Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 19. redni seji dne 16. junija 2021 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Liboje
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 102/20) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Liboje (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je OPPN-ju v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko 1153.
(2) V postopku priprave OPPN je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-79/2019/11 z dne 12. 6. 2019 presodilo, da je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Izdelano je Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPPN na varovana območja OPPN za območje kamnoloma Liboje (EUP LI-8, izdelal Ipsum Okoljske investicije d.o.o., št. projekta 348/19, marec 2020) in izveden je postopek celovite presoje vplivov na okolje.
(3) OPPN je izdelalo podjetje IUP d.o.o. Celje, pod številko projekta 315/15.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge:
– tekstualni del:
– odlok
– grafični del:
1.0 | Izsek iz grafičnega dela OPN občine Žalec | M 1:5000 |
2.0 | Situacija obstoječega stanja z inventarizacijo | M 1:1000 |
3.0 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5000 |
4.0 | Ureditvena situacija s prikazom faznosti eksploatacije – skupna | M 1:1000 |
4.1 | Ureditvena situacija – 1. faza | M 1:1000 |
4.2 | Ureditvena situacija – 2. faza | M 1:1000 |
4.3 | Ureditvena situacija – 3. faza | M 1:1000 |
4.4 | Ureditvena situacija – 4. faza | M 1:1000 |
4.5 | Ureditvena situacija po končani sanaciji | M 1:1000 |
5.0 | Situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture s prometno ureditvijo | M 1:1000 |
6.0 | Geodetsko kotirana situacija s prikazom parcelacije | M 1:1000 |
7.0 | Prerez kamnoloma s prikazom faznosti eksploatacije (vzdolžni prerez 2) | M 1:2500 |
8.0 | Prerez kamnoloma po končani sanaciji (vzdolžni prerez 2) | M 1:2500 |
– priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) OPPN obravnava območje obstoječega kamnoloma Liboje v občini Žalec. OPPN obravnava območje enote urejanja prostora EUP LI-8, opredeljene v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec. Zajema širši prostor kamnoloma vključno z dovoznimi cestami, prostor ob vznožju Kotečnika, na vzhodni strani kamnoloma, kjer se nahajajo spremljajoči rudarski infrastrukturni objekti (gravitacijska separacija z boksi za odlaganje frakcij), dovozna interna cesta z manipulacijskimi površinami, deponije jalovine in tehničnega kamna, prostor za izvajanje rudarskih del in večje območje gozda.
(2) Po eksploataciji je predvidena sanacija kamnoloma. Sanacija vključuje tehnično sanacijo (oblikovanje brežin etaž tako, da se čim bolj prilagajajo okoliškemu terenu in zagotavljajo stabilnost etaž) in biološko sanacijo (zagotavljanje primernih rastiščnih razmer in zasaditev glede na fazo pridobivanja).
4. člen
(1) Območje podrobnega načrta (EUP LI-8) zajema zemljišča namenske rabe, in sicer:
– območja mineralnih surovin, nadzemni pridobivalni prostor (LN),
– površine za industrijo (IP),
– površine cest (PC),
– gozd (G),
– najboljša kmetijska zemljišča (K1),
– druga kmetijska zemljišča (K2).
(2) Posegi so predvideni na območju mineralnih surovin (LN) in površinah za industrijo (IP).
(3) Območje OPPN meri 39 ha.
(4) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami:
3/1, 3/2, 4/1, 4/4, 4/5, 4/8, 4/9, 4/10, 4/11, 5/1 del, 5/3, 5/4, 6 del, *42/1, *42/2, *42/3, *42/4 (cesta), *44, *45, 121/3 del (cesta), 129/1, 129/2, 130/2, 130/4, 130/5, 130/6, 130/7, 130/8, 130/9, 130/10 del, 130/12, 130/13, 130/14, 130/15 (cesta), 130/16, 130/17 (cesta), 130/18 (cesta), 130/20 (cesta), 130/21, 130/22, 132, 133/1 del, 133/2, 133/3, 133/4, 133/5, 133/6, 133/7, 133/8, 133/9, 133/10, 133/11, 133/12, 133/13, 133/14, 133/15, 133/16, del, *258, 776/1, 770/1 del, 770/2, 771/3 del, 771/4 del, 771/6 del, 772/1 del, 773/1, 773/3, 773/4, 774/1, 774/2, 774/3, 775, 776/2, 776/3, 777, 778, 779/1 del, 779/2 del, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786 del, 787 del, 800 del, 1008/2, 1008/9, 1008/12, 1008/14, 1008/15, 1008/16 (cesta), 1008/17 del (cesta), 1010/2, 1010/3, 1010/4 del, vse k.o. Liboje.
(5) V primeru odstopanja številk parcel navedenih v prejšnjem odstavku in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(posegi zunaj območja OPPN)
Posegi izven območja OPPN niso predvideni.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v južnem delu občine Žalec, južno od naselja Liboje. Vključuje vzhodno pobočje Kotečnika do lokalne ceste Liboje–Petrovče. Transport se odvija po lokalnih cestah LC 490091 (Liboje–Zabukovica), LC 490012 (Kasaze–Liboje) in LC 490011 (Petrovče–Kasaze), ki se v naselju Petrovče priključuje na regionalno cesto R2-447 Medlog–Petrovče–Žalec.
(2) Vzhodno od območja OPPN poteka potok Libojska Bistrica.
(3) Ob vzhodnem robu lokalne ceste, ob meji OPPN, je obstoječi večstanovanjski objekt, ki je od roba pridobivalnega prostora odmaknjen ca. 65 m. Drugi stanovanjski objekti na vzhodni strani kamnoloma so oddaljeni 100 m in več. Cerkev Sv. Neže je oddaljena ca. 238 m od pridobivalnega prostora.
(4) Najbližje naselje so Liboje ter vasice Kurja vas in Škoberne. Severno od kamnoloma se na vidno izpostavljenem mestu na griču nahaja cerkev Sv. Neže.
(5) Prometno je območje navezano na obstoječe lokalne ceste, izgrajena sta tudi obstoječa cestna priključka, ki sta potrebna rekonstrukcije.
(6) Zaradi lege v prostoru je kamnolom na daleč viden, naselje je relativno blizu, dostopna cesta oziroma cesta, po kateri se odvaža material, poteka skozi več naselij. Vsi ti dejavniki skupaj z dejavnostjo kamnoloma, ki je na splošno za okolico moteča, vplivajo na relativno negativen odnos okolice do kamnoloma.
(7) Pridobivanje mineralnih snovi degradira okolje, saj vpliva na okolje z emisijami hrupa, prahu in energije v obliki tresljajev ob miniranjih. Po končanem izkoriščanju in izvedeni končni sanaciji vplivov kamnoloma ne bo več.
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnje objektov, inštalacij in postavitev tehničnih naprav za pridobivanje mineralnih surovin,
– gradnje objektov prometne in komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih spremljajočih objektov, gradbenih strojev in mehanizacije za namen izkopa in predelave kamna,
– vzdrževanje in odstranitev objektov,
– gradnja in rekonstrukcije gozdnih poti in dovoznih cest.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN se dovoljuje: pridobivanje rudnin in kamnin (odkopi, izkopi, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje), storitve za rudarstvo (raziskovalne storitve, kot so jemanje vzorcev in geološka opazovanja, drenaža, odstranjevanje jalovine ipd.).
(2) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), glede na opredeljeno namensko rabo:
– stavbe:
– industrijske in skladiščne stavbe (CC-SI 125) (za potrebe dejavnosti kamnoloma, znotraj površin za industrijo);
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (CC-SI 2301), kot so rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin;
– gradbeni inženirski objekti (ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja);
– drugi gradbeni posegi (za potrebe dejavnosti kamnoloma).
(3) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost, za potrebe dejavnosti kamnoloma.
(1) Kamnolom Liboje je iz gospodarskega vidika pomembno nahajališče tehničnega kamna – apnenca in dolomita. Za izkoriščanje je podeljena rudarska pravica s Koncesijsko pogodbo št. 354-14-185/01.
(2) Pridobivalni prostor kamnoloma je določen z dovoljenjem za izkoriščanje št. 310-1/78-3/3 z dne 22. 5. 1979 in dovoljenjem za izkoriščanje pod št. 310-3/80-3/4 z dne 19. 4. 1982. Obe dovoljenji je izdala Skupščina Občine Žalec in sta sestavni del veljavne koncesijske pogodbe. S Sklepom Okrožnega sodišča v Celju pod št. St 647/2011 z dne 11. 7. 2013 je družbi AHAC NG d.o.o. podeljena pravica koncesionarja po Koncesijski pogodbi za izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomu Liboje.
(3) Kamnolom je trenutno razvit v devetih (9) etažah z etažnimi višinami od 20 m do 40 m. Osnovni plato je na koti okoli 375 m, kar je 60 m nad koto doline. Vrh kamnoloma je na koti okoli 620 m tako, da je trenutna višinska razlika okoli 245 metrov.
(4) Geološke značilnosti:
– Kamnolom Liboje je v Sloveniji po rudarsko tehničnih merilih med zahtevnejšimi kamnolomi tako po geoloških in morfoloških danostih kakor tudi po legi v prostoru.
– Geološko je omejen na relativno ozek pas širine 170 m do 200 m, ki se vleče približno v smeri zahod–jugozahod (WSW). Na jugu je omejen z vsadkom tufskih peščenjakov, na severu pa se med apnencem in dolomitom menjavajo plasti laporja tako, da je širitev v te dve smeri omejena. Plasti imajo nakazan generalni vpad proti vzhodu pod kotom med 50° in 70°, kar je glede na zatečeno smer etaž neugodno. Prelom ob tufu na južni strani vpada proti severu pod kotom 60° in 70°.
– Karbonatna kamnina je razvita v treh litoloških razvojih od apnenca v južnem delu do apneno dolomitne breče na severni strani in dalje še plasti apnenca, dolomita in lapornatega dolomitiziranega apnenca ali apnenega dolomita. Ta raznolikost in nehomogenost se izraža tudi v relativno visokih izgubah, ki so ocenjene na 24 % zaradi odkrivke in zaglinjenosti ob razpokah in med plastmi (višina izgub ni tehnično opredeljena).
– Po morfološki plati je kamnolom razvit v relativno strmem terenu (30°–35°), kar pomeni, da vsako napredovanje za 10 m v horizontalni smeri pomeni približno povečanje višine za 6–7 m. To dejstvo zahteva relativno veliko število etaž ter ogromno prostora za izdelavo dostopnih poti. Transportne poti po katerih bi lahko vozili material z etaž pa so ob tem še bolj zahtevne in praktično za določene dele kamnoloma nesmiselne.
