Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2021 z dne 9. 7. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2021 z dne 9. 7. 2021

Kazalo

2373. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grbčev dovc, stran 6790.

  
Na podlagi 119. člena (v povezavi s 115. členom ter z drugo alinejo četrte točke 289. člena) in na podlagi petega odstavka 117. člena (v povezavi s 282. členom) Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 23. seji dne 21. 6. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grbčev dovc 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17 – UPB, v nadaljevanju: OPN OIG) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Grbčev dovc (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Predmet OPPN je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za izgradnjo vrtca in ureditev površin za izvajanje gasilskih vaj v Šentvidu pri Stični v Občini Ivančna Gorica in sprememba podrobnejše namenske rabe prostora na delu območja urejanja.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1763.
2. člen 
(sprememba podrobnejše namenske rabe prostora v OPN na območju urejanja) 
Z dnem uveljavitve tega odloka se spremeni podrobnejša namenska raba prostora v OPN OIG na območju tega OPPN tako, da se namenska raba z oznako SSs na celotnem območju spremeni v namensko rabo z oznako CU (osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij), kot je prikazano na listu št. 11 grafičnega dela OPPN.
3. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Podrobnejši pogoji za posamezne ureditve,
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
5. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
6. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
7. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1. Izsek iz OPN – namenska raba prostora z območjem urejanja
2. Izsek iz OPN – gospodarska javna infrastruktura z območjem urejanja
3. Vplivi in povezave v prostoru
4. Omejitve v prostoru
5. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
6. Ureditvena situacija s prerezom
7. Zbirna situacija GJI
8. Tipični prečni prerez ceste
9. Načrt gradbenih parcel
10. Ureditve za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami
11. Predlog nove podrobnejše namenske rabe prostora na območju OPPN.
4. člen 
(spremljajoče gradivo) 
(1) Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. izvleček iz veljavnega prostorskega plana,
2. prikaz stanja prostora,
3. seznam strokovnih podlag in izhodišča za pripravo prostorskega akta,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. odločba glede celovite presoje vplivov na okolje,
8. ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora.
(2) Spremljajoče gradivo OPPN je sestavni del vezane mape OPPN. Strokovne podlage, izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora navedene v prejšnjem odstavku, so shranjene v posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka na sedežu Občine Ivančna Gorica.
5. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Ureditvena enota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Gradbena parcela: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
1. Opis prostorske ureditve
6. člen 
(koncept) 
(1) Zgradi se vrtec z umestitvijo stavbe vzdolž javne poti JP 638711 Omotce–Šentvid pri Stični, s katere se uredi uvoz na območje urejanja. Ob stavbi vrtca se uredijo parkirne površine, otroška igrišča in druge odprte površine vrtca. Na vzhodnem in severnem delu območja se na stiku z območjem gasilskega doma uredijo površine za izvajanje vaj gasilcev kot večnamenska površina, ki lahko služi kot vadbeni prostor, zelenica ali dodatno parkirišče. Vzdolž javne poti se uredi oblikovno poenotena zasaditev visokoraslih dreves.
(2) Območje OPPN je razdeljeno na tri ureditvene enote: UE-1a (vrtec), UE-1b (površine za gasilce) in UE-1c (cesta).
7. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN leži na robu naselja Šentvid pri Stični, tik ob javni poti, in meji na območje gasilskega doma ter na pozidavo v jedru naselja. Obsega vzhodni del enote, ki je v OPN Ivančna Gorica opredeljena z oznako ŠES-OPPNe; območje je v celoti nepozidano.
(2) Površina obravnavanega območja obsega približno 1,1 ha. Območje OPPN obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 430/34, 430/35, 430/38, 432/3, 433/1, 434/2, 931/1, 931/4, vse v k. o. 1809 – Šentvid.
(3) Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so potrebni posegi zunaj območja urejanja. Prestavitev 20 kV daljnovoda, ki prečka območje urejanja, se izvede na zemljiščih s parc.št. 74, 930, 67/8, 89, 90/4, 67/4, 431/3, 931/2, 430/2 in 430/37 vse k.o. 1809 – Šentvid.
8. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Obravnavano območje je z južne strani neposredno dostopno z javne poti JP 638711 Omotce–Šentvid pri Stični. Ta se na vzhodu priključi na lokalno cesto LC-138151, ki vodi do centra naselja, na jugozahodu pa na regionalno cesto RC 1196 Ivančna Gorica–Grm.
(2) Načrtovane ureditve se funkcionalno in oblikovno navezujejo na okoliško poselitev in tudi rešitve, predvidene v Strokovni podlagi za širitev stanovanjske pozidave na južnem delu Šentvida pri Stični (Acer Novo mesto d.o.o., april 2020), v kateri so bile vrtec in površine za izvajanje vaj gasilcev obravnavane kot del prihodnje ureditve južnega dela Šentvida, kjer želi občina razširiti obseg površin za stanovanjsko pozidavo.
9. člen 
(vrste dopustnih del in gradenj) 
Dopustne so novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve, spremembe namembnosti, vse v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
10. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so dopustne izobraževalne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne dejavnosti (O), izobraževanje (P), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) ter druge dejavnosti (S).
11. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Dopustni so objekti, namenjeni izvajanju s tem OPPN načrtovanih dejavnosti.
12. člen 
(lega objektov) 
(1) Stavba vrtca se postavi na območje za razvoj objektov, ki je prikazano v grafičnem delu OPPN (Ureditvena situacija). Na tem območju je dovoljena tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev.
(2) Zunaj območja za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditev utrjenih površin ter enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji 16. člena (enostavni in nezahtevni objekti) tega odloka.
(3) Odmiki med stavbami znotraj gradbene parcele niso predpisani, upoštevajo pa se predpisi o varstvu pred požarom in sanitarni predpisi.
2. Podrobnejši pogoji za posamezne ureditve
13. člen 
(UE-1a – vrtec) 
(1) Ureditvena enota UE-1a je namenjena izgradnji vrtca z dostopno cesto. Dostop z javnih površin do vrtca se uredi z navezavo na javno pot LC 638711 s priključkom preko ureditvene enote UE-1c.
(2) Predvidena je gradnja vrtca z 8 oddelki in lastno kuhinjo ter možnostjo naknadne širitve. V objektu so predvideni tudi prostori uprave, da bi po potrebi vrtec lahko deloval kot samostojen zavod.
(3) Objekt naj ima maksimalno etažnost (K)+P+1. Klet je dopustna, ni obvezna. Kota pritličja vrtca naj bo prilagojena niveleti javne poti in dostopne ceste.
(4) Arhitekturno oblikovanje mora biti sodobno. Z mikrolokacijo in oblikovanjem stavbe vrtca se v bližini in neposrednem vidnem stiku z javno potjo upošteva smer njenega poteka in postavitve okoliških stavb. Fasade so pretežno nevpadljivih barv in materialov. Streha je lahko ravna ali enokapnica z nizkim naklonom ali dvokapna. Kritina objektov ne sme biti svetleča, dopustni so sivi in peščeni barvni toni, dopustne so tudi ozelenjene strehe. Na strehi je dopustno postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike ali toplote, pri čemer se oblikovanje uskladi s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na posameznih gradbenih parcelah je na območju za razvoj stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni.
(6) Uredi se zunanje ograjeno igrišče z zasaditvami visokoraslih dreves in grmovnic, da se zagotovi primerna osenčenost igrišč in zelenic. Zasnova igrišča mora omogočati fazno izvedbo glede na predvideno širitev stavbe vrtca.
(7) Uredijo se površine za parkiranje koles, osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev z ustreznim deležem za gibalno ovirane, ob konicah pa se kot dodatna površina za parkiranje lahko izkoristijo površine za izvajanje vaj gasilcev, ki ležijo vzhodno od dostopne ceste. Zagotovijo se tudi parkirne površine za dostavo in službena vozila. Površine za parkiranje koles se lahko izvedejo kot stojala, samostojna pokrita kolesarnica ali v sklopu objekta vrtca.
14. člen 
(UE-1b – površine za gasilce) 
Na vzhodnem delu ureditvene enote urejanja je predvidena ureditev površin za izvajanje vaj gasilcev. Te se uredijo kot večnamenska utrjena površina, ki lahko služi tudi kot dodatno parkirišče. Na severnem delu ureditvene enote je predvidena ureditev zelenih odprtih površin, ki se prilagajajo naravno oblikovani uravnavi terena in služijo kot dodatni prostor za izvajanje vaj. V podaljšku dostopne ceste se uredi utrjena dostopna pot do zelenih površin na severu v minimalni širini 3,0 m, ki se zaključi z obračališčem.
15. člen 
(UE-1c – cesta) 
(1) Znotraj ureditvene enote se uredi priključek za dostop do vrtca in gasilskih površin z obstoječe javne poti. Širina ureditvene enote omogoča rekonstrukcijo javne poti v prečnem profilu vozni pas širine 5,5 m, površine za pešce v širini 1,7 m, bankino širine 0,5 m in zeleni pas širine 2,5 m.
(2) V zelenem pasu vzdolž javne poti se uredi oblikovno poenotena zasaditev visokoraslih dreves in grmovnic avtohtonih vrst. Pri zasaditvah drevnine v bližini podzemnih vodov GJI, meteorne kanalizacije in drugih cestnih objektov, se upošteva minimalni odmik 2 m za drevesa in 1,5 m za grmovnice.
16. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
(1) Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Minimalni odmik enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so po definiciji stavbe, je 1,5 m od meje sosednje gradbene parcele. Dopusten je manjši odmik od določenega ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele ter ob upoštevanju predpisov o varstvu pred požarom. Minimalni odmik ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov od meje gradbene parcele je 0,5 m. Ograje in oporne zidove je dopustno postavljati na oziroma ob meji gradbene parcele izven območja preglednosti cestnih priključkov.
(3) Ograje so maksimalne višine 2,5 m, v primeru varstvenih ali zaščitnih zahtev lahko tudi višje, kar mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji, pri tem pa mora biti višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede preglednosti prometnih površin. Ograje so žičnate oziroma transparentne.
17. člen 
(zunanje ureditve) 
(1) V UE-1c se med javno potjo in vrtcem uredi zelena bariera s pasom vegetacije. Parkirne površine se ozelenijo z najmanj enim drevesom na 5 PM.
(2) Premoščanje višinskih razlik terena se prvenstveno ureja z ozelenjevanjem brežin, izjemoma z opornimi zidovi. Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oblikovanje opornih in podpornih zidov mora biti usklajeno z oblikovanjem stavb, odprtih površin in urbane opreme na tem območju.
(3) Vse odprte površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
18. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe določitve parcel (razlastitve in omejitve lastninske pravice) v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebni za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(4) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so dopustna tudi odstopanja v skladu z določili 38. člena (dopustna odstopanja) tega odloka.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19. člen 
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
20. člen 
(prometne ureditve) 
(1) Glavni dostop na območje urejanja se izvede z južne strani z obstoječe javne poti. Predvidena je ureditev dostopne ceste širine 6,0 metrov do vrtca in površin za izvajane vaj gasilcev z navezavo na obstoječo javno pot in možnostjo prilagoditve na rekonstruirano traso javne poti. Na območju urejanja se z odmikom in umestitvijo ureditev omogoči bodoča rekonstrukcija obstoječe javne poti.
(2) Dolžina notranje dostopne ceste znaša približno 90 m. Dolžina utrjene dostopne poti do zelenih površin na severu znaša približno 55 m.
21. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Napajanje območja urejanja se zagotavlja preko obstoječega elektroenergetskega omrežja.
(2) V bližini obravnavanega območja se nahaja transformatorska postaja TP Šentvid Z-053, na katero se predvidi priključevanje vrtca. Predvideni 0,4 kN elektroenergetski priključek se izvede delno preko obstoječe elektro kabelske kanalizacije in delno z dograditvijo le te.
(3) Preko območja načrtovanje gradnje vrtca poteka nadzemni SN vod, ki se ukine. Del prestavitve 20 kV daljnovoda se izvede z izgradnjo kabelske kanalizacije od TP Šentvid šola do TP Šentvid Z-053. Poleg trase kabelske kanalizacije se predvidi cev za izvedbo optične telekomunikacijske povezave. Del prestavitve SN voda na jugu se izvede v obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka pod javno potjo.
(4) Na celotnem območju OPPN je možno na strehe objektov, kjer tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike skladno z varstvenimi režimi.
22. člen 
(zunanja razsvetljava) 
V sklopu predvidene ureditve se uredi zunanja razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo. Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
23. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
V bližini obravnavanega območja se nahaja telekomunikacijsko omrežje. Priključitev na obstoječe omrežje TK kabelske kanalizacije se predvidi v bližini gasilskega doma. Za razvod telekomunikacijskega omrežja se izvede TK kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v območje utrjenih površin.
24. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Oskrba z vodo se zagotovi z izvedbo novega vodovodnega priključka iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki poteka v neposredni bližini predvidene ureditve.
(2) V primeru, da je tlak v cevovodu večji od 5,5 bara, je potrebno za vodomerom vgraditi napravo za zniževanje tlaka.
25. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Gradnja vrtca je predvidena na območju, kjer poteka trasa obstoječega mešanega kanala DN600. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati horizontalne in vertikalne odmike od stavb. V primeru gradnje na trasi oziroma v neposredni bližini trase se predivi prestavitev kanala.
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo mešano kanalizacijo.
(3) Padavinsko vodo s strešin in manipulativnih površin je potrebno ponikati na zemljišču gradbene parcele. Ponikalni sistem je potrebno načrtovati na podlagi hidrogeološkega ponikalnega preizkusa.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ivančna Gorica.
(2) Uredi se prevzemno mesto za zabojnike komunalnih odpadkov, ki naj bo čim bližje javni poti. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega objekta oziroma gradbene parcele, na kateri povzročitelj odpadkov le te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(3) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(4) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
27. člen 
(raba energije) 
(1) Ogrevanje stavb je možno na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Pri tem se upošteva določila OPN Občine Ivančna Gorica glede gradnje in urejanja za potrebe rabe energije.
(2) Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).
4. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
28. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
29. člen 
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Območje urejanja se nahaja na arheološkem najdišču Šentvid pri Stični – Arheološko najdišče Grbčev dovc (EŠD 15724) in naselbinski dediščini Šentvid pri Stični – Vas (EŠD 732).
(2) Skladno z rezultati opravljenih predhodnih arheoloških raziskav in skladno s 27. točko 3. člena ZVKD-1 se pri vseh posegih v zemeljske plasti izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji. Raziskave morajo potekati v skladu s Pravilnikom o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13). Za dejansko izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda minister za kulturo. Za pridobitev omenjenega soglasja je potrebno na Ministrstvo za kulturo posredovati vlogo z kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS, zaris lokacije raziskovanja in obseg načrtovanega posega na katastrskem načrtu v merilu, navedbo izbranega izvajalca arheoloških raziskav, finančni načrt raziskovanja z navedeno metodologijo arheoloških raziskav in s specifikacijo ocene stroškov ter soglasja lastnika zemljišča za poseg v nepremičnino.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS) omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno enoto ZVKDS vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
30. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda.
31. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
32. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se zagotovi pogoje za območje II. stopnje varstva pred hrupom. S primerno zasnovo stavbe vrtca se omeji hrup cestnega prometa. Po potrebi se sprejmejo ukrepi za zmanjšanje hitrosti prometa na javni poti.
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
33. člen 
(ravnanje s plodnim delom tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
(4) Glede na ugotovitve poročila o stanju tal na območju OPPN Grbčev dovc Šentvid pri Stični (Talum inštitut, raziskava materialov in varstvo okolja d.o.o., april 2021) preiskovano območje tal spada v prvo stopnjo obremenjenosti okolja po Uredbi o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 7/19), zato je treba v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije zagotoviti, da bodo tla na območju otroških igrišč ustrezala kriterijem, kot jih za otroška igrišča določajo predpisi. Skladno s tem je za ureditev območja otroških treba načrtovati ustrezne ukrepe za izboljšanje kakovosti tal ter pri tem smiselno uporabiti določila Odloka o določitvi otroškega igrišča v vrtcu Anice Černejeve – Enota Mavrica in otroškega igrišča v vrtcu Zarja – Enota Ringa raja v Mestni občini Celje za degradirano okolje in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na teh območjih (Uradni list RS, št. 53/19).
34. člen 
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
35. člen 
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
36. člen 
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o graditvi objektov.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,175 (g).
(5) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 30. člena tega odloka.
37. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba uporabiti dodatne arhitekturne in gradbene ukrepe.
(3) Zunanje površine morajo omogočati neovirane in varne dovoze in dostope vozilom za intervencijo in evakuacijo ter delovne površine za intervencijska vozila.
(4) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega omrežja in drugih virov.
38. člen 
(varstvo pred neionizirajočimi sevanji) 
Gradnjo objektov je potrebno načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo. Pri gradnji je potrebno upoštevati smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
5. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
39. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Izvajanje posegov na posameznih gradbenih parcelah se lahko izvaja neodvisno od urejanja drugih gradbenih parcel.
(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(4) Do izvedbe druge faza vrtca se na površinah, namenjenih širitvi igrišča omogoči začasna raba, ki ne onemogoča izvedbe sprejetih prostorskih načrtov. Površine se lahko uporabljajo kot kmetijske (travnik) ali zelene površine, na katerih je dovoljena postavitev začasnih objektov.
6. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od predvidenih kot pritličij objektov zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z vidika racionalne izrabe prostora, s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
7. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
41. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Gradbišče se uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin. Sanirajo se tudi morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(3) Gradbišče se zavaruje pred erozijskim delovanjem voda.
(4) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
(5) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti ter kmetijska zemljišča.
(6) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(7) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Ivančna Gorica.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se območje ureja z OPN.
43. člen 
(hramba in nadzorstvo) 
(1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
(2) Nadzor na izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0009/2021
Ivančna Gorica, dne 21. junija 2021
Župan 
Občine Ivančna Gorica 
Dušan Strnad 

AAA Zlata odličnost