotoka ali spodnjega roba morebitnega nasipa na zračni strani (14. člen ZV-1). Na vodnem in priobalnem zemljišču skladno z določbo 37. člena Zakona o vodah ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, med katere spada tudi gradnja komunalnih in drugih priključkov na javno infrastrukturo.
(2) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za zagotovitev vseh potrebnih ukrepov za varstvo pred visokimi vodami Voglajne in pri tem upoštevati določbe Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 98/08), izdelane študije ter ostale določbe tega odloka.
(3) Zemljišča parc. št. 1053/10-del, 1053/7, 1054/1 in 1054/4, vse k.o. 1138 Šentjur pri Celju, se nahajajo na območju razreda srednje poplavne nevarnosti. V skladu s Hidravlično analizo vpliva izločitve območja B (po LN) iz obstoječih poplavnih površin v občini Šentjur (Hidrosvet d.o.o., št. 106/19, marec 2019) je razvidno, da so predvideni ustrezni omilitveni in protipoplavni ukrepi.
(4) Kot omilitveni ukrep je predvidena denivelacija terena ob desni brežini Voglajne v območju s površino cca. 6.000 m2 ter v globini 1 metra ali predhodna izgradnja suhega zadrževalnika Črnolica.
(5) Denivelacija ob desnem bregu oziroma izgradnja suhega zadrževalnika Črnolica mora biti izvedena pred predvidenimi posegi na območju OPPN.
(6) Zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti z omilitvenimi ukrepi mora biti prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) V kolikor se v času izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za predmetno gradnjo suhi zadrževalnik ne bo izvedel, je potrebno pred pričetkom kakršnih koli gradbeno izvedbenih del na območju OPPN na zemljiščih s parc.št. 1050, 1049, 1051, 1052/1, 1383/4, 1048, 1040/3, 1047, 1045, 1336/1, 1338/1 k.o. Šentjur pri Celju izvesti denivelacijo terena skladno s Hidrološko-hidravličnim elaboratom (Hidrosvet d.o.o, št. 149/20, januar 2021).
34. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18, 51/18 – popr. in 197/20).
(3) Stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po javnih cestah na obodu območja OPPN. Intervencijska pot poteka tudi znotraj območja OPPN. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene skladno s predpisi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(5) V projektni dokumentaciji za izvedbo je potrebno predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Zunanja evakuacija je mogoča po peš poteh v območju OPPN do javnih cest na obodu območja. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
35. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji …) in v naklonu strešine za ±10 %.
(4) Dopustno je preoblikovanje zarisanih gradbenih parcel z odstopanjem pri površini parcele za ±2 %.
(5) Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so +/-5,00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju OPPN, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(6) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Na območju površin za parkiranje je dopustno preoblikovanje površin za parkiranje in manipulacijo, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorja.
(8) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja in poteki gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(9) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija nove stavbe in potrebnih naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(10) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
XI. FAZNOST IZVAJANJA 
36. člen 
(faznost izvajanja) 
(1) Urejanje območja se lahko uredi v eni ali več fazah.
(2) Prva faza urejanja območja OPPN obsega izvedbo denivelacije terena ob desni brežini Voglajne v območju s površino cca. 6.000 m2 z globino 1 meter, kot zagotavljanje poplavne varnosti območja OPPN.
V kolikor bo do pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo večstanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo že zgrajen suhi zadrževalnik Črnolica v sklopu protipoplavne ureditev na območju Šentjurja investitorja Občine Šentjur, se lahko začne gradnja druge faze, brez denivelacije desne brežine Voglajne.
(3) Druga faza obsega gradnjo večstanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo in komunalne infrastrukture.
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV 
37. člen 
(obveznost investitorjev in izvajalcev) 
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objekta ter zagotavljanje ustreznega bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem prometu,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– gradnjo je treba izvajati tako, da se izogne vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši v dopustnih mejah,
– zagotoviti je treba morebitno sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav, v najkrajšem možnem času od ugotovitve napake oziroma poškodbe.
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav ter cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
38. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Občini Šentjur in
– Upravni enoti Šentjur pri Celju.
39. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2018
Šentjur, dne 15. junija 2021
Župan 
Občine Šentjur 
mag. Marko Diaci 

AAA Zlata odličnost