10. člen
(opis načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Z rudarskim projektom je določena tehnična rešitev razvoja kamnoloma do končnega stanja, vključno s sanacijo. Predvideni končni rob kamnoloma na zahodni strani je na koti okoli 600 metrov. Predvidena je poglobitev sedanjega osnovnega platoja s kote 375 metrov na koto 320 metrov.
(2) Po rudarskem projektu je predvidenih 14 eksploatacijskih etaž in osnovni plato. Etaža na koti 600 je XIV. eksploatacijska etaža in prva faza sanacije. Predvidene so nove kote etaž od spodaj navzgor, ki so:
– osnovni plato | 320 m n.v. |
– I. etaža | 340 m n.v. |
– II. etaža | 360 m n.v. |
– III. etaža | 380 m n.v. |
– IV. etaža | 400 m n.v. |
– V. etaža | 420 m n.v. |
– VI. etaža | 440 m n.v. |
– VII. etaža | 460 m n.v. |
– VIII. etaža | 480 m n.v |
– IX. etaža | 500 m n.v. |
– X. etaža | 520 m n.v. |
– XI. etaža | 540 m n.v. |
– XII. etaža | 560 m n.v. |
– XIII. etaža | 580 m n.v. |
– XIV. etaža | 600 m n.v. |
(3) Vhod na osnovni plato kamnoloma je z vzhodne strani z odcepom z lokalne ceste. Dostop do etaž je po obstoječi dostopni cesti na severni strani, ki se po potrebi dograjuje in prilagaja razvoju etaž.
(4) V severnem delu kamnoloma je obstoječa lokacija jalovine.
(5) Območje je po končanih eksploatacijskih delih predvideno za sanacijo ob upoštevanju faznosti eksploatacije in sanacije.
(6) Dela se izvajajo z upoštevanjem vseh predpisanih in dogovorjenih ukrepov za varstvo pri delu in varnost okolice in okolja. Med izvajanjem del se, razen pogonskega goriva in razstreliva, ne uporabljajo nevarne snovi.
(7) Opredelitev del na območju OPPN:
– pripravljalna dela: odpiranje kamnoloma, priprava dostopnih poti in transportnih poti za odvoz materiala, označitev ter zavarovanje pridobivalnega prostora, odstranjevanje zgornjega humusnega dela ter deponiranje na začasnih deponijah znotraj pridobivalnega prostora,
– pridobivanje materiala,
– izkopavanje, premetavanje, nakladanje in odvoz,
– tehnična sanacija izkoriščenih delov kamnoloma,
– biološka sanacija,
– vzdrževalna dela in spremljanje sanacije.
(8) Parametri končnih etaž:
– višina etaž je do 20 m,
– širina etaž je od 6 do 9 m,
– naklon delovne brežine β < 72°,
– generalni naklon α do 57°,
– skupno število etaž končnega stanja kamnoloma je 14, osnovni plato se razvije na koti 320 m, najvišja končna etaža pa se razvije na nivoju sedanje najvišje etaže, ki je na koti 600 m.
(9) Smer odkopavanja oziroma izvajanja del se bo podrobneje določila z rudarskim projektom za izvedbo.
(10) Odkopna metoda mora upoštevati faznost eksploatacije in sanacije:
– Pridobivanje je po sistemu od vrha navzdol, kar zagotavlja hkrati tudi izvedbo tehnične sanacije kamnoloma nad K. 375 m, skladno z opredeljenimi fazami eksploatacije in sanacije.
– V kamnolomu Liboje se mineralna surovina pridobiva v etažah, z vrtanjem in miniranjem z globokimi minskimi vrtinami. Proces pridobivanja poteka od spodaj navzgor (znotraj posamezne faze eksploatacije) po metodi usmerjenega vrtanja. Dolžina minskih vrtin je usklajena z višino etaž. Ko se doseže najvišji projektirani nivo, se proces obrne navzdol. Transport nastreljene surovine je gravitacijski z odrivanjem ali premetavanjem preko roba delovnih etaž na nižje etaže, ki pod nasipnim kotom drsi na osnovni plato. Na ta način se nastreljena surovina preriva oziroma premetava samo enkrat.
– Pridobljena surovina se lahko primarno predeluje na zbirnih etažah oziroma v največji meri na osnovnem platoju na K. 375 m in transportira v skladiščenje na plato na K. 320 m.
– Zbirne etaže se določijo z rudarskim projektom za izvedbo.
– Predvideni sistem dopušča, iz vidika varnosti, tudi istočasno odpiranje etaž iz osnovnega platoja na K. 375 m s poglabljanjem do kote K. 320 m v treh etažah, skladno z opredeljenimi fazami eksploatacije in sanacije.
– Hkratno izvajanje del pri končni sanaciji etaž od vrha navzdol in odpiranje etaž iz sedanjega osnovnega platoja na K. 375 m je dopustno zaradi velike površine sedanjega osnovnega platoja. Delovišče nad koto K. 375 m je od delovišča pri poglabljanju na K. 320 m ločeno z varnostnim nasipom.
– Primarna in sekundarna predelava (bogatenje) pridobljene mineralne surovine ter transport frakcij na deponijska mesta na novem osnovnem platoju na K. 320 m se s sprotnimi tehničnimi rešitvami ustrezno regulira. Prilagajanje lokacije predelave in transporta omogočajo premične drobilno-sejalne naprave s sprotnim prilagajanjem transportnih poti. Predelava mineralne surovine se bo izvajala na etažah oziroma na osnovnem platoju. Lokacija primarne predelave mineralne surovine na posameznih deloviščih mora biti načrtovana z rudarskim projektom za izvedbo. Transport predelane-obogatene mineralne surovine na etažah poglabljanja se bo izvajal s kamioni na deponijska mesta na osnovni plato K. 320 m.
– Investitor bo za zagotovitev varnega in smotrnega transporta z delovišč na osnovni plato na K. 320 m izdelal projekt za izvedbo transporta. Z izvedbenim projektom je potrebno določiti tudi lokacije za postavitev mobilnih drobilno sejalnih naprav ter začasne deponijske prostore.
(11) Odkopavanje, nakladanje in notranji transport
– Predviden je bagrski ali buldožerski premet mineralne surovine, pridobljene z miniranjem. Pridobljeni material se bo premetaval na nižje ležeče etaže.
– Delna predelava mineralne surovine se lahko izvaja na sedanjem osnovnem platoju oziroma v območju kamnoloma.
– Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na kamione.
– Notranji transport je predviden s kamioni z volumnom zabojnika najmanj 10 m3.
– Trajne poti oziroma poti, ki se bodo dolgo časa uporabljale je priporočljivo prevleči z asfaltno prevleko, ki jo je ob zaključku izkoriščanja potrebno odstraniti.
(12) Predelava mineralne surovine – bogatenje
– Obstoječa tehnologija bogatenja mora izpolnjevati okoljske zahteve.
– Za predelavo oziroma bogatenje pridobljene mineralne surovine je potrebno izdelati ustrezni rudarski projekt za izvedbo.
(13) Zaloge: V pridobivalnem prostoru, predvidenem z OPPN, je 4.040.000 m3 materiala v raščenem stanju. Pri proizvodnji 300.000 t na leto je v ležišču za okoli 36 let mineralne surovine. Za natančni izračun je potrebno izdelati Elaborat o kategorizaciji zalog mineralne surovine v ležišču Liboje.
(14) Obratovanje: Predvideni delovni čas je ob delovnih dneh v eni izmeni od 7. do 15. ure. Nočno obratovanje in delo ob sobotah po 15. uri, nedeljah in praznikih ni dopustno, razen v primeru konic z izrecnim dovoljenjem KS Liboje. Vsa dela v kamnolomu se izvaja v okviru delovnega časa.
(15) Pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov:
– Umestitev objektov se dopusti znotraj območja A in območja B razvidna iz grafične priloge 4.0 Ureditvena situacija s prikazom faznosti eksploatacije – skupna.
– Tlorisni gabariti: oblika praviloma pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni.
– Etažnost: etažnost stavb je pritličje in nadstropje do maksimalne višine v vencu 16,00 m. dovoljene so vse vrste konstrukcij. Tehnološki objekti za potrebe kamnoloma so lahko višji.
– Streha: ravna streha ali naklonu. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, antene, strelovode, strojnice, dvigala. Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
– Materiali in barve: fasade so nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov.
(1) Pridobivanje mineralne surovine v kamnolomu Liboje je do zaključka izvajanja rudarskih del razdeljeno v 4 faze, pri čemer ena faza zajema po 3 etaže. Zaradi preglednosti in možnosti spremljanja so faze sanacije določene po etažah in sicer od zgoraj navzdol. Osnovno vodilo je, da se naslednja faza eksploatacije ne sme pričeti dokler sanacija prejšnje ni zaključena.
(2) Izvajanje del po zaporedju faz razvoja kamnoloma do končnega stanja omogoča hkratno izvajanje pridobivanja ter izvajanje tehnične in biološke sanacije kamnoloma.
(3) Z zaporedjem poteka faz razvoja kamnoloma je zagotovljena sočasnost izvajanja rudarskih del pri pridobivanju, tehnični in biološki sanaciji nad koto K. 375 m ter hkrati izvajanje rudarskih del pri pridobivanju, tehnični in biološki sanaciji pod koto K. 375 m do nivoja na koti K. 320 m.
Preglednica 1: prikaz poteka faz do končnega stanja kamnoloma:
Faza | Zaporedje faz nad K. 375 m po etažah »od vrha navzdol« | Zaporedje faz pod K. 375 m po etažah »od vrha navzdol« | Tehnična in biološka sanacija |
1. faza | XIV., XIII. in XII. etaža | III. etaža | XIV., XIII. in XII. etaža |
2. faza | XI., X. in IX. etaža | II. etaža | XI., X. in IX. etaža |
3. faza | VIII., VII. ter VI. etaža | I. etaža | VIII., VII. ter VI. etaža |
4. faza | IV. in V. etaža | osnovni plato | I., II., III., IV. in V. etaža ter osnovni plato |
(4) 1. faza obsega:
– odkopavanje na III., XII., XIII. in XIV. etaži,
– tehnična in biološka sanacija na XII., XIII. in XIV. etaži,
– izdela se varnostni nasip na K. 375 m,
– transport pridobljenega materiala poteka po odvozni cesti iz K. 375 m na K. 320 m s kamioni. Zaradi dovolj velikega prostora se bo primarno bogatenje izvajalo na K. 375 m z mobilnimi napravami za separiranje-bogatenje mineralne surovine,
– po zaključku del predvidenih v 1. fazi se lahko pričnejo izvajati dela predvidena v 2. fazi.
(5) 2. faza obsega:
– odkopavanje na II., IX., X. in XI. etaži,
– tehnična in biološka sanacija IX., X. in XI. etaže,
– izdela se varnostni nasip na K. 360 m zaradi pridobivanja na III. etaži,
– transport pridobljenega materiala poteka po odvozni cesti iz K. 360 m na K. 320 m s kamioni. Zaradi dovolj velikega prostora se bo primarno bogatenje izvajalo na K. 360 m z mobilnimi napravami za bogatenje mineralne surovine,
– transport pridobljenega materiala pod K. 360 m je mogoč po sedaj obstoječi transportni poti na K. 320 m. Ko je II. etaža razvita do ½ je možno zagotoviti transport na K. 320 m po rampi iz K. 360 direktno na K. 320 m,
– deponiranje neizkoristljive mineralne surovine-jalovine se vrši na obstoječem deponijskem prostoru v pristopnem zemljišču,
– z nasipavanjem jalovine v jalovišče se izvaja sanacija obstoječega jalovišča,
– po zaključku del predvidenih v 2. fazi se lahko pričnejo izvajati dela predvidena v 3. fazi.
(6) 3. faza obsega:
– odkopavanje I., VI., VII. in VIII. etaže,
– tehnična in biološka sanacija VI., VII. in VIII. etaže,
– izdela se varnostni nasip na K. 340 m zaradi pridobivanja na II. etaži,
– transport pridobljenega materiala poteka po odvozni cesti iz K. 340 m na K. 320 m s kamioni. Zaradi dovolj velikega prostora se bo primarno bogatenje izvajalo na K. 360 m z mobilnimi napravami za bogatenje mineralne surovine,
– transport pridobljenega materiala pod K. 340 m je mogoč po transportni rampi na K. 320 m le, ko je II. etaža razvita do polovice,
– deponiranje neizkoristljive mineralne surovine-jalovine se vrši na obstoječem deponijskem prostoru v pristopnem zemljišču,
– z nasipavanjem jalovine v jalovišče se izvaja sanacija obstoječega jalovišča,
– po zaključku del predvidenih v 2. fazi se lahko pričnejo izvajati dela predvidena v 3. fazi.
(7) 4. faza obsega:
– odkopavanje etaže na osnovnem platoju in IV. in V. etaže,
– tehnična in biološka sanacija etaže na osnovnem platoju ter I., II., III., IV. in V. etaže,
– izdela se varnostni nasip na K. 320 m zaradi pridobivanja na etaži osnovnega platoja,
– transport pridobljenega materiala poteka po odvozni cesti na K. 320 m s kamioni. Zaradi dovolj velikega prostora se bo primarno bogatenje izvajalo na K. 360 m z mobilnimi napravami za bogatenje mineralne surovine,
– deponiranje neizkoristljive mineralne surovine-jalovine se vrši na obstoječem deponijskem prostoru v pristopnem zemljišču,
– z nasipavanjem jalovine v jalovišče se izvaja sanacija obstoječega jalovišča,
– pridobivanje v kamnolomu Liboje je zaključeno, tehnično in biološko se sanira osnovna etaža.
(1) Predvidena je eksploatacija v okviru opredeljenega pridobivalnega prostora in priprava dostopnih poti na posamezne delovne etaže, posek gozda in čiščenje podrasti, odstranjevanje humusnega pokrova in njegovo deponiranje, odkopavanje, pridobivanje materiala (drobljenje materiala v ležišču), vrtanje in miniranje, prerivanje in premetavanje odkopanega materiala, oblikovanje delovnih etaž in dostopnih poti za gradbeno mehanizacijo.
(2) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek, praviloma od zgoraj navzdol in na celotni površini ali na delih pridobivalnega prostora posamezne faze, ki se določijo na podlagi letnega načrta napredovanja rudarskih del.
(3) Odstranjevanje humusnega pokrova se opravi na celotni površini ali delih pridobivalnega prostora posamezne faze z odrivanjem na robove pridobivalnega prostora. Odstranjeni humus se deponira in hrani v kupih višine do 2,0 m z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo. Po končanem odkopu se uporabi za sanacijo kamnoloma.
(4) Izkop tehničnega kamna se bo izvajal z bagrskim ali budložerskim odkopom, z vrtanjem in miniranjem z globokimi minskimi vrtinami. Transport nastreljene surovine je gravitacijski z odrivanjem ali premetavanjem preko roba delovnih etaž na nižje etaže, ki pod nasipnim kotom drsi na osnovni plato.
(5) Za zagotovitev varnosti v območju kamnoloma je potrebno upoštevati določila v zvezi zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih.
(6) Na zadostni oddaljenosti, vendar ne manj kot 5 m od zgornjega roba površinskega kopa in spodnjega roba zunanjega odlagališča odkrivke v obratovanju, morajo biti zgrajene varnostne ovire (ograja, jarek, zemeljski nasip) ali postavljene table z opozorilom in prepovedjo dostopa do površinskega kopa oziroma zunanjega odlagališča.
(1) Sanacija kamnoloma se sestoji iz tehnične in biološke sanacije. Po opravljenih delih na posameznih etažah se le-te sprotno sanira in vzpostavi pogoje za ozelenitev in zasaditev. Cilj sanacije je v največji možni meri odpraviti posledice, ki so nastale pri rudarskih delih.
(2) V okviru tehnične sanacije se izvrši dokončno oblikovanje etaž tako, da se čimbolj prilagajajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote. Poravnajo se tla etaž. Na notranjem robu posamezne etaže se izdela mulda v širini ca. 50 cm. V okviru sanacije se izvrši dokončno oblikovanje osnovne etaže in oblikovanje končne brežine izvrši tako, da je končni naklon etažne brežine 72° ali manj, generalni naklon kamnoloma pa do 57°.
(3) V okviru biološke sanacije se na predhodno poravnana tla nasuje kamnolomska jalovina in zemljina v debelini vsaj 50 cm (20/30 cm jalovine + 20/30 cm humusa) ter izvrši zatravitev in posamično saditev drevja. Debelina zemljatega nasutja je lahko večja, odvisno od količine kamnolomske jalovine in kamnolomskih materialov, ki nimajo prodajne vrednosti. Sanacija brežin bo potekala od zgoraj navzdol, praktično po celem obodu kamnoloma, sanacija platoja poglobitve pa se izvede po končanem izkoriščanju kamnoloma. Ker je prvotna kultura gozd, bo večina površin pogozdenih. Pogozdile se bodo površine etažnih ravnin, medtem ko se prostor osnovne etaže oziroma poglobitve le zatravi, zato lahko biološko sanacijo razdelimo na sanacijo etaž in sanacijo zaključne osnovne etažne ravnine.
(4) Pri sanaciji se upošteva:
– za izvajanje biološke sanacije se upošteva elaborat »Sanacijski načrt z zasaditvijo za kamnolom Liboje, Žalec« (izdelal IUP d.o.o., številka projekta 1/19, julij 2019), kjer so natančneje opredeljeni vzorci saditve in izbor sadik (listavci: maklen, divja češnja, breza, trepetlika, črni gaber, mali jesen, bukev; iglavci: rdeči bor, macesen; grmovnice: leska, šipek, dobrovita, glog ipd.);
– police etaž naj se izdatno prekrije z avtohtono kamninsko jalovino in humusom;
– sajenje se izvaja strnjeno in v večjih potezah, predlagana gostota saditve je ca. 800–1200 sadik na hektar;
– biološka sanacija se izvede z zatravljanjem in sadnjo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije, posebno pozornost je potrebo posvetiti izboru avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst, pri tem je potrebno upoštevati zakonska določila o gozdnem reprodukcijskem materialu ter zakonska določila o gozdovih, uporaba plezalk in vzpenjalk med vrstami, ki bodo izbrane v okviru sanacije, je manj primerna, za zasaditev z grmovno in drevesno vegetacijo naj se uporabijo predvsem toploljubne vrste listavcev;
– pri izboru drevesnih in grmovnih vrst je potrebno izhajati iz obstoječe vrstne pestrosti v okolici kamnoloma, sajenje neavtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ni dovoljeno;
– po izvedbi sanacije z zasaditvijo je potrebno spremljati stanje zasaditve po njeni izvedbi (termofilno rastišče, negativni pojavi zaradi morebitnega posedanja materiala), površine, kjer zasaditev ne bi uspela, je potrebno sproti spopolniti, v kolikor se na površini pojavijo nezaželene grmovne in drevesne vrste, je potrebno pristopiti k odstranjevanju le-teh;
– potrebno je predvideti gojitvena in varstvena dela na celotni površini sanacije, ki jih je potrebno izvajati vsaj 20 let (doba preraščanja mladja v drogovnjak), ta dela zajemajo obžetev, nego mladja, nego gošče in nego letvenjaka ter odstranjevanje vzpenjalk. Vrsto dela in obseg dela na posamezni etaži mora biti glede na stanje na terenu določen po posvetu s krajevno pristojnimi predstavniki službe za gozdarstvo;
– k zasaditvenemu načrtu je potrebno pridobiti soglasje krajevno pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(5) Izvajanje tehnične in biološke sanacije poteka sprotno in ju zato lahko poimenujemo 'sprotna sanacija'. Po zaključeni sprotni sanaciji sledi 'končna sanacija', ki zajema:
– priprava projektne dokumentacije in pridobitev dovoljenja za opustitev izkoriščanja,
– demontaža, porušitev in odstranitev vseh objektov kamnoloma,
– izvedba dokončne tehnične in biološke sanacije, kjer ta še ni izvedena skupaj s popravki na ostalih delih kamnoloma,
– izvedba ukrepov zavarovanja, kjer ti še niso izvedeni ali niso zadostni in
– pridobitev dovoljenja za opustitev rudarskih del.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN;
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem;
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje;
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(1) Kamnolom Liboje leži tik ob lokalni cesti LC 490091 Liboje–Zabukovica v bližini naselja Liboje. Dostop do kamnoloma je urejen preko lokalnih cest LC 490091 (Liboje–Zabukovica), LC 490012 (Kasaze–Liboje) in LC 490011 (Petrovče–Kasaze), ki se v naselju Petrovče priključuje na regionalno cesto R2-447 Medlog–Petrovče–Žalec.
(2) Izdelan je »Elaborat z analizo obstoječega stanja ter oceno pričakovane škode in sanacijskimi ukrepi na lokalnih cestah v dobi izkoriščanja (strokovne podlage)«, izdelal Omega Consult d.o.o. Ljubljana, šifra projekta 14/19-SLO, september 2019. V Elaboratu so opisane in ocenjene prometne obremenitve, predlagani investicijski ukrepi ter določen delež povzročitelja – kamnoloma Liboje, katerega tovorna vozila predstavljajo prekomeren promet. Sanacijski ukrepi so:
– Nosilnost obstoječih voziščnih konstrukcij je zadostna za normalni promet, ni pa zadostna za dodatni tovorni promet. Na posameznih delih lokalnih cest je nosilnost obstoječe voziščne konstrukcije zadostna in ukrepi niso potrebni.
– V načrtovani dobi 10-ih let je potrebno voziščno konstrukcijo ojačati in zagotoviti 12 cm (8+4) debeline asfaltne krovne plasti na odsekih, ki so opredeljeni v elaboratu.
– Izračunano je, da bo po lokalnih cestah v naslednjih 30-ih letih dnevno od 105 do 111 prevozov tovornih vozil v obe smeri (od tega od 59 do 65 prevozov težkih tovornih vozil nad 7 ton in 45 prevozov tovornih vozil s priklopom, glede na različne pododseke lokalnih cest), kar pomeni dnevno od 52 do 55 težjih tovornih vozil v eni smeri.
– Po obravnavanih lokalnih cestah LC 490011 Petrovče–Kasaze, LC 490012 Kasaze–Liboje in delno LC 490091 Liboje–Zabukovica bo v naslednjih 30 letih prepeljano več kot 11,4 mio ton količine izkopanega materiala iz kamnoloma Liboje oziroma 380.000 ton letno.
– Določene pododseke je potrebno urediti takoj. Pododseki so podrobneje opredeljeni v Elaboratu.
– Določene pododseke je potrebno urediti v obdobju naslednjih 10 let. Pododseki in potrebni investicijski ukrepi na posameznih pododsekih so podrobneje opredeljeni v Elaboratu.
– Po izvedbi sanacijskih ukrepov v času obratovanja kamnoloma mora upravljavec cest izvajati kontrolne preglede stanja vozišč obremenjenih cest in ob morebitnih večjih poškodbah ustrezno ukrepati. Ko se stanje vozišča ter voziščne konstrukcije toliko poslabša, da so potrebni »novi« sanacijski ukrepi, koncesionar kamnoloma pristopi k izdelavi novega Elaborata z analizo obstoječega stanja ter oceno pričakovane škode in sanacijskimi ukrepi na lokalnih cestah v dobi izkoriščanja kamnoloma Liboje oziroma dodatka k izdelanemu elaboratu, kjer se ponovno določi potrebne ukrepe in delitev stroškov med upravljavca cest in koncesionarja kamnoloma.
(3) Obstoječi cestni priključek na lokalno cesto LC 490091 Liboje–Zabukovica se prometno tehnično rekonstruira. Pogoji s področja varovanja lokalnih cest so:
– Pred pričetkom izvajanja del v kamnolomu je potrebno načrtovati in izvesti v OPPN navedene zaščitne ukrepe, urediti odvajanje odpadnih padavinskih voda z območja kamnoloma preko lokalne ceste v potok Libojska Bistrica in urediti cestni priključek kamnoloma na lokalno cesto LC 490091 skladno z določbami predpisov, ki urejajo priključevanje cest.
– Odpadne padavinske vode z utrjenih in drugih za vodo neprepustnih površin na območju kamnoloma, cestnega priključka, streh stavb in parkirišč ne smejo pritekati na lokalno cesto ali na njej celo zastajati, zato je v projektni dokumentaciji potrebno predvideti ustrezno odvodnjavanje teh površin z ustreznimi skloni in meteorno kanalizacijo.
– Investitor in izvajalci del morajo zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na lokalnih cestah v času gradnje cestnih priključkov in rekonstrukcije obstoječih delov cest.
– Za varnost prometa na z gradnjo tangirani lokalni cesti in za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor. Investitor mora zaradi izvajanja del upoštevati Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa.
– Zaradi oviranja prometa na lokalni cesti zaradi rekonstrukcije cestnega priključka si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste v smislu 101. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) ter 48. in 49. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 6/00) pridobiti odločbo Občine Žalec, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
– Prometno signalizacijo zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno s 101. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata.
– Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na lokalni cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste.
– Minimalna dopustna globina posameznega podzemnega komunalnega voda, ki bo vgrajen pod vozišče lokalne ceste, znaša 0,90 m od temena voda do kote asfalta. V projektni dokumentaciji se predvidi ustrezno mehansko zaščito za vkopane komunalne vode, ki bodo vgrajeni pod povozne površine.
(4) Dostopne poti na delovne etaže kamnoloma se uredijo s severne dostopne poti, ki vodi do vrha kamnoloma. Poti se izvedejo kot »buldožerske« poti, širine najmanj 4,0 m oziroma v čvrstem raščenem terenu najmanj 3,0 m. Dostopne poti do posameznih etaž so hkrati tudi dostopne poti do sosednih gozdnih površin. Po izvedbi posega jih je potrebno ohraniti oziroma urediti, da se ohrani dostop do gozda ob predhodnem soglasju lastnika zemljišča.
(5) Predlaga se uporaba tovornih vozil z manjšimi izpušnimi emisijami (Eco motorji).
(6) Koncesionar mora z Občino Žalec kot upravljavko občinskih cest LC 490091 (Liboje–Zabukovica), LC 490012 (Kasaze–Liboje) in LC 490011 (Petrovče–Kasaze), po katerih bo za potrebe delovanja kamnoloma potekal tovorni promet, skleniti pogodbo o določitvi sanacijskih ukrepov na navedenih občinskih cestah in o razmerju delitve stroškov za izvedbo teh ukrepov. Poleg ukrepov, opredeljenih v Elaboratu in drugem odstavku tega člena, so obvezni tudi naslednji ukrepi izven območja OPPN:
– Koncesionar mora v vsaj 50 % deležu sofinancirati izvedbo investicijskih ukrepov na mostu čez Savinjo in na mostu čez inundacijsko odprtino na LC 490010 Petrovče–Kasaze v skladu s PZI dokumentacijo, ki je v izdelavi in ki predvideva izvedbo naslednjih ukrepov:
– Na obeh mostovih je predvidena izvedba zamenjave dotrajanega krova, v sklopu katere se izvede tudi razširitev mostu z dograditvijo hodnika za pešce. Po razširitvi razširjen prečni prerez na obeh mostovih je sledeč:
– Širina vozišča med robniki | 6,0 m |
– Širina enostranskega hodnika za pešce | 1,55 m |
– Širina varnostnega hodnika | 0,75 m |
– Prostor za ograjo | 2x 0,25 m |
– Skupaj | 8,80 m |
– Izvedba ojačitev nosilne konstrukcije za povečanje nosilnosti mostu, tako da bo ta ustrezala obtežni shemi s tipskim vozilom SLW 600 po DIN 1072.
– Koncesionar mora po potrebi financirati izvedbo investicijskih ukrepov za povečanje nosilnosti tudi na ostalih mostovih, ki se nahajajo na LC 490091 (Liboje–Zabukovica), LC 490012 (Kasaze–Liboje) in LC 490011 (Petrovče–Kasaze), za katere upravljalec navedenih občinskih cest med izvajanjem kontrolnih pregledov v času izvajanja gospodarske dejavnost kamnoloma Liboje ugotovi, da je zanje obremenitev s tovornimi vozili iz kamnoloma Liboje prevelika in da je zato na teh mostovih potrebno izvesti ustrezne investicijske ukrepe za zagotovite zadostne nosilnosti. Strošek za izvedbo teh investicijskih ukrepov krije koncesionar kot povzročitelj prekomerne obremenitve mostov.
(1) Na vzhodnem delu OPPN se nahaja javni vodovod v izvedbi AC DN 250 mm. Objekti na območju kamnoloma se oskrbujejo z vodo iz omenjenega vodovoda. V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna bo potrebno obstoječi priključek zamenjati s cevjo večjega preseka.
(2) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Vsi odcepi in priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje jaške.
(3) Na trasi javnega vodovoda (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
(4) Trasa javnega vodovoda in kanalizacije naj se izbira po prometnih površinah (cestah).
(5) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda in Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov.
(1) Na območju OPPN ni fekalne kanalizacije. Uporabljajo se premične kemične sanitarije, ki se jih uporablja in vzdržuje skladno s predpisano zakonodajo.
(2) Na območju OPPN je delno že izvedena meteorna kanalizacija. V območju B (na najnižjem nivoju) so izvedeni usedalniki, podzemni rezervoar, lovilci olj in iztok očiščenih voda v potok Libojska Bistrica, ki teče vzhodno od predvidenega območja ob lokalni cesti. Predvidena meteorna kanalizacija se skladno s faznostjo izvaja ob tehnični sanaciji kamnoloma, po izvedeni eksploataciji, ko se izdela sistem muld po etažah.
(3) Meteorne vode se preko sistema muld na etažah vodijo v obstoječ usedalnik meteornih vod. Preliv odvečnih meteornih vod je preko lovilca olj speljan v potok Libojska Bistrica. Izpustne glave, preko katerih je odvečna očiščena padavinska voda speljana v vodotok, se predvidijo pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v prosti profil vodotoka. Na območju izpusta je potrebno predvideti ustrezno zavarovanje struge.
(4) Odvod meteornih voda je speljan na način, da se zmanjša hipni odtok padavinskih vod – izveden je podzemni rezervoar za zadrževanje meteornih voda.
(5) Odvodnjavanje meteornih voda z dostopnih cest do etaž je predvideno razpršeno v teren, skladno z izdelanim elaboratom »Ocena vertikalne propustnosti hribine za potrebe ponikanja« (izdelal Geoekspert, Igor Resanovič, s.p., št. projekta 24/20, 22. 5. 2020), ki glede ponikanja opredeljuje velikost vertikalne propustnosti hribine 1x10-5 m/sec.
(6) Vsi posegi, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Območje OPPN ima svojo transformatorsko postajo za dovod elektrike. Transformatorska postaja se napaja iz obstoječega voda elektrike, ki poteka ob vzhodnem delu območja.
(2) Obstoječi objekti in tehnologija kamnoloma Liboje so priključeni na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-1619 z zakupljeno priključno močjo 650 kW v odjemni skupini »Odjem na SN« Merilno mesto se nahaja v transformatorski postaji TP Liboje Kamnolom, katera je v lasti lastnika kamnoloma. Priključna moč se ne bo povečala.
(3) Ob robu predmetnega območja poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 10 m od osi SN nadzemnega el. en. voda v obeh smeri. Pri kakršnikoli rekonstrukciji oziroma spremembi obstoječe lokalne ceste je potrebno upoštevati, da mora biti stojno mesto SN nadzemnega el. en, voda odmaknjeno od skrajnega dela cestišča minimalno 2 m, kar pomeni, da je kakršnakoli širitev obstoječe ceste v smeri obstoječega SN nadzemnega el. en. voda nedopustna. V nasprotnem primeru je potrebno obstoječe stojno mesto DV prestaviti oziroma zagotoviti ustrezen odmik ceste od obstoječega stojnega mesta.
(4) Zasaditev dreves v območju varovalnega pasu SN nadzemnega el. en. voda ni dopustna.
(5) Obstoječe SN in NN podzemne el. en. vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Pri načrtovanju posega je potrebno upoštevati, da je možna kakršnakoli zasaditev drevesa, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenost debla od trase nizkonapetostnih električnih kablov minimalno 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cev fi 110 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistem drevesa. O sajenju dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno je določeno s Študijo, št.: 2090 »Smernice in navodilo za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(6) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zakonska določila v zvezi s pogoji in omejitvami gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(7) Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno obvestiti upravljalca elektro vodov, ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju.
(8) Miniranje v bližini visokonapetostnih vodov je potrebno izvajati tako, da ne pride do poškodb daljnovodov. Odgovornost za povzročeno škodo nosi investitor oziroma izvajalec minerskih del, zato je izbor primerne tehnologije vrtalno minerskih del njegova odgovornost. Pri miniranju je potrebno upoštevati tudi induktivni vpliv na vžigalne tokokroge, zato je potrebno izvajati aktiviranje razstreliva z detonacijsko vrvico.
(9) V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika upravljalca vodov. Za vsa mesta, kjer bodo dela križala ozemljila, je investitor oziroma izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti upravljalcu vodov. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. Upravljalec vodov ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika upravljalca vodov.
(10) O vsaki poškodbi električnih naprav je nemudoma potrebno obvestiti upravljalca. Odgovornost investitorja je, da zagotovi stabilnost odkopnega roba kamnoloma in s tem varnost obstoječih objektov in možnost izgradnje predvidenih.
(1) Javna razsvetljava ni predvidena.
(2) Interna razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Servisni objekt na območju OPPN ima obstoječ telefonski priključek. Trasa priključka poteka od severnega dela območja do obstoječega objekta.
(2) Vzhodno od območja OPPN poteka obstoječe TK omrežje. Pri nadaljnjih načrtovanjih je potrebno upoštevati:
– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in jih določiti z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika upravljalca.
– Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno v sodelovanju s predstavnikom upravljalca predvideti in vrisati idejne trase TK vodov in TK kanalizacije v idejno dokumentacijo.
– Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom upravljalca.
– Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(3) Na območju OPPN ni kabelsko komunikacijskega omrežja (KKS). Ta poteka zunaj območja OPPN.
Na obravnavanem območju ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Najbližje obstoječe plinovodno omrežje delovnega tlaka 20 mbar, dimenzije PE180 poteka v naselju Griže, ki je od območja OPPN oddaljeno več kot 3000 m zračne razdalje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(1) Znotraj območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine. Z vidika varstva arheoloških ostalin poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(1) V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. V procesu pridobivanja, zaradi naravne vlažnosti materiala, ne nastaja veliko prahu. Problem lahko nastane ob daljšem sušnem obdobju, v tem času je potrebno material nekoliko vlažiti. Prevozne poti morajo biti speljane po terenu, s katerega je odstranjen humusni material. Zaradi vsega navedenega v procesu normalno ni pričakovati omembe vrednih emisij prahu.
(2) Prah nastaja v glavnem pri treh operacijah, in sicer:
– pri vrtanju minskih vrtin,
– pri miniranju in
– pri premetavanju oziroma prerivanju materiala.
(3) Prah pri miniranju realno ni možno omejiti ali bistveno zmanjšati. Zaradi tega je potrebno miniranja prilagoditi vremenskim razmeram, oziroma le-to izvesti v času, ko veter ne piha v smeri naselja.
(4) Prah pri premetavanju oziroma prerivanju materiala realno ni možno bistveno zmanjšati. Tudi za to delo veljajo enaki ukrepi, to delo je potrebno izvajati v primernih vremenskih razmerah in v okviru delovnega časa. V primeru povečanega prašenja se aktivnosti ne smejo izvajati dokler se ne zagotovi minimalno prašenje.
(5) V preostalem procesu pridobivanja – odkopavanja in nakladanja, zaradi naravne vlažnosti, ne nastajajo omembe vredne količine prahu. Začasne dovozne poti v kamnolomu se po potrebi vlažijo.
(6) Kamione je potrebno pred vključitvijo na lokalno cesto primerno očistiti, cesta naj se redno pometa in moči.
(1) Po evidencah Direkcija RS za vode se obravnavano območje ne nahaja v območju vodovarstvenih pasov vodnih virov. Na območju OPPN je vodotok 2. reda Libojska Bistrica, ki poteka vzhodno vzdolž lokalne ceste. Pridobivalni prostor kamnoloma ne posega na območje vodotoka ali njegovega priobalnega pasu.
(2) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da se prepreči možnost nastanka erozije. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(3) Ob vodotoku je potrebno ohranjati obstoječo obvodno vegetacijo s čimer se prepreči možnost pojavljanja erozije bregov in s tem kaljenja vode in preoblikovanja bregov.
(4) Raba prostora in izvajanje dejavnosti v kamnolomu se izvaja na način, da ne bo prišlo do onesnaževanja površinskih voda, zato naj se z ustrezno urejenim odvodnjavanjem prepreči erozijo razgaljenih zemljišč, meteorne vode iz kamnoloma se preko usedalnika in lovilca olj kontrolirano odvaja v potok Libojska Bistrica.
(5) Usmeritve:
– Nafto uporabljajo vsi premični delovni stroji v kamnolomu (vrtalni stroji, buldožer, nakladalniki in bagri, mobilne drobilne in sejalne naprave) ter vozila, ki prihajajo v kamnolom. Pretakanje goriva se vrši na pretakalni ploščadi.
– Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov, po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.
– Gospodarska razstreliva se uporablja v postopku pridobivanja kamna. Omilitveni ukrepi za razstreljevanje morajo biti opredeljeni v načrtu za izvedbo razstreljevanja v skladu s strokovnimi podlagami iz rudarskega projekta, razstreljevanje izvajati v dopoldanskem času.
(1) Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del – pridobivanju, saj je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Pri končni ureditvi in sanaciji ter biološki obnovi bo vpliv še vedno prisoten, vendar v bistveno manjši meri. Tla in rastlinje se bo v nekaj letih po končanih delih in izvedeni sanaciji in biološki obnovi opomoglo in zaraslo predvsem horizontalne in rahlo nagnjene površine.
(2) Kot ukrepe za varovanje tal je predvideno smotrno ravnanje s humusom ter sprotno izvajanje sanacije in biološke obnove tal.
(3) Ves odkopani humus in površinsko jalovino je potrebno odstraniti in začasno shraniti, tako da se bo uporabila za sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je predvideti čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih pridobivalnega prostora. Odstranjeni humus se deponira in hrani v kupih višine do 2,0 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo, s čimer se zavaruje pred naselitvijo invazivnih vrst. Deponije humusa naj se predvidijo na takšnih lokacijah, da ne bo možnosti mešanja humusa s peščenim materialom ali da se le-ta možnost v največji možni meri prepreči.
(1) Območje OPPN je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s hrupom 75 dBA za dan in 65 dBA za noč.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po določilih predpisov o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v času miniranja,
– ob uporabljeni delovni opremi in procesu ni pričakovati preseganja dovoljene ravni hrupa v bližnjih stanovanjskih objektih, ki so oddaljeni ca. 157 m,
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
(3) Na osnovi predpisov o varstvu okolja je potrebno pri izvajanju del spremljati hrup, skladno s predpisi.
(4) V času obratovanja je potrebno izvesti ocenjevanje za dejavnosti in naprave, za katere je skladno z veljavno zakonodajo predpisano, zavezanec za meritve je upravljavec vira hrupa.
(5) Izdelan je »Elaborat o modeliranju hrupa s predlaganimi ukrepi za zaščito pred hrupom (strokovne podlage)«, izdelal Omega Consult d.o.o. Ljubljana, šifra projekta 14/19-SLO, september 2019. Elaborat opredeljuje izračun hrupnih obremenitev, izračun hrupnih obremenitev zaradi delovanja kamnoloma in predlog protihrupnih ukrepov. Ugotovitve so:
– Zaradi eksploatacije kamnoloma Liboje oziroma izkoriščanja mineralne surovine – apnenca bo v daljšem časovnem obdobju (predvidoma 30 let) prihajalo do obremenitve s hrupom na območju lokalnih cest LC 490011 Petrovče–Kasaze, LC 490012 Kasaze–Liboje in delno LC 490091 Liboje–Zabukovica.
– Ocena obremenitve s hrupom se je izračunala za primer prometa brez obratovanja kamnoloma – normalen promet, kot tudi za promet z obratovanjem kamnoloma. Za obravnavano območje se je izdelala karta hrupa za višino ocenjevanja 4 m za kazalca Ldv in Lnoč v nizih po 5 dB ter za kazalca Ldan in Lvečer.
– Na podlagi modelnega izračuna je ugotovljeno, da so povečane emisije hrupa v primeru obratovanja kamnoloma le v dnevnem času. Ugotovljeno je, da večina objektov, ki po modelnem izračunu presegajo mejne vrednosti, presegajo le-te tudi v nočnem času, ko vpliva kamnoloma ni. Kljub temu so bili v nadaljevanju proučeni možni ukrepi za znižanje emisij hrupa.
– Analiza obremenitve s hrupom je pokazala, da je v obravnavanem območju 15 objektov s preseženo vrednostjo hrupa po kazalcu Ldvn. Od teh 15 objektov je 14 objektov takih, kjer je mejna vrednost hrupa presežena tudi v nočnem času (po kazalcu Ln). Glede na to, da gradbiščni promet kamnoloma v nočnem času ne vpliva na hrupne obremenitve, je vpliv kamnoloma na presežene mejne vrednosti le na enem objektu.
– Prav tako so preobremenjeni objekti blizu mejnim vrednostim in glede na višje vrednosti modelnega izračuna v primerjavi z meritvami lahko zaključimo, da mejne vrednosti na objektih z varovanimi prostori niso presežene.
– Predlog protihrupnih ukrepov:
– Protihrupni ukrepi na vozišču: V primeru izvajanja vzdrževalnih del na obravnavani cesti se na območjih, kjer so vrednosti hrupa blizu mejnim vrednostim, uporabi asfaltna obrabna plast, ki ima boljše lastnosti v zvezi s karakteristikami hrupa. Na obravnavanem območju je hitrost omejena na 50 km/h, kar pomeni, da bodo emisije hrupa zaradi uporabe asfaltne obrabne plasti nižje do cca 1 dBA.
– Omejitev hitrosti: Nivo hrupne obremenjenosti je mogoče znižati tudi z administrativno omejitvijo hitrosti. V Kasazah je na območju objektov, kjer so izračunane vrednosti emisij hrupa blizu mejnim vrednostim ne glede na to, ali kamnolom obratuje ali ne, hitrost omejena na 70 km/h oziroma na 90 km/h. Znižanje omejitve hitrosti na 50 km/h bi pri obstoječem prometu prispevala k znižanju emisije hrupa za ca. 3 dBA. Navedeni ukrep se izvede na odseku LC 490012 Kasaze–Liboje na dolžini 626 m, in sicer od km 0,381 do km 1,007. V naravi je to od dovoza do Avtomehanika Simon Zorko s.p. in do table za naselje Kasaze.
(6) Zagotovi se redno in tekoče izvajanje meritev hrupa s strani pooblaščene osebe, ob katerih je prisoten predstavnik KS. Meritve hrupa se izvajajo skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19) ter Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08). Zadnje meritve hrupa so bile izdelane za potrebe priprave OPPN, in sicer 3. 2. 2020. Meritve so bile opravljene pri najbližjih in najbolj izpostavljenih objektih, na katere bi lahko dejavnost pridobivanja mineralnih surovin imela vpliv s povečano obremenitvijo objektov s hrupom. V skladu s 4. in 9. členom Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) mora zavezanec za monitoring hrupa, to je VOC Ekologija, urejanje okolja d.o.o., za kamnolom Liboje, v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne meritve hrupa vsako tretje koledarsko leto. Z meritvami hrupa se seznani krajevno skupnost.
(1) Vse morebitne odpadke se zbira in manipulira skladno s področnimi predpisi. Odpadke se hrani v skladu z načrtom ravnanja z odpadki.
(2) Odpadke, ki nastajajo pri tehnoloških procesih, je potrebno začasno skladiščiti na zato določenem mestu in z njimi ravnati v skladu s predpisi. Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla ter druge, skladno predpisu o odpadkih določene vrste odpadkov, je treba zbirati ločeno.
(3) Odpadke je treba začasno skladiščiti na način, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(4) Skladno predpisu o odpadkih morajo biti morebitni nevarni odpadki pri začasnem skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.
(5) Odlaganje kakršnihkoli zunanjih odpadkov je na območju kamnoloma prepovedano.
(ohranjanje narave in vidnih značilnosti prostora)
(1) Območje OPPN sega v varovano območje oziroma v območje daljinskega vpliva naslednjih varovanih območij in drugih območij, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status:
– območje Natura 2000: Posavsko hribovje (Koda: SI 5000026),
– območje Natura 2000: Bistrica pri Libojah (Koda: SI3000314),
– ekološko pomembno območje: Posavsko hribovje – severno ostenje – Mrzlica (Id. št. 13600),
– območje pričakovanih naravnih vrednot (podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot).
(2) S področja ohranjanja narave se upoštevajo naslednje usmeritve:
– Posek gozda in odkop mineralne surovine na jugozahodni strani severno ostenje – načrtovanega pridobivalnega prostora se izvede v čim manjšem obsegu oziroma le toliko, da se bo lahko izvedla ustrezna tehnična in biološka sanacije načrtovanih etaž.
– Varovalna ograja ter morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj se izdelajo na način, da je ljudem in živalim onemogočen prehod na območje kamnoloma in s tem padec v globino.
– Glede na to da je predvideno izkoriščanje mineralne surovine na način od zgornje etaže navzdol, s sprotno in tehnično in biološko sanacijo, naj se odstrani vegetacija in humusna plast v obsegu, ki je nujno potrebna le za izdelavo etaže, na kateri se bo izvajalo odkopavanje mineralne surovine.
– Odvečno zemljino in humus ter ostalo jalovino, naj se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma, se ustrezno zavaruje, da ne bo prišlo do izpiranja ter se uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma. Odlaganje materiala se izvaja na način, da ne bo prišlo do mešanja horizontov.
– Raba prostora in izvajanje dejavnosti v kamnolomu se izvaja na način, da ne bo prišlo do onesnaževanja površinskih voda, zato naj se z ustrezno urejenim odvodnjavanjem prepreči erozijo razgaljenih zemljišč, meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku in se jih nato kontrolirano odvaja v vodotok Bistrico.
– Miniranje naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oziroma vibracije v okolici kamnoloma.
– Število etaž, višina in naklon etažne brežine ter širina etažne ravnine naj bo tolikšna, da bo končni naklon površja po zaključeni sanaciji kamnoloma zagotavljal stabilnost brežine in vegetacijskega sloja kot celote.
– Za sanacijo območja naj se izdela ustrezen sanacijski načrt, v katerem bo upoštevana linija še dodatne širitve kamnoloma. Izven te linije niso dopustni nikakršni posegi povezani s kamnolomom, tudi v namene sanacije ne. Linija, ki predstavlja mejo še dopustne širitve kamnoloma je istočasno tudi linija končne sanacije kamnoloma. Izven te linije naj ostanejo brežine nedotaknjene. Znotraj linije dopustne širitve naj se oblikuje od 10 do 15 m prehod med naravno in sanirano brežino, katere naklon naj bo čim bližje naravnemu.
– Morfologija terena saniranega kamnoloma naj se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, zemljišče se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
– Sanacija brežine naj vključuje tehnične ukrepe, ki bodo ogroženim vrstam ptic omogočale gnezdenje.
– Za sanacijo kamnoloma se uporabi zemljina, humus in ostala jalovina, ki je bila v postopku širitve kamnoloma odstranjena in ustrezno deponirana ter varovana na območju kamnoloma. V primeru, da bi bilo potrebno za ustrezno in uspešnejšo ozelenitev etažnih površin dodatno zemljino in humus pripeljati z območja, ki je bil pridobljen izven območja kamnoloma, je potrebno zagotoviti, da material ni kontaminiran z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
– Območja kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. Dela v kamnolomu naj se izvajajo samo v času dnevne svetlobe.
– V primeru odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) in najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ).
(3) Pri odkopavanju in končnem oblikovanju etaž naj se v smislu oblikovanja melišč pušča del materiala, ki bo dodatno prispevala k pestrejši morfologiji pobočja ter živalskim vrstam omogočala lažje prehajanje terena.
(4) Z namenom predstavitve biotske raznovrstnosti širšega območja se z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave se dopušča izvedba ureditev za oglede, kot učna točka (npr.: postavitev opazovališč, tabel z informacijami in opozorili).
(5) Vpliv kamnoloma na vidne značilnosti prostora je prisoten. Z eksploatacijo se bo vidna izpostavljenost kamnoloma povečala, zato je predvidena sanacija. Po njej bo območje sčasoma prevzelo vlogo naravnega okolja. V petih letih je realno pričakovati, da bodo zasajena drevesa dosegla višino 2–3 m ter tako zakrila najmanj 1/5 višine etaže. Po desetih letih je pričakovano kritje do 1/3 celotne višine etaže. V tem času pride še do oksidacije stene, ki dobi nekoliko sivkasto barvo, zato ni več videti barve svežega loma.
29. člen
(1) V zahodnem delu območja OPPN, izven pridobivalnega prostora, je opredeljen varovalni gozd državnega pomena.
(2) Dostopne poti do posameznih etaž so hkrati tudi dostopne poti do sosednih gozdnih površin. Po izvedbi posega jih je potrebno ohraniti oziroma urediti.
(3) Dostopne poti do posameznih etaž se uredijo tako, da meteorne vode s teh površin ne povzročajo erozije na sosednjih gozdnih površinah. Morebitne iztoke meteornih vod na sosednje z gozdnim drevjem poraščene površine se utrdi (priporoča se kamnite zložbe) ter uredi tako, da so vode speljane v obstoječ sistem meteorne kanalizacije.
(4) Stabilizacija gozdnega roba: Za zagotovitev stabilizacije gozdnega roba se poseka morebitno oslabelo drevje in nestabilno, v območje kamnoloma viseče drevje. Poseka se tudi drevje, katerega koreničniki so v pasu do dva metra od obstoječe odkopne brežine, pri čemer se morebitne spodkopane brežine prej odstrani. Tudi v nižje ležečih delih je potrebno odstraniti vse drevje, ki bi lahko bilo potencialno poškodovano pri gravitacijskem presipanju materiala s posamezne etaže. Predvidi se selektivni posek posameznih dreves z morebitnimi izrazito ekscentričnimi krošnjami, segajočimi v smeri kamnoloma. Takšen posek se lahko izvede tudi v pasu 5 metrov od gornjega roba odkopne brežine. Izvajalec se pred posekom posvetuje s krajevno pristojnim revirnim gozdarjem. Pri sečnji se upošteva naslednje pogoje:
– Panje ter viške zemlje iz izkopa, ki bodo nastali pri izvajanju izkopa, se ne sme odlagati v gozd ali v gozdni prostor izven območja razširjenega pridobivalnega prostora. Obsipanje stoječega gozdnega drevja v času pridobivanja ali po dokončni ureditvi ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje viškov odkopane zemlje po površinah zunaj pridobivalnega prostora, ki so pomlajene. Viške odkopane zemlje, ki jih ni možno uporabiti za oblikovanje funkcionalnih površin ali zasutja, je potrebno odpeljati na urejene deponije gradbenega materiala.
– Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati določila o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in določila o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
– Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi dovoljenja za pridobivanje.
(5) Širitev pridobivalnega prostora: V manjši meri je predvidena širitev pridobivalnega prostora. V osnovi mora biti v pridobivalni prostor vključena celotna površina, na kateri se v pobočju izvaja izkop materiala vključno z dovoznimi potmi do posameznih izkopnih platojev. V projektni dokumentaciji je potrebno upoštevati naslednje usmeritve s področja gozdarstva:
– V okviru urejanja pridobivalnega prostora je potrebno predvideti lokacije spremljajočih dejavnosti, ki jih je potrebno izvesti v okviru posega. Opredeli se prostor za deponiranje izkopa za kasnejšo biološko sanacijo kamnoloma ter način ravnanja z zemljo, v kolikor je le ta povezan s prostorskimi vsebinami načrta (lokacija začasnih in trajnih deponij, premikanje lokacije v primeru izkoriščanja po posameznih platojih).
– Znotraj pridobivalnega prostora je potrebno opredeliti tudi začasne prostore za vzdrževanje mehanizacije, v kolikor so le ti za izvajanje procesa potrebni. Pri tem je takšne prostore potrebno predvideti na lokacijah, kjer ne bo vpliva na sosednje z gozdnimi rastjem poraščene površine. Za začasne prostore je potrebno predvideti tudi umestitev objektov in ukrepov v prostor za preprečevanje iztekanja onesnažil na sosednje gozdne površine.
– Odvajanje meteornih vod s pridobivalnega prostora je potrebno urediti tako, da ne bo iztekanja spranih kamninskih frakcij na sosednje gozdne površine. V kolikor se izkaže za potrebno, naj se pred iztokom iz zbirnih kanalov izdela usedalnike, ki morajo biti redno vzdrževani. Iztoke meteornih vod na sosednje gozdne površine je potrebno utrditi oziroma zavarovati pred erozijo. V kolikor niso speljani neposredno v vodotoke, je potrebno z utrditvijo zagotoviti razpršeno razlivanje vod po površini.
(6) Sanacija prizadetih površin: Del površine kamnoloma je predviden za sanacijo, hkrati pa je predvidena sanacija celotne površine kamnoloma ob končanem pridobivanju. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– Po končanem pridobivanju bo dejanska raba gozdno zemljišče. V okviru sanacije kamnoloma je potrebno izdelati zasaditveni načrt. Pri izboru avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst je potrebno upoštevati določila Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu ter določila Zakona o gozdovih. Uporaba plezalk in vzpenjavk med vrstami, ki bodo izbrane v okviru sanacije, je manj primerna.
– Po izvedbi sanacije z zasaditvijo je potrebno spremljati stanje zasaditve vsaj 10 let po njeni izvedbi (termofilno rastišče, negativni pojavi zaradi morebitnega posedanja materiala). Površine, kjer zasaditev ne bi uspela, je potrebno sproti spopolniti. V kolikor se na površini pojavijo nezaželene grmovne in drevesne vrste, je potrebno pristopiti k odstranjevanju le-teh.
– V okviru zasadilnega načrta je potrebno predvideti tudi gojitvena in varstvena dela na celotni površini sanacije. Gojitvena in varstvena dela je potrebno izvajati vsaj 20 let (doba preraščanja mladja v drogovnjak).
– Sajenje neavtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ni dovoljeno.
(7) Gospodarjenje z gozdovi na sosednjih gozdnih površinah: Dejavnost v kamnolomu ima lahko negativni vpliv na gozd, zagotavljanje pogojev za funkcije gozdov in gospodarjenje z gozdovi na sosednjih gozdnih površinah. Poleg prašenja in hrupa ima pomemben vpliv tudi omejitev dostopa do sosednjih gozdnih površin. Tako je potrebno ohraniti dostopne prometnice na sosednje gozdne površine (npr. na serpentini severno od parcele 780, k. o. Liboje). Ob tem podajamo naslednje usmeritve:
– za gozdne prometnice – gozdne vlake se upoštevajo zakonska določila o gozdnih prometnicah, posebej tista, povezana s širino in ureditvijo gozdne prometnice;
– omrežje gozdnih vlak mora ostati v funkciji skozi celotno dobo izkoriščanja kamnoloma kot tudi po končanem izkoriščanju oziroma zaprtju posameznih etaž, v kolikor se pri izvedbi dela izkaže, da se kakšna gozdna vlaka prekinja, je potrebno v skladu z zakonskimi določili o gozdnih prometnicah zgraditi nadomestno vlako;
– na gozdne vlake ni dovoljeno odlagati viškov odkopane zemlje oziroma kakorkoli omejevati dostop nanje razen v času izvajanja morebitnih minerskih del (varnost delavcev);
– odvajanje meteornih vod s povoznih površin v kamnolomu (slednje potekajo deloma po gozdnih vlakah) je potrebno urediti tako, da se te vode ne stekajo na same gozdne vlake (negativni vpliv na planum) ali nekontrolirano na sosednje gozdne površine. Odvajanje naj se reši z izdelavo zadostnega števila muld ali dražnikov, ki morajo biti vzdrževani v času obratovanja kamnoloma.
(8) Začasno deponiranje jalovine in plodne zemlje na z gozdnim drevjem poraščenih površinah ni dovoljeno.
(9) Gradnja oziroma umeščanje začasnih in pomožnih objektov v gozdu ali na gozdnem robu izven pridobivalnega prostora ni dovoljena.
(10) V severovzhodnem delu območja OPPN je območje obstoječe deponije jalovine, ki se v večini nahaja znotraj pridobivalnega prostora in je predvideno za sanacijo, gradnja objektov ni dovoljena.
(1) Tla in relief
– Ureditev novega območja pridobivalnega prostora kamnoloma, ki je predvidena na površinah v vzhodnem delu, mora upoštevati geološko sestavo ter morfologijo terena. Za zmanjšanje možnosti erozije pridobivalni prostor oblikovati tako, da ne bo prihajalo do nenadzorovanega plazenja novonastalega gozdnega robu ter matične podlage.
– Brežine, odkopne etaže in osnovi plato morajo biti stabilni do te mere, da naravni procesi ne bi ogrozili ostalih površin.
– Pri izvedbi kamnoloma je potrebno predvideti ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezno odvodnjavanje brežin in odprtih površin. Nekontrolirano odtekanje vode je potrebno reševati sproti, ko se bo pojavilo. Urejanje padavinske vode se reši z zatravitvijo in zasaditvijo brežin z namenom povečanja stabilnosti brežin, odtok padavinske vode bo zaradi tega ukrepa enakomeren, hipni odtok se zmanjša.
– Z ustreznim odvodnjavanjem padavinske vode je potrebno preprečiti škodljivo spiranje zemljin in onemogočiti razvoj vodne erozije (brazdaste, jarkaste, hudourniške erozije …). Potrebno je utrditi tudi plazovita in pogojno stabilna pobočja.
– Med shranjevanjem rodovitnega sloja tal lahko prihaja do erozijskega odnašanja, zato se priporoča pokrivanje humusnega kupa.
– Robove kamnoloma se oblikuje tako, da se odstrani vse drevje in korenine znotraj varovalnega pasu, širine ene drevesne višine. Ohrani se podrast. Vsa robna nagnjena drevesa je potrebno odstraniti. V kolikor je mogoče, se oblikuje nov stopničast gozdni rob.
– Za izvedbo je odgovoren izvajalec del in nosilec pravice za izkoriščanje.
(2) Površinske vode
– Ob vodotoku je potrebno ohranjati obstoječo obvodno vegetacijo s čimer se prepreči možnost pojavljanja erozije bregov.
– Izpusti padavinskih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
– Za izvedbo je odgovoren investitor in izvajalec del.
(3) Narava
– V času gnezditvenega obdobja kvalifikacijskih vrst, tj. od začetka januarja do konca julija, naj se ne izvajata posek in spravilo lesa na predvidenem območju novega pridobivalnega prostora na južnem in vzhodnem delu območja.
– Odvečno zemljino in humus ter ostalo jalovino, naj se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma, se ustrezno zavaruje da ne bo prišlo do izpiranja ter se uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma.
– Izvajajo naj se ukrepi za zmanjšanje emisij s prašnimi delci (npr. miniranje in premet materiala na nižje ležeče etaže naj se ne izvajajo v času močnejšega vetra, makadamske transportne poti pa se v vetrovnih razmerah vlaži z vodo).
– Območja kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. Dela v kamnolomu naj se izvajajo samo v času dnevne svetlobe.
– Odstranitev vegetacije in humusne plasti se izvede v obsegu, ki je nujno potrebna le za izdelavo etaže na kateri se bo izvajalo odkopavanje mineralne surovine.
– Morfologija terena saniranega kamnoloma naj se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, zemljišče se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sajenje neavtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na območju ni dovoljeno. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
– Sanacija brežine naj vključuje tehnične rešitve, ki bodo ogroženim vrstam ptic omogočale gnezdenje. V fazi priprave Načrta sanacije naj bo zato vključen strokovnjak – ornitolog.
– Za sanacijo kamnoloma se uporabi zemljina, humus in ostala jalovina, ki je bila v postopku širitve kamnoloma odstranjena in ustrezno deponirana ter varovana na območju kamnoloma. V primeru, da bi bilo potrebno za ustrezno in uspešnejšo ozelenitev etažnih površin dodatno zemljino in humus pripeljati z območja, ki je bil pridobljen izven območja kamnoloma, je potrebno zagotoviti, da material ni kontaminiran z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
– Hrupnejša dela v postopku sanacije, naj se, v času gnezditvenega obdobja kvalifikacijskih vrst, tj. od januarja do konca julija, ne izvajajo več dni hkrati.
– Miniranje naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oziroma vibracije v okolici kamnoloma.
– Raba prostora in izvajanje dejavnosti v kamnolomu se izvaja na način, da ne bo prišlo do onesnaževanja površinskih voda, zato naj se z ustrezno urejenim odvodnjavanjem prepreči erozijo razgaljenih zemljišč, meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalnikih in se jih nato kontrolirano odvaja v vodotok Bistrico.
– Odlaganje materiala se izvaja na način, da ne bo prišlo do mešanja horizontov.
– Ukrep je potrebno upoštevati v fazi načrtovanja in izvedbe.
(4) Hrup
– Na odsekih lokalne ceste LC 490011, 490012 in 490091, kjer so vrednosti hrupa blizu mejnim vrednostim za posamezna obdobja dneva, se rekonstruira cesto tako, da se uporabi asfaltna obrabna plast, ki ima boljše lastnosti glede karakteristik hrupa. Izvede se preplastitev voziščne konstrukcije s t. i. tihimi asfalti (manj hrupne asfaltne zmesi – ustrezna absorpcijska prevleka).
– Na odseku LC Kasaze–Liboje v naselju Kasaze so na dolžini 626 m (od km 0,381 do km 1,007) izračunane vrednosti emisij hrupa blizu mejnim vrednostim ne glede na to, ali kamnolom obratuje ali ne, in sicer zaradi dopustne omejitve hitrosti vozil na 70 km/h oziroma na 90 km/h. Na tem odseku naj se dopustna omejitev hitrosti vozil zniža na 50 km/h, kar bi pri obstoječem prometu prispevalo k znižanju emisije hrupa za ca. 3 dBA.
– Za izvedbo je odgovoren koncesionar za izkoriščanje mineralnih surovin, skupaj z Občino Žalec, ki upravlja z lokalnimi cestami.
(1) Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v okoljskem poročilu, in sicer:
Kazalec | Spremljanje in način spremljanja | Nosilec | Obdobje izvajanja |
TLA IN RELIEF | | | |
Sprememba reliefnih značilnosti in stabilnosti tal | Spremljanje stanja se zagotavlja za območje sanacije kamnoloma Liboje. Spremlja se stanje zasaditve in sicer stanje termofilnosti rastišča, in negativnih pojavov zaradi morebitnega posedanja materiala. Površine, kjer zasaditev ne bi uspela, je potrebno sproti spopolniti. V kolikor se na površini pojavijo nezaželene grmovne in drevesne vrste, je potrebno pristopiti k odstranjevanju le-teh. | Koncesionar | Spremljanje stanja se izvaja za čas sanacije. Po izvedbi sanacije z zasaditvijo je potrebno spremljati stanje zasaditve največ 10 let po njeni izvedbi. |
POVRŠINSKE VODE | | | |
Stanje kakovosti površinskih voda | Spremljanje stanja se izvaja v okviru državnega monitoringa. | / | / |
Stopnja erozijske ogroženosti | Spremljanje stanja naj se vrši v sklopu obratovanja kamnoloma. | Koncesionar | Obdobje izvajanja plana. |
NARAVA | | | |
Razširjenost prisotnih zavarovanih/ogroženih živalskih in rastlinskih vrst in območja habitatnih tipov na vplivnem območju plana | Spremljanje stanja se zagotavlja za območje sanacije kamnoloma Liboje. Spremlja se stanje zasaditve, in sicer stanje termofilnosti rastišča ter negativnih pojavov zaradi morebitnega posedanja materiala. Površine, kjer zasaditev ne bi uspela, je potrebno sproti spopolniti. V kolikor se na površini pojavijo nezaželene grmovne in drevesne vrste, je potrebno pristopiti k odstranjevanju le-teh. | Koncesionar | Po izvedbi sanacije z zasaditvijo je potrebno spremljati stanje zasaditve vsaj 10 let po njeni izvedbi. |
Prisotnost in stanje vrst in habitatnih tipov na območjih notranjih con Natura 2000 območij, zavarovanih območij in EPO na vplivnem območju OPPN. | Spremljanje stanja je enako kot za zavarovane/ogrožene vrste. | Koncesionar | Po izvedbi sanacije z zasaditvijo je potrebno spremljati stanje zasaditve vsaj 10 let po njeni izvedbi. |
Stopnja ohranjenosti lastnosti naravnih vrednot na območju OPPN glede na določene zvrsti naravnih vrednot | Dodatno spremljanje stanja ni potrebno. | / | / |
ZRAK | | |
Oddaljenost virov onesnaževal od stanovanjskih površin | Enkrat na tri leta se izvaja meritve razpršenih emisij prahu z območja kamnoloma, v skladu z obratovalnim monitoringom. V kolikor se ugotovijo prekoračene vrednosti pri najbližjih objektih z varovanimi prostori, je potrebno sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij z območja kamnoloma. | | |
HRUP | | | |
Prometna obremenjenost cest na širšem območju OPPN | Po izvedbi ukrepov za zmanjšanje obremenitve s hrupom najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektov, se učinkovitost izvedenih ukrepov ponovno preveri z modelnim izračunom. | | |
Sprememba vrednosti kazalcev hrupa | Spremljanje stanja okolja glede obremenitev s hrupom pri najbližjih objektih z varovanimi prostori naj se izvaja enkrat na tri leta, v skladu z obratovalnim monitoringom. | | |
PITNA VODA | | | |
Izdatnost in zdravstvena ustreznost oskrbe s pitno vodo iz lastnih vodnih zajetij | Spremljanje stanja ni potrebno. | | |
(2) Trend gibanja kazalcev stanja okolja mora občina predstaviti MOP v roku 5-ih let po sprejemu OPN, in lokalni javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
32. člen
(1) Območje OPPN se nahaja na levem bregu potoka Libojska Bistrica. Po podatkih Atlasa voda se območje OPPN ne nahaja na poplavno ogroženem območju.
(2) Območje OPPN se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov ali znotraj ogroženega območja.
(3) Padavinske vode z dostopnih cest in območja eksploatacije se ne smejo nekontrolirano odvajati. V fazi izdelave projektne dokumentacije se predvidijo mulde na etažah.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/. Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal.
(1) Prometni sistem cest omogoča dostop do kamnoloma in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja. Vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz vodotoka Libojska Bistrica.
(2) Vnetljivih in eksplozivnih snovi se na območju OPPN ne skladišči, ampak se pripeljejo pred miniranjem.
(3) Na območju ni predvidenih odmikov stavb od parcelnih mej.
(erozivna in plazljiva ogroženost)
(1) Območje OPPN ne spada v erozijsko območje.
(2) Izdelan je Geološko geotehnični elaborat, izdelal Geoekspert, Igor Resanovič, s.p., št. projekta 82/16-gg, junij 2016, dopolnjeno avgust 2020, iz katerega sledi:
– Stabilnostne analize kažejo, da se bo globalna stabilnost brežine nekoliko zmanjšala, predvsem na račun precejšnjega povečanja višine (iz Fmin = 1,665 na Fmin = 1,622). Ugotovljeno je, da je generalni naklon brežine 57° največji možen, kjer varnost zadošča za trajno stabilnost končne vkopne brežine. Rezultati veljajo za zahodno brežino kamnoloma.
– Poseben problem predstavlja permanentno krušenje drobirja iz strmih medetažnih vkopnih brežin. Drobir nastane zaradi razpokanosti kamnine v neposredni bližini mesta miniranja. Povečana prepokanost sega, po naši oceni, približno 1 m globoko v kamninsko maso. S procesom mehanskega preperevanja in erozije se prepokana kamnina kruši v bloke dimenzij do 20 cm x 20 cm x 20 cm. Možni so tudi lokalni zdrsi posameznih skalnih blokov in klinov.
– Možnost je pojava keratofirskih tufov in peščenjakov na južnem delu poglobljenega kamnoloma.
(1) Za vsako miniranje se izdela Načrt miniranja, z največjo dovoljeno maso razstreliva in zagotavljanju vseh varnostnih zahtev.
(2) Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov.
(3) Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih. Poseben poudarek mora biti namenjen varnostnim ukrepom pri miniranju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju in transportu.
(4) V času izkoriščanja kamnoloma se izvedejo ukrepi zavarovanja z varnostnimi zemeljskimi nasipi višine najmanj 1,0 m, ki se izdelajo po robu odkopnega polja. Način zavarovanja (izbira ograje in način ter lokacijo postavitve) se določi z rudarskim projektom.
(5) Na dostopni cesti ob vhodu v kamnolom je zapornica. Ob vhodu se namesti informativna tabla s podatki o nosilcu rudarske pravice in izvajalcu rudarskih del ter ustreznimi opozorilnimi znaki.
(razlitje nevarnih snovi)
(1) Glede na možno onesnaženje podtalnice mora izvajalec del ustrezno zajeti odpadne vode oziroma preprečiti razlitje kakršnihkoli goriv ali maziv v času polnjenja obratujoče opreme z gorivom oziroma v času izvajanja popravil. Pretakanje goriva naj poteka na pretakalni ploščadi; za tisto opremo, ki je ni mogoče prestaviti na pretakalno ploščad, je pri pretakanju potrebno namestiti lovilne ponjave. Upoštevati je potrebno:
– Dovoz in pretakanje goriva opravlja le usposobljeni servis na za to določenem mestu, ploščadi morajo biti tesnjene z dvignjenim betonskim robom (lovilne sklede) zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.
– Prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla.
– Olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu.
– Vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
– Skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v kamnolomu, kjer obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi, je dovoljeno le v omejenih količinah v prostorih, urejenih po določilih pravilnika in z ustreznim nadzorom, s pokrito lovilno posodo, tla morajo biti ustrezno odporna in ustrezno tesnjena.
– Potrebna je redna kontrola, nadzor in evidenca o nadzoru nad izvajanjem ukrepov.
– Za primer nekontroliranega razlitja nevarnih tekočin se uredi nepropustna začasna deponija onesnaženega materiala.
(2) Meteorne vode se zbirajo v usedalniku in se preko oljnega lovilca ter obstoječih prepustov zlivajo v potok Libojska Bistrica.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
38. člen
Izvedbo obravnavanega posega za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru, ki neposredno določa količino odkopnih zalog, se razdeli po posameznih fazah v skladu z določili 11. člena tega odloka. Sanacija obsega tehnično in biološko sanacijo.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
39. člen
(1) Investitor si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN na podlagi zakona o rudarstvu pridobiti rudarsko pravico.
(2) Za nadaljnje urejanje skladno s tem OPPN je potrebno izdelati predvidene izvedbene in tehnološke projekte: rudarski projekt, krajinski načrt urejanja in sanacije, po potrebi pa tudi druge študije in projekte.
(3) Za izvajanje pridobivanja po projektno določenem zaporedju in obsegu faz in ob upoštevanju osnovnih načel pridobivanja po principu »od vrha navzdol« mora izvajalec del pridobiti rudarski projekt za izvedbo. Z rudarskim projektom za izvedbo mora določiti zaporedje tehnoloških korakov za hkratno izvajanje del na dveh deloviščih hkrati, na delovišču nad K. 375 m in pod njo. Posebni del izvedbenega rudarskega projekta so varnostni ukrepi, ki temeljijo na ukrepih varne ločitve rudarskih aktivnosti nad in pod K. 375 m s posebnim varnostnim nasipom.
(4) Vsi projekti morajo upoštevati vse smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij, ki so izdala mnenje k OPPN ter vse zahteve in pogoje tega OPPN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
(5) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh.
(6) Izvajalec je dolžan ob odkopu materiala na robovih kamnoloma zavarovati gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(7) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(8) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času obratovanja in sanacije, racionalno urediti območje in zagotoviti varen promet. Poleg navedenih pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še naslednje pogoje:
– promet po dovoznih in javnih cestah organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastoja,
– v sušnem obdobju je treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po potrebi vlažiti,
– preprečiti je treba onesnaženje javne ceste ob priključku oziroma v primeru onesnaženja redno čistiti,
– z nadzorom preprečiti dostop osebam, ki niso zaposlene v kamnolomu.
(9) Med Občino Žalec in koncesionarjem je podpisana pogodba o poravnavi, ki obsega izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na cestah kot je to opredeljeno v Elaboratu z analizo obstoječega stanja ter oceno pričakovane škode in sanacijskimi ukrepi na lokalnih cestah v dobi izkoriščanja kamnoloma Liboje in v PZI dokumentaciji za izvedbo razširitve in sanacije mostu čez Savinjo in mostu čez inundacijsko odprtino na občinski cesti LC 490010 Petrovče–Kasaze. V pogodbi je opredeljen tudi terminski plan izvedbe sanacijskih ukrepov po posameznih odsekih.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Načrt parcelacije in koordinate zakoličbenih točk kamnoloma so prikazani v grafičnem delu OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
41. člen
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Odstopanja so dopustna pri poteku gospodarske infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom. Dovoljena je postavitev tudi drugih spremljajočih objektov in naprav začasnega tipa, ki niso navedeni v odloku, služijo pa za opravljanje dovoljenih dejavnosti v kamnolomu.
(3) Dopustna so odstopanja od kot terena na posameznih etažah in višin zaradi tehnoloških zahtev, če je v skladu s predpisi možno zagotoviti varnostne ukrepe, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje in to dopuščajo lastnosti mineralne surovine (stabilnost brežin).
(4) Dopustna je sprememba meje pridobivalnega prostora v smislu prilagajanja topografiji terena in izdanih odločb za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin.
(5) Odstopanja ne smejo: spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne razmere na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
42. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se opredeli enota urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v OPN.
43. člen
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Žalec in na sedežu Upravne enote Žalec. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2018
Žalec, dne 16. junija 2021
