Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2021 z dne 26. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2021 z dne 26. 3. 2021

Kazalo

873. Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv, stran 2704.

  
Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv 
I. SPLOŠNO 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba v skladu z:
– Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L št. 350 z dne 28. 12. 1998, str. 58), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), v delu, ki določa zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv,
– Direktivo Sveta (EU) 2015/652 z dne 20. aprila 2015 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2015, str. 26), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), in
– Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 311 z dne 25. 9. 2020, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), v delu, ki določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva, določa:
– obveznost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se uporabljajo v prometu; 
– trajnostna merila za biogoriva; 
– preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in izdajo spremnih potrdil; 
– uporabo sistema masne bilance surovin ali pogonskih biogoriv, in biomasnih goriv, ki se uporabljajo v prometu, z različnimi trajnostnimi merili pri skupni dobavi; 
– metodologijo izračuna in prihranek emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se uporabljajo v prometu; 
– obveznost letnega poročanja dobaviteljev goriv o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije, ki se uporabljajo v prometu. 
(2) Biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila po tej uredbi, se pod pogoji iz te uredbe štejejo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv.
(3) Biogoriva, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril po tej uredbi, se lahko pridobivajo, prodajajo ali uporabljajo ne glede na določbe te uredbe, če dobavitelj surovin, proizvajalec goriv ali dobavitelj goriv ne navaja skladnosti biogoriv s trajnostnimi merili.
2. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. biogorivo je pogonsko biogorivo, tekoče biogorivo za energetske namene in biomasno gorivo;
2. biološki odpadki so biološki odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
3. biomasa so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljivi deli odpadkov (vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora);
4. biomasno gorivo je plinasto in trdno gorivo, proizvedeno iz biomase;
5. bioplin je plinasto gorivo, proizvedeno iz biomase;
6. dejanska vrednost je emisija toplogrednih plinov, ki upošteva prihranek emisij toplogrednih plinov med nekaterimi ali vsemi stopnjami postopka proizvodnje določenega pogonskega biogoriva ali tekočega biogoriva za energetske namene in se izračuna v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe, za biomasna goriva pa v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe;
7. dobavitelj goriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pridobiva goriva v državah članicah Evropske unije oziroma uvaža goriva iz držav zunaj Evropske unije ali je proizvajalec goriv, ki sam proizvaja goriva v Republiki Sloveniji, ter je po zakonu, ki ureja trošarino, trošarinski zavezanec;
8. dobavitelj surovin je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki sam prideluje surovine za biogoriva oziroma pridobiva ali dobavlja surovine za biogoriva v državah članicah Evropske unije ali uvaža surovine iz držav zunaj Evropske unije. Za dobavitelja surovin se šteje tudi posameznik, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo;
9. emisije toplogrednih plinov so vse neto emisije CO2, CH4 in N2O, za katere se lahko določi, da izvirajo iz življenjskega cikla goriva (vključno z vsemi primesmi) ali dobavljene energije. To zajema vse ustrezne faze ekstrakcije ali pridelave, tudi spremembo rabe tal, prevoz in distribucijo, predelavo in zgorevanje, ne glede na kraj nastanka emisij;
10. emisije toplogrednih plinov na enoto energije so skupna masa emisij toplogrednih plinov, povezanih z gorivom ali dobavljeno energijo, enakovredno CO2, deljena s skupno vsebnostjo energije goriva ali dobavljene energije (za gorivo, izraženo kot njegova spodnja kurilna vrednost);
11. gozdna biomasa je biomasa, proizvedena v gozdarstvu;
12. IPCC je Medvladni odbor za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije in Programa Združenih narodov za okolje;
13. izhodiščni standard za goriva je izhodiščni standard, ki je izračunan na podlagi povprečne porabe motornega bencina, dizelskega goriva, plinskega olja, utekočinjenega naftnega plina in stisnjenega zemeljskega plina v prometu leta 2010 na ozemlju Evropske unije. Izhodiščni standard je izražen kot emisija toplogrednih plinov v življenjskem ciklu omenjenih fosilnih goriv na enoto energije in znaša 94,1 g CO2eq/MJ;
14. izvajalec monitoringa je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in predpisa, ki ureja preverjanje trajnostnih meril za biogoriva, pridobi pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za izvajanje monitoringa;
15. kmetijska biomasa je biomasa, proizvedena v kmetijstvu;
16. koristna toplota je toplota, ki je proizvedena za namen gospodarsko upravičenega povpraševanja po toploti za ogrevanje in hlajenje, in ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju, ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih;
17. lesna celuloza je material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kot so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;
18. napredno pogonsko gorivo je pogonsko biogorivo, proizvedeno iz surovin, navedenih v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe;
19. neodvisni revizor je pravna ali fizična oseba, ki preverja trajnostna merila za biogoriva v okviru prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema in ga potrdi Evropska komisija v skladu s Sporočilom Komisije o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih v trajnostnem sistemu EU za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva (UL C št. 160 z dne 19. junija 2010, str. 1);
