Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021

Kazalo

1799. Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta zdraviliškega kompleksa v Dobrni, stran 5059.

  
Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) je Občinski svet Občine Dobrna na 17. redni seji dne 19. 5. 2021 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta zdraviliškega kompleksa v Dobrni 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Odloka o Zazidalnem načrtu za zdraviliški kompleks v Dobrni (v nadaljnjem besedilu: sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta), ki ga je izdelal API arhitekti d.o.o., številka projekta 820/1294, v marcu 2021.
2. člen 
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del, ki sta sestavni dela tega odloka.
3. člen 
(območje sprememb in dopolnitev) 
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na parcelne številke 1756/10 in 1766/2, obe k.o. Dobrna (1056).
4. člen 
(opis prostorske ureditve) 
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so predvideni naslednji dodatni posegi:
– dozidava zimskega vrta in terase ob obstoječem objektu hotela Vita.
II. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
5. člen 
(oblikovanje objekta) 
(1) Zimski vrt je objekt pravokotne oblike zunanjih gabaritov 11,18 x 8,68 m. Objekt se prilagaja konstrukcijskem rastru Hotela Vita in je postavljen tako, da se nahaja v območju obstoječe lesene terase.
(2) Višinski gabarit objekta je pogojen s konzolno linijo balkonov v 1. nadstropju hotela.
(3) Streha zimskega vrta se podaljša pod volumen zgornjega nadstropja. Streha objekta je ravna oziroma z minimalnim naklonom, ki omogoča odvajanje meteorne vode s strehe. Finalni sloj strešine je ekstenzivno ozelenjena plast z mahovi in nizkimi pokrovnicami. Konstrukcijo strehe predstavlja križno lepljena lesena plošča.
(4) Vhod v objekt je predviden skozi gostinski lokal v pritličju hotela tako, da se objekt z eno daljšo stranico nasloni na linijo fasade obstoječega objekta. Zimski vrt je pritličen, ob njegovi JZ fasadi je predvidena tlakovana terasa.
(5) Fasada zimskega vrta je steklena z drsnimi fasadnimi elementi, tako da je mogoče objekt v letnem času v celoti odpreti proti zunanjemu prostoru.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
6. člen
Priključki na komunalno javno infrastrukturo so zagotovljeni preko glavnega hotelskega objekta.
7. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Oskrba objekta z vodo iz javnega vodovoda je možna preko obstoječe ga internega vodovodnega omrežja za Hotel Vita. V primeru povečanega odvzema oziroma porabe vode je potrebno priključek povečati na stroške investitorja.
(2) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 410 m in 395 m nadmorske višine.
(3) Poraba vode se meri in obračuna preko obstoječega vodomera za Hotel Vita.
(4) V primeru vgradnje novih hidrantov morajo biti ti del internega vodovodnega omrežja.
8. člen 
(odvajanje odpadnih vod) 
(1) Obravnavan OPPN se nahaja na območju aglomeracije 20513, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objekta obvezno odvajati v javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunaIne odpadne vode – Uradni list RS, št. 98/15).
(2) Morebitne komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo preko obstoječe interne fekalne kanalizacije v javno kanalizacijo. V primeru dotrajanosti interne kanalizacije se le-ta obnovi na stroške investitorja. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Dobrna 10203.
(3) Odvajanje meteorne vode s strehe in novih utrjenih površin spelje v obstoječi interni sistem meteorne kanalizacije s prelivom v Topliški potok. V primeru dotrajanosti se le-ta obnovi na stroške investitorja.
(4) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke, skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Odlokom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/14), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) in z določili 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20), zato je potrebno za meteorne vode s strehe in terase predvideti zadrževalni bazen oziroma druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15- minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko interne meteorne kanalizacije v Topliški potok.
(5) V površinski odvodnik in v javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15).
9. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Ob robu območja, kjer so obstoječe tlakovane površine potekata obstoječa SN podzemna el. en. voda, katera služita za napajanje obstoječe TP Hotel Dobrna. Prej navedena voda je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1 m od SN podzemnega el. en. voda v obeh smereh.
(2) Kakršna koli gradnja v varovalnem pasu SN nadzemnega el. en. voda ni dopustna. V primeru, da se bodo v sklopu zunanje ureditve urejale obstoječe utrjene površine, je potrebno obstoječi SN podzemni el. en. vod mehansko zaščititi in oceviti.
(3) Pri načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je možna kakšna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenost debla od trase nizkonapetostnega električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cev fi 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistem drevesa. O sajenju dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno je določeno s Študijo, št.: 2090 »Smernice in navodilo za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kv«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(5) Pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino tokovodnikov na razdaljo manjšo od 3 m.
10. člen 
(omrežja elektronskih komunikacij) 
(1) Dograjena telekomunikacijska instalacija katera bo omogočala dostop do interneta, vzpostavitev in izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (bankomat, info – točka, parkomati, varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WI – FI) ter sprejem HD televizijskih programov, klasične in IP telefonije, naj se zaključi v obstoječi telekomunikacijski priključni točki.
(2) Nasip ali odvzem materiala, ter gradnja objektov, postavljanje opornih zidov, ograj ali drugih trajnih nasadov nad traso obstoječega TK kabla ni dovoljen.
(3) TK inštalacije in TK priključek je treba projektirati in izvesti v skladu z veljavnimi standardi in predpisi.
11. člen 
(odpadki) 
(1) Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto in odjemno mesto za odpadke. Zbirno mesto je urejen prostor v objektu ali ob njem, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Na odjemnem mestu izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov: ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnic ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, morajo biti ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo, zbirno mesto je potrebno urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor mora biti ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru morajo biti ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.
12. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Obravnavano območje se nahaja na zemljiščih parcelne številke 1756/10 in 1766/2, k.o. Dobrna (1056), v varovalnem pasu regionalne ceste RII-426/1154 Odcep v Dobrno od km 1,390 do km 1,410 (desno v smeri stacionaže ceste) v naselju Dobrna. Obravnavano območje se bo navezovalo na regionalno cesto preko obstoječega cestnega priključka k obstoječemu hotelu Vita.
(2) Podrobno je treba navesti in prikazati vsa eventualna priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča.
(3) Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.
(4) Pripravljavec si je dolžan pridobiti mnenje k osnutku Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zdraviliški kompleks v Dobrni, pri čemer morajo biti upoštevane vse zgoraj navedene smernice za načrtovanje. Morebitno neupoštevanje smernic je potrebno posebej utemeljiti (skladnost z zakonodajo).
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
13. člen
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Kulturna dediščina na območju zazidalnega načrta:
– Dobrna – Zdravilišče (EŠD 97),
– Zdraviliški park (EŠD 12248),
– Dobrna – Gozdna vila (EŠD 12227),
– Vila Hygiea (EŠD 12243).
(2) Pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno na območju je potrebno k projektnim rešitvam pridobiti kulturnovarstveno soglasje od pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline.
(4) Ob jugozahodni fasadi Hotela Vita se predvidi zimski vrt umeščen na delih zemljišč s parcelnimi številkami 1756/10 in 1766/2, k.o. Dobrna. Na navedenih parcelah se dovoljuje pozidava le enega zimskega vrta, dodatni objekti ali prizidki niso sprejemljivi. Zimski vrt se lahko postavi na lokaciji že obstoječe lesene terase gostinskega lokala v pritličju hotela Vita. Preostale zunanje površine pred hotelom Vita se ohranjajo kot nepozidane in ozelenjene.
(5) Zimski vrt s pergolo in teraso naj bo pritličen objekt pravokotne oblike in maksimalnega možnega gabarita 12,3 m x 17,9 m. Višinski gabarit objekta je pogojen s konzolno linijo balkonov v 1. nadstropju hotela. Z daljšo stranico naj se dotika jugozahodne fasade hotela. Sestavni del zimskega vrta je lahko tudi pergola na njegovi JZ strani, pod katero se lahko nahaja tlakovana terasa.
(6) Zimski vrt naj bo sestavljen iz lahkotne konstrukcije nevtralnega (vizualno nevpadljivega) barvnega tona in steklenih, visoko prosojnih ter brezbarvnih fasadnih polnil (drsnih elementov). Zaželeno je, da je streha zimskega vrta ozelenjena. Gabariti objekta naj bodo prilagojeni konstrukcijskemu rastru hotela Vita. Ohranjata se drevesi na zelenici.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
14. člen
(ohranjanje narave) 
(1) Drevje, ki sega v ureditveno območje oziroma je njegov sestavni del (tri večja drevesa), naj se ohrani in ustrezno fizično zaščiti med izvedbo gradben ih del pred mehanskimi poškodbami.
(2) Pergola na zunanji strani zimskega vrta naj se izvede na način, da bo ohranjena vitalnost in stabilnost dreves ter omogočena nemotena rast in razvoj krošenj.
(3) Drevesnih vej naj se po možnosti ne odstranjuje.
(4) Tlakovanje in izvedba temeljenja objekta naj se izvede na način, da ne bo prišlo do poškodb ali odstranjevanja večjih, nosilnih korenin dreves. Prednost naj ima izvedba točkovnih temeljev pred pasovnimi. Prostor za korenine naj se zaradi izgradnje objekta in zunanje ureditve ne zmanjšuje, skozi koreninski sistem naj se ne napeljuje infrastrukturnih vodov.
(5) V primeru najdbe večjih korenin med izkopi, naj se te ustrezno zaščitijo (geotekstil, tampon) in prekrijejo s substratom.
(6) Tlakovanje naj ne sega do debla, pač pa naj se ob deblu pusti odprta površina drevesnega kolobarja ali namesti odprt samonosen pokrov, ki o mogoča rast drevesa in ustrezno prezračenost in omočenost korenin.
(7) Drevje naj se obrezuje le izjemoma in izključno pod strokovnim nadzorom, upoštevaje evropska navodila za obžagovanje dreves (Marion, 2008, prevod EAC (2005).
(8) Zaščita dreves med gradnjo naj se izvede skladno s standardom DIN 18920 (2002-08): Vegetacijska tehnika v krajinski gradnji – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih.
15. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega med gradnjo in po njej.
16. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Prvenstveno se morajo ogrevati na ekološko sprejemljive energente kot so zemeljski plin ali biomasa. S tem pa bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
17. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja (153. člen Zakona o vodah), ki ga izda Direkcija RS za vode.
(2) Zahodno obravnavanega območja teče vodotok Topliški potok, ki je vodotok 2. reda. Meja priobalnega zemljišča obsega na vodotokih 2. reda pas 5.00 m od meje vodnega zemljišča, oziroma je pri določitvi meje vodnega zemljišča treba upoštevati Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06). Na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno določilom 37. člena ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02), ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih ta člen posebej navaja.
(3) Skladno z 38. členom Zakona o vodah na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(požarna varnost) 
Upoštevajo se ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Oskrba z vodo za gašenje je predvidena preko nadzemnih hidrantov.
19. člen 
(varstvo pred poplavo in erozijo) 
(1) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati izsledke Geološko-geomehanskega poročila GM – 245/2020 projektanta BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje.
(2) Iz geološkega poročila navedenega v prejšnjem odstavku izhaja, da je območje geološko stabilno.
(3) V primeru načrtovanja odvajanja odpadnih padavinskih voda v vodotok je potrebno upoštevati erozijsko delovanje voda. Iztočna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju iztokov mora biti brežina ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(4) Območje podrobnega načrta po podatkih Ministrstva za okolje, Direkcije RS za vode, ni poplavno ogroženo.
20. člen 
(varstvo pred potresom) 
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, pospeške tal je do 0.125. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg.
VII. VELIKOSTI DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
21. člen 
(dopustna odstopanja) 
Dovoljeno je zmanjševanje ali povečevanje tlorisnih gabaritov. Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se te izkažejo za primernejše in ne poslabšajo okoljskih in prostorskih razmer. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki le-te zahtevajo.
VIII. KONČNE DOLOČBE 
22. člen
(vpogled) 
Podrobni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna in Upravni enoti Celje.
23. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
24. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0014/2019-33(6)
Dobrna, dne 19. maja 2021
Župan 
Občine Dobrna 
Martin Brecl

AAA Zlata odličnost