20. neživilska celuloza so surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter vsebujejo manj lignina kot lesna celuloza, kar vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela), pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami, poljščine na prahi, industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov, pri čemer so poljščine na prahi in pokrovne poljščine začasni, kratkoročni posejani travniki, ki vsebujejo mešanico trav in stročnic z nizko vsebnostjo škroba ter so namenjeni pridobivanju krme za živino in izboljšanju rodovitnosti tal zaradi višjih donosov glavnih poljščin;
21. območje izvora je geografsko opredeljeno območje, s katerega izvirajo surovine gozdne biomase, za katero so na voljo zanesljive in neodvisne informacije ter kjer so razmere dovolj homogene, da se lahko ocenijo tveganja glede trajnostnih značilnosti gozdne biomase in njenih značilnosti glede zakonitosti;
22. obrat za pridobivanje goriva ali proizvodnjo energije (v nadaljnjem besedilu: obrat) je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, v katerih se pridobiva gorivo ali proizvaja oziroma soproizvaja toplotna energija ali električna energija;
23. obnovitev gozda je ponovna vzpostavitev gozdnega sestoja z naravnimi ali umetnimi sredstvi po odstranitvi prejšnjega sestoja s posekom ali zaradi naravnih vzrokov, vključno z ognjem ali neurjem;
24. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Za namen te uredbe to ne vključuje snovi ali predmetov, ki so bili namerno spremenjeni ali onesnaženi, da bi ustrezali tej opredelitvi;
25. ostanek je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki bi bil neposredni cilj proizvodnega postopka. Ostanek ni primarni cilj proizvodnega postopka, pri čemer tudi postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;
26. ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva so ostanki, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu. Ti ostanki ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;
27. pogonsko biogorivo je tekoče biogorivo, namenjeno uporabi v prometu, ki je proizvedeno iz biomase;
28. pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (v nadaljnjem besedilu: biogoriva z nizkim tveganjem) so pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami pa tudi pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinku pogonskih biogoriv, tekočih biogoriv za energetske namene in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili iz 5. do 10. člena te uredbe;
29. poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov ali lesne celuloze kakor tudi ne vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne sproži potrebe po dodatnih zemljiščih;
30. poljščine z visoko vsebnostjo škroba so poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali pa se uporabi celotna rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
31. ponudnik storitve električnega polnjenja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu na javno dostopnih polnilnih mestih ali zasebnih polnilnih mestih, ki se uporabljajo pri opravljanju lastne dejavnosti;
32. primarne emisije so vse emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pred dostavo surovin v rafinerijo ali predelovalni obrat, v katerem je bilo proizvedeno gorivo, kot je določeno v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe;
33. privzeta vrednost je vrednost, izračunana na podlagi tipične vrednosti z uporabo vnaprej določenih dejavnikov in se lahko pod pogoji iz te uredbe uporablja namesto dejanske vrednosti;
34. promet obsega vsa cestna vozila in necestno mobilno mehanizacijo, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji. Zračna vozila in plovila se za namen te uredbe ne upoštevajo;
35. proizvajalec goriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki proizvaja biomasno gorivo, bioplin, napredno pogonsko biogorivo, pogonsko biogorivo, reciklirano ogljično gorivo ali gorivo nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu;
36. prostovoljni državni ali mednarodni sistemi so sistemi za merjenje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki poleg trajnostnih meril upoštevajo tudi ključne okoljske in socialne vidike za spodbujanje trajnostne proizvodnje biogoriv v državah članicah Evropske unije in zunaj nje in jih odobri Evropska komisija pod pogoji in po postopku iz 30. člena Direktive 2018/2001/EU;
37. reciklirano ogljično gorivo je tekoče ali plinasto gorivo, ki se proizvaja iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za materialno predelavo v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki se proizvaja kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
38. soproizvodnja je hkratna proizvodnja toplotne energije ter električne energije oziroma mehanične energije v enem procesu (v nadaljnjem besedilu: SPTE);
39. spremno potrdilo je dokument, ki spremlja pošiljko biogoriv in s katerim se dokazuje, da so zanjo izpolnjena vsa trajnostna merila;
40. SPTE z visokim izkoristkom je soproizvodnja z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja določanje količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ter določanje izkoristka pretvorbe energije biomase;
41. tekoče biogorivo za energetske namene (v nadaljnjem besedilu: biogorivo za energetske namene) je tekoče biogorivo, ki se uporablja za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki je proizvedeno iz biomase. Biogorivo za energetske namene ne vključuje pogonskega biogoriva, ki je namenjeno uporabi v prometu;
42. tekoče in plinasto gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu (v nadaljnjem besedilu: gorivo nebiološkega izvora), je tekoče in plinasto gorivo za uporabo v prometu, ki ni pogonsko biogorivo ali bioplin, in katerega energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;
43. tipična vrednost je ocena reprezentativnega prihranka emisij toplogrednih plinov proizvodnje določenega pogonskega biogoriva, biogoriva za energetske namene ali biomasnega goriva, ki je reprezentativna za porabo v Evropski uniji.
II. PRIHRANEK EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PROMETU 
3. člen 
(zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu)
(1) Cilj te uredbe je zmanjšanje emisije toplogrednih plinov v prometu za do 10 % glede na izhodiščni standard za goriva.
(2) Dobavitelji goriv morajo glede na izhodiščni standard za goriva zmanjšati emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, ki se uporablja v prometu, in sicer od vključno leta 2021 dalje za najmanj 6 % z:
1. dajanjem biogoriv, ki izpolnjujejo trajnostna merila iz te uredbe, na trg;
2. uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih cestnih vozil v skladu s 4. členom te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj goriv ali ponudnik storitve električnega polnjenja k cilju iz prvega odstavka tega člena prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih vozil in električne necestne mobilne mehanizacije, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, v skladu s 4. členom te uredbe;
4. člen 
(uporaba električne energije v prometu) 
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe električne energije v prometu se za namen iz 2. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 3. člena te uredbe upošteva samo, kadar dobavitelj goriv ali ponudnik storitve električnega polnjenja dokaže merjenje in evidentiranje dobavljene električne energije.
III. TRAJNOSTNA MERILA 
5. člen 
(trajnostna merila za biogoriva) 
(1) K zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe se štejejo le tista biogoriva, ki so pridobljena v skladu s trajnostnimi merili iz 5. do 10. člena te uredbe ne glede na geografski izvor biomase.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za biogoriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, upoštevajo samo trajnostna merila iz prvega odstavka 6. člena te uredbe. Takšno upoštevanje trajnostnih meril se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v biogorivo najprej predelani v proizvod.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za biomasna goriva, ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje s skupno nazivno vhodno toplotno močjo manjšo od 20 MW v primeru trdnih biomasnih goriv in s skupno nazivno vhodno toplotno močjo manjšo od 2 MW v primeru plinastih biomasnih goriv, ne upoštevajo trajnostna merila iz 5. do 10. člena te uredbe.
(4) Biogoriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov, ki niso iz gozdarstva, temveč s kmetijskih zemljišč, se k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe upoštevajo samo, če so za ta kmetijska zemljišča sprejeti načrti za spremljanje ali upravljanje za odpravo vplivov na kakovost tal in ogljika v tleh.
(5) Električna energija, proizvedena iz biomasnih goriv, se upošteva za namen predpisa, ki ureja obnovljive vire energije v prometu, če izpolnjuje eno ali več od naslednjih zahtev:
1. proizvaja se v obratih s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 50 MW;
2. za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo med 50 in 100 MW se proizvaja z uporabo tehnologije SPTE z visokim izkoristkom ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo raven energetske učinkovitosti, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/1442 dne 31. julija 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za velike kurilne naprave (UL L št. 212 z dne 17. 8. 2017, str. 1);
3. za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 100 MW se proizvaja bodisi z uporabo tehnologije SPTE z visokim izkoristkom ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo neto električni izkoristek v višini najmanj 36 %;
4. proizvaja se z zajemanjem in shranjevanjem CO2 iz biomase.
(6) Električna energija, proizvedena iz biomasnih goriv iz prejšnjega odstavka, se za namen predpisa, ki ureja obnovljive vire energije v prometu:
1. upošteva, če je bila proizvedena v obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, če fosilna goriva v teh obratih niso uporabljena kot glavno gorivo in če ni stroškovno učinkovite možnosti za uporabo tehnologije za SPTE z visokim izkoristkom glede na oceno, opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja izdelavo analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje;
2. ne upošteva, če je bila proizvedena v obratih, za katere je Evropska komisija sprejela odločitev o utemeljenem obstoju tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Obvestilo o uveljavljanju obstoja tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo pošlje Evropski komisiji ministrstvo, pristojno za energijo.
6. člen 
(najmanjši prihranek emisij toplogrednih plinov) 
(1) Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe posameznega biogoriva je za obrate naslednji:
1. za obrate, ki so začeli obratovati 5. oktobra 2015 ali pred tem dnem, najmanj 50 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
2. za obrate, ki so začeli obratovati 6. oktobra 2015 ali pozneje, do vključno 31. decembra 2020, najmanj 60 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
3. za obrate, ki so začeli obratovati 1. januarja 2021 ali pozneje, najmanj 65 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
4. za obrate, ki so začeli obratovati 1. januarja 2021 ali pozneje, do vključno 31. decembra 2025, najmanj 70 % za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, nato pa od 1. januarja 2026 dalje najmanj 80 %;
pri čemer se za obrat šteje, da obratuje, ko sta se začeli fizična proizvodnja pogonskih biogoriv, bioplina, ki se uporablja v prometu, in biogoriv za energetske namene ter fizična proizvodnja biomasnih goriv za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje.
(2) Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv nebiološkega izvora mora znašati vsaj 70 %.
(3) Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv se določi v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 11. člena te uredbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prihranek emisij toplogrednih plinov ne uporablja za električno energijo ter energijo za segrevanje in hlajenje, ki je proizvedena iz trdnih komunalnih odpadkov.
7. člen 
(trajnostna merila za zemljišča zunaj Republike Slovenije) 
(1) Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču zunaj Republike Slovenije, ki ima velik pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 ali pozneje imelo enega od naslednjih statusov, pri čemer ni pomembno, ali ga ima še vedno:
1. pragozd in druga gozdna zemljišča z avtohtonimi vrstami, če niso jasno vidni znaki človekovega delovanja in večji posegi v ekološke procese;
2. gozd in druga gozdna zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo in velikim številom vrst, ki niso degradirana ali za katera je pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost;
3. območje:
a) ki je z zakonom ali drugim aktom pristojnega organa določeno kot naravovarstveno ali
b) za zaščito redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznanih z mednarodnimi sporazumi ali vključenih na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave, če jih kot taka prizna Evropska komisija;
4. naravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki z veliko biotsko raznovrstnostjo ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese in ki bi tako ostalo brez človekovega posega;
5. nenaravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki ima veliko število vrst in ni degradirano in pri katerem je pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost.
(2) Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču zunaj Republike Slovenije z visoko vrednostjo zalog ogljika, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 imelo enega od teh statusov in ga nima več:
1. mokrišče ali zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
2. nepretrgano gozdnato območje, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju;
3. zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo od 10 % do 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju.
(3) Surovine za biogoriva, pridobljene iz kmetijske biomase, ki se pridobiva na zemljišču zunaj Republike Slovenije, ki je januarja 2008 imelo status šotišča, se ne upoštevajo za namen te uredbe.
(4) Surovine za biogoriva, pridobljena iz gozdne biomase, se, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe gozdne biomase, pridobljene iz netrajnostne proizvodnje, upoštevajo za namen te uredbe:
1. če v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo predpisi, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:
a) so dejavnosti sečnje zakonite;
b) na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
c) so območja, ki so z mednarodnim ali nacionalnim pravom določena kot naravovarstvena območja ali jih kot taka določi ustrezni pristojni organ, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;
č) se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi;
d) se s sečnjo ohranja ali izboljšuje dolgoročna proizvodna zmogljivost gozda.
2. kadar dokazi o izpolnjevanju zahtev iz prejšnje točke niso na voljo, če so na ravni gozdarskega območja izvora gozdne biomase vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev pogojev iz prejšnje točke.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek morajo surovine za biogoriva, pridobljena iz gozdne biomase, izpolnjevati naslednja merila glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva:
1. država izvora gozdne biomase ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izvora gozdne biomase je pogodbenica Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in:
a) je predložila nacionalno določeni prispevek k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v njenem nacionalno določenem prispevku, ali
b) v skladu s 5. členom Pariškega sporazuma iz točke a) pod 1 tega odstavka veljajo nacionalni predpisi te države, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika, pri čemer se zagotovijo dokazi, da sporočene emisije iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ne presegajo odvzemov.
2. kadar dokazi iz prejšnje točke niso na voljo, se surovine za biogoriva, pridobljena iz gozdne biomase, upoštevajo za namene te uredbe, če so na ravni gozdarskih območij izvora vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.
(6) Ne glede na trajnostna merila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je pridelava surovin za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, dovoljena na:
1. območju iz 3. točke prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da proizvodnja te surovine ni posegala v naravovarstvene namene;
2. nenaravnem travinju iz 5. točke prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa nenaravnega travinja;
3. zemljišču iz 3. točke drugega odstavka tega člena, če je dokazano, da so zaloge ogljika na tem območju pred spremembo namembnosti in po njej take, da bi bile ob uporabi metodologije iz prvega odstavka 11. člena te uredbe izpolnjene določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe;
4. šotišču iz tretjega odstavka tega člena, če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem te surovine ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.
(7) Uporaba surovin za biogoriva, ki so pridobljena na zemljišču z visoko vrednostjo zalog ogljika iz drugega odstavka tega člena, je za namene te uredbe dovoljena, če je imelo zemljišče v času, ko je bila surovina pridobljena, enak status kot januarja 2008.
8. člen 
(trajnostna merila za zemljišča na območju Republike Slovenije) 
(1) Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču na območju Republike Slovenije, ki ima velik pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 ali pozneje imelo enega od teh statusov, pri čemer ni pomembno, ali ga ima še vedno:
1. gozdni rezervat ali gozd s posebnim namenom z avtohtonimi vrstami, če niso jasno vidni znaki človekovega delovanja in večji posegi v ekološke procese, kot je določeno s predpisom, ki ureja varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom;
2. gozd in druga gozdna zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo in velikim številom vrst, ki niso degradirana, ali ki so v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, določena kot pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti;
3. območje, ki je v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, njegovim podzakonskim predpisom ali aktom lokalne skupnosti določeno kot:
a) naravna vrednota ali ekološko pomembno območje, vključno z območjem Natura 2000,
b) nenaravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki ima veliko število vrst in ni degradirano in ki je namenjeno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ali
c) območje, namenjeno za varstvo mednarodno zavarovanih vrst, ki ga na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb določi Vlada Republike Slovenije;
4. naravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki z veliko biotsko raznovrstnostjo ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese in ki bi tako ostalo brez človekovega posega.
(2) Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču na območju Republike Slovenije z visoko vrednostjo zalog ogljika, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 imelo enega od teh statusov in ga nima več:
1. mokrišče ali zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
2. nepretrgano gozdnato območje, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov in katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju;
3. zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov in katerih krošnje pokrivajo od 10 % do 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju.
(3) Surovine za biogoriva, pridobljene iz kmetijske biomase, ki se pridobiva na zemljišču na območju Republike Slovenije, ki je januarja 2008 imelo status šotišča, se ne upoštevajo za namen te uredbe.
(4) Surovine za biogoriva, pridobljena iz gozdne biomase, se, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe gozdne biomase, pridobljene iz netrajnostne proizvodnje, upoštevajo za namen te uredbe, če:
1. se dejavnosti sečnje in upravljanja z gozdovi izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
2. so naravovarstvena območja, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ter na njihovih podlagah izdanimi predpisi.
(5) Ne glede na trajnostna merila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je pridelava surovin za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, dovoljena na:
1. območju iz točke a) in c) pod 3 prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da proizvodnja te surovine ni posegala v naravovarstvene namene;
2. nenaravnem travinju iz točke b) pod 3 prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa nenaravnega travinja;
3. zemljišču iz 3. točke drugega odstavka tega člena, če je dokazano, da so zaloge ogljika na tem območju pred spremembo namembnosti in po njej take, da bi bile ob uporabi metodologije iz prvega odstavka 11. člena te uredbe izpolnjene določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe;
4. šotišču iz tretjega odstavka tega člena, če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem te surovine ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.
9. člen 
(pridelava v Evropski uniji) 
Kmetijske surovine, pridelane v Evropski uniji in uporabljene za proizvodnjo biogoriv, morajo biti pridobljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU), in sicer z:
1. minimalnimi zahtevami v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč iz 94. člena Uredbe 1306/2013/EU,
2. zahtevami iz Priloge II k Uredbi 1306/2013/EU.
10. člen 
(uporaba prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov) 
(1) Šteje se, da surovine za biogoriva in biogoriva, ki so proizvedena v skladu s prostovoljnim državnim ali mednarodnim sistemom, izpolnjujejo trajnostna merila iz 5. do 9. člena te uredbe.
(2) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv, ki uvažajo surovine za biogoriva in biogoriva, ki ne uporabljajo prostovoljnega državnega ali mednarodnega prostovoljnega sistema, morajo zaradi učinka politike proizvodnje biogoriv zagotavljati nadzor nad skladnostjo s:
1. trajnostnimi merili iz 5. do 9. člena te uredbe;
2. konvencijami Mednarodne organizacije dela, s katerimi se zagotavljajo minimalne okoljske in socialne zahteve:
– Konvencijo o obveznem ali prisilnem delu (št. 29), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti (št. 100), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o odpravi prisilnega dela (št. 105), Zakon o ratifikaciji Konvencije o odpravi prisilnega dela (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/97);
– Konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o minimalni starosti za zaposlitev (št. 138), Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/15);
– Konvencijo o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo (št. 182), Zakon o ratifikaciji Konvencije o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo (Konvencija ILO št. 182) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/01);
3. Kartagenskim protokolom o biološki varnosti, Zakon o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/02);
4. Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, Zakon o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 31/99).
IV. IZRAČUN EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV 
11. člen 
(izračun prihranka emisij toplogrednih plinov)
(1) Prihranek emisij toplogrednih plinov za biogoriva iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe se izračuna po naslednjih metodah:
1. če je za posamezni proizvodni proces pridobivanja biogoriv v preglednici 1 ali 2 iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, ali proizvodni proces pridobivanja biomasnih goriv v preglednici 3 ali 4 iz Priloge 5 te uredbe dana privzeta vrednost prihranka emisij toplogrednih plinov in je vrednost letne emisije zaradi spremembe zalog ogljika »el«, ki nastane zaradi spremembe rabe zemljišča za ta goriva, izračunana v skladu z enačbo iz 8. točke Priloge 1 te uredbe (za biomasna goriva v povezavi s točko č) pod 4 iz Priloge 2 te uredbe), enaka ali manjša od nič, se lahko uporabi ta privzeta vrednost;
2. za biogoriva z uporabo izračuna, ki vsebuje vsoto elementov enačbe iz 1. točke Priloge 1 te uredbe, pri čemer se poleg dejanskih vrednosti za nekatere elemente lahko uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz preglednice 1 ali 2 iz Priloge 1 te uredbe;
3. za biomasna goriva z uporabo izračuna, ki vsebuje vsoto elementov enačbe iz 1. točke Priloge 2 te uredbe, pri čemer se poleg dejanskih vrednosti za nekatere elemente lahko uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz preglednice 1, 2 ali 3 iz Priloge 2 te uredbe;
4. dejanska vrednost zaradi uporabe biogoriv in biomasnih goriv, ki se uporabljajo kot goriva v prometu, se izračuna z naslednjo enačbo:Slika 1
Slika 2
Slika 3
kjer pomenita:
EF
skupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva za promet 94 gCO2eq/MJ;
skupne emisije pogonskega biogoriva in biomasnih goriv, ki se uporabljajo kot goriva (gCO2eq/MJ);
5. dejanska vrednost zaradi uporabe biogoriv za energetske namene in biomasnih goriv pri proizvodnji energije za ogrevanje in hlajenje se izračuna z naslednjo enačbo:
kjer pomenita:
EFoh
skupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva za ogrevanje in hlajenje 80 gCO2eq/MJ;
EBoh
skupne emisije biogoriva za energetske namene in biomasnega goriva zaradi proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje (gCO2eq/MJ); ali
6. dejanska vrednost zaradi uporabe biogoriv za energetske namene in biomasnih goriv pri proizvodnji električne energije se izračuna z naslednjo enačbo:
kjer pomenita:
EFe
skupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva za proizvodnjo električne energije 183 gCO2eq/MJ;
EBe
skupne emisije biogoriva za energetske namene in biomasnega goriva zaradi proizvodnje električne energije ter (gCO2eq/MJ).
(2) Za biomasna goriva, ki se uporabljajo v proizvodnji koristne toplote ali energije za ogrevanje in hlajenje, pri kateri je mogoče dokazati neposredno nadomestitev uporabe premoga, se za namen prihranka emisij toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena uporabljajo skupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva za ogrevanje in hlajenje 124 gCO2eq/MJ.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prihranek emisij toplogrednih plinov lahko uporabijo druge vrednosti, če so sprejete v okviru prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov.
(4) Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za goriva, ki jih daje na trg dobavitelj goriv v koledarskem letu iz drugega odstavka 3. člena te uredbe, izračuna dobavitelj goriv z naslednjo enačbo:Slika 4
kjer pomenita:
ES
skupno intenzivnost toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv in energije, ki se izračuna z uporabo metodologije iz Priloge 4 te uredbe (gCO2eq/MJ), upoštevajoč pri tem energijsko vrednost biogoriv in goriv iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe;
EF,2010
izhodiščni standard za goriva.
(5) Biogoriva, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril iz 5. do 10. člena te uredbe, se za namen izračuna skupnega zmanjšanja emisij iz prejšnjega odstavka upoštevajo kot goriva fosilnega izvora, ki so mu primešana.
(6) Skupna intenzivnost toplogrednih plinov za energijo, ki jo daje na trg dobavitelj goriv ali ponudnik storitve električnega polnjenja, se za namen 2. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 3. člena te uredbe za posamezno koledarsko leto izračuna z uporabo metodologije iz Priloge 4 te uredbe.Za določitev skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za energijo se uporabi enačba iz četrtega odstavka tega člena.
V. IZPOLNJEVANJE TRAJNOSTNIH MERIL 
12. člen 
(obveznosti proizvajalca biogoriv)
(1) Proizvajalec biogoriv mora zagotoviti neodvisno preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec biogoriv mora za vsako pošiljko biogoriv izdati spremno potrdilo, ki vsebuje:
1. naziv proizvajalca biogoriv, njegovo davčno številko in številko pošiljke biogoriva;
2. naziv izvajalca monitoringa oziroma neodvisnega revizorja, ki za proizvajalca biogoriv preverja izpolnjevanje trajnostnih meril za biogoriva;
3. državo izvora surovin za biogoriva, količino in vrsto biogoriva, njegovo energijsko vrednost in emisije toplogrednih plinov, določene v skladu z 11. členom te uredbe;
4. izjavo proizvajalca biogoriva o spoštovanju trajnostnih meril iz 5. člena te uredbe;
5. naziv prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema, če so bili prihranki emisij toplogrednih plinov za biogoriva določeni v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe;
6. navedbo upoštevanja dodatne vrednosti zaradi pridobitve biomase na saniranem degradiranem zemljišču iz 8. in 9. točke Priloge 1 te uredbe, če se je uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke Priloge 1 te uredbe oziroma na saniranem degradiranem zemljišču iz točk č) in d) pod 4 Priloge 2 te uredbe, če se je uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke Priloge 2 te uredbe. Ta dodatna vrednost se ne upošteva pri biogorivih ali biomasnih gorivih, pridobljenih iz odpadkov in ostankov;
7. navedbo upoštevanja emisij iz akumulacije ogljika v tleh zaradi izboljšanega kmetijstva iz 1. točke Priloge 1 te uredbe, če se je ta vrednost uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke Priloge 1 te uredbe oziroma zaradi izboljšanega kmetijstva iz 1. točke Priloge 2 te uredbe, če se je ta vrednost uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke Priloge 2 te uredbe. Ta dodana vrednost se ne upošteva pri biogorivih, pridobljenih iz odpadkov in ostankov.
(3) Obrazec spremnega potrdila objavi ministrstvo na svoji spletni strani.
(4) Proizvajalec biogoriv, ki uporablja prostovoljni državni ali mednarodni sistem, lahko 4. do 7. točko drugega odstavka tega člena nadomesti z drugim dokumentom, ki dokazuje izpolnjevanje trajnostnih meril v skladu s Sklepom Komisije 2011/13/EU z dne 12. januarja 2011 o določenih vrstah informacij o biogorivih in tekočih biogorivih, ki jih gospodarski subjekti predložijo državam članicam (UL L št. 9 z dne 13. 1. 2011, str. 11).
(5) Proizvajalec biogoriv mora voditi evidenco:
1. prihranka emisij toplogrednih plinov za vsa biogoriva v skladu s prvim in tretjim odstavkom 11. člena te uredbe;
2. o dnevu in kraju nakupa, količini, izvoru surovin in vseh posrednikih v dobavni verigi vsake pošiljke surovin za biogoriva.
(6) Proizvajalec biogoriv mora hraniti podatke o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva vključno z informacijami, ki dokazujejo skladnost s prvim, drugim, četrtim in petim odstavkom tega člena, najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu ali ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(7) Proizvajalec biogoriv mora omogočiti dostop do vseh potrebnih informacij izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz prvega odstavka tega člena.
13. člen 
(obveznosti dobavitelja surovin) 
(1) Dobavitelj surovin mora za vsako pošiljko surovin za biogoriva voditi evidenco o:
1. količini in vrsti surovine;
2. kraju izvora surovine, pri čemer je za biomaso, ki izhaja iz pridelave na zemljiščih, treba navesti tudi:
– identifikacijsko številko GERK, ki se navezuje na kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ali
– zemljepisne koordinate skrajnih točk zemljišča z natančnostjo 20 metrov;
3. datumu in kraju nabave ter vseh predhodnih posrednikih v dobavni verigi pošiljke surovin, ki jo je nabavil.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za surovine, ki izhajajo iz pridelave na gozdnih zemljiščih, kot ustrezno dokazilo o količini in vrsti surovine, kraju izvora surovine, datumu in kraju nabave surovine šteje knjigovodska listina, ali kadar knjigovodska listina ni potrebna druga listina, izdana v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, s katero se zagotavlja sledljivost prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti od lastnika gozda do prejemnika gozdnih lesnih sortimentov.
(3) Dobavitelj surovin mora dati proizvajalcu biogoriv na njegovo zahtevo podatke za pripravo spremnega potrdila iz drugega odstavka 12. člena te uredbe in informacije, kot so navedene v 2. točki petega odstavka 12. člena te uredbe.
(4) Dobavitelj surovin mora hraniti vse podatke in informacije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(5) Dobavitelj surovin mora omogočiti dostop do informacij iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz prvega odstavka 12. člena te uredbe.
14. člen 
(obveznosti dobavitelja goriv) 
(1) Dobavitelj goriv, ki pridobiva gorivo s primešanim deležem biogoriva iz drugih držav članic Evropske unije ali uvaža iz držav zunaj Evropske unije za namen dajanja na trg v Republiki Sloveniji, mora:
1. zagotoviti neodvisno preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva v skladu s 17. členom te uredbe;
2. za vsako pošiljko biogoriv pridobiti spremno potrdilo ali drug dokument, ki vsebuje informacije v skladu z drugim in četrtim odstavkom 12. člena te uredbe.
(2) Dobavitelj goriv mora hraniti podatke iz prejšnjega odstavka najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu.
(3) Dobavitelj goriv mora omogočiti dostop do vseh potrebnih informacij izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Dobavitelj goriv mora na javno dostopnih spletnih straneh objaviti informacije o državi izvora in vrsti uporabljenih surovin za biogoriva, ki jih daje na trg. Informacije za preteklo leto se morajo letno posodobiti do 31. marca tekočega leta.
15. člen 
(sistem skupne dobave)
(1) Več dobaviteljev goriv lahko skupaj izpolnjuje obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz drugega ali tretjega odstavka 3. člena te uredbe.
(2) Skupni povprečni prihranek emisij toplogrednih plinov mora pri skupni dobavi izkazovati zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.
(3) Za namen prejšnjega odstavka se taka združenja obravnavajo kot en sam dobavitelj goriv, ki poroča v skladu z 18. členom te uredbe.
(4) Dobavitelji goriv, ki so vključeni v sistem skupne dobave, morajo ne glede na prejšnji odstavek vsak zase izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka 14. člena te uredbe.
(5) Če skupni povprečni prihranek emisij toplogrednih plinov ne izkazuje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu z drugim odstavkom tega člena, se za namen drugega odstavka 3. člena te uredbe upošteva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga je dosegel vsak posamezni dobavitelji goriv.
(6) Dobavitelji goriv, ki so vključeni v sistem skupne dobave z dobavitelji goriv zunaj Republike Slovenije, morajo izpolniti svojo obveznost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz drugega ali tretjega odstavka 3. člena te uredbe v Republiki Sloveniji in poročati v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
16. člen 
(masna bilanca)
(1) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv lahko mešajo pošiljke posameznih surovin ali biogoriv ali druga goriva, ki ustrezajo zahtevam 5. do 10. člena te uredbe. Pri tem se za količino energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja v prometu, uporabi sistem masne bilance, ki določa, da:
1. se pošiljke surovin ali goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov lahko mešajo, na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo;
2. informacije o trajnostnih značilnostih in značilnostih glede prihranka emisij toplogrednih plinov ter velikosti pošiljk iz prejšnje točke veljajo tudi za mešanico;
3. se pošiljke surovin z različno energijsko vsebnostjo lahko mešajo za namene nadaljnje predelave, če je velikost pošiljk prilagojena njihovi energijski vsebnosti;
4. mora biti vsota vseh pošiljk, odstranjenih iz mešanice, opisana, kot da ima enake trajnostne značilnosti, v enakih količinah, kot vsota vseh pošiljk, dodanih mešanici, ter da se mora to ravnotežje doseči v ustreznem časovnem obdobju.
(2) V primeru predelave pošiljke se informacije o značilnostih pošiljke glede trajnostnih meril in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo in veljajo za proizvod v skladu z naslednjimi pravili:
1. kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en proizvod, ki je namenjen za proizvodnjo biogoriv, goriv nebiološkega izvora ali recikliranih ogljičnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnostnih meril in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso proizvoda, namenjenega za tako proizvodnjo, in maso surovin na začetku postopka;
2. kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari več proizvodov, ki so namenjeni za proizvodnjo biogoriv, goriv nebiološkega izvora ali recikliranih ogljičnih goriv, se uporabita pretvorbeni faktor in masna bilanca za vsak proizvod posebej.
(3) Če je v mešanico pošiljke surovin ali biogoriv z različnimi trajnostnimi merili umešana ena ali več surovin ali biogoriv, ki ne ustrezajo zahtevam 5. do 10. člena te uredbe, se ta biogoriva obravnavajo v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe.
17. člen 
(neodvisno preverjanje trajnostnih meril) 
(1) Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril izvajajo izvajalci monitoringa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek zagotovijo proizvajalci biogoriv, ki uporabljajo prostovoljni državni ali mednarodni sistem, neodvisno preverjanje trajnostnih meril z neodvisnimi revizorji, katere priznava ta sistem.
(3) Če dobavitelj goriv, ki je vključen v prostovoljni državni ali mednarodni sistem iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, predloži izvajalcu monitoringa dokaze o vključitvi v tak sistem, mu ni treba v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe predložiti nadaljnjih dokazov o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva.
(4) Izvajalec monitoringa mora ministrstvo v 15 dneh obvestiti o vsakem odstopanju, ki ga ugotovi pri preverjanju izpolnjevanja trajnostnih meril.
(5) Izvajalec monitoringa mora pregledati letno poročilo iz prvega odstavka 18. člena te uredbe, pripraviti poročilo o ugotovljenih neskladnostih in odstopanjih od dejanskega stanja v skladu s predpisom, ki ureja monitoring trajnostnih meril za biogoriva, in ga v 21 dneh poslati dobavitelju goriv.
(6) Neodvisni revizor hrani podatke o izvedenih revizijah prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov v zvezi z opravljenimi revizijami za čas trajanja takšnih sistemov in še eno leto po njegovem prenehanju, vključno s podatki o točnem dnevu, času in kraju izvedene revizije, ter jih na zahtevo predloži inšpekciji iz 19. člena te uredbe.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko ministrstvo, tudi na zahtevo dobavitelja goriv, od Evropske komisije zahteva, da preuči, ali so bila izpolnjena vsa trajnostna merila za biogoriva iz 5. do 10. člena te uredbe.
VI. POROČANJE 
18. člen 
(letno poročanje) 
(1) Dobavitelj goriv mora za goriva in biogoriva, ki jih daje na trg v Republiki Sloveniji, najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto poslati izvajalcu monitoringa, ki pri dobavitelju goriv preverja izpolnjevanje trajnostnih meril, poročilo o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije.
(2) Poročilo o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije sestavljajo:
1. obrazec o dajanju goriv na trg v elektronski obliki, ki ga ministrstvo objavi na svoji spletni strani;
2. informacije o zmanjšanju primarnih emisij toplogrednih plinov (UER), če se uveljavljajo v skladu s 4. točko Priloge 4 te uredbe:
– podatek o skupnem zmanjšanju primarnih emisij toplogrednih plinov v tCO2eq za tekoča goriva fosilnega izvora in skupnem zmanjšanju primarnih emisij toplogrednih plinov v tCO2eq za plinasta goriva fosilnega izvora;
– začetni dan projekta, s katerim se zagotavlja zmanjšanje primarnih emisij toplogrednih plinov, ki se mora začeti po 1. januarju 2011;
– trajanje obdobja, za katero velja navedeno zmanjšanje primarnih emisij;
– lokacija projekta najbližje viru emisij, podana s koordinatami zemljepisne širine in dolžine v stopinjah na štiri decimalna mesta natančno;
– izhodiščne letne emisije pred sprejetjem ukrepov za zmanjšanje emisij in letne emisije po začetku izvajanja ukrepov za zmanjšanje v gCO2eq/MJ proizvedenega goriva;
– številka certifikata, ki je namenjena enkratni uporabi, ki določa sistem merjenja prihranka emisij toplogrednih plinov, in navedena zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;
– identifikacijska številka, ki je namenjena enkratni uporabi, ki določa metodo izračuna in s tem povezan sistem;
3. informacije o biogorivih, ki so proizvedena iz surovin iz Priloge 7, ki je sestavni del te uredbe:
– navedba proizvodnih procesov pridobivanja biogoriv;
– količina biogoriv iz posamezne surovine, izraženo v MJ;
– emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv, izražene v gCO2eq/MJ, vključno z okvirno ocenjenimi povprečnimi emisijami zaradi posredne spremembe rabe zemljišč;
4. informacije o načrtih za spremljanje ali upravljanje za odpravo vplivov na kakovost tal in ogljika v tleh, če so biogoriva proizvedena iz odpadkov in ostankov v skladu s četrtim odstavkom 5. člena te uredbe in ki niso pridobljena znotraj prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema iz prvega odstavka 10. člena te uredbe;
5. za biogoriva, ki se nabavijo izven Evropske unije, in za katere se ne uporablja prostovoljni državni ali mednarodni sistem, informacije o izpolnjevanju določbe drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Dobavitelj goriv mora najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati ministrstvu poročilo iz prejšnjega odstavka. Poročilu mora biti dodano tudi poročilo o pregledu izvajalca monitoringa iz petega odstavka 17. člena te uredbe.
(4) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za ponudnika storitve električnega polnjenja in dobavitelja goriv, če ta dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu.
VII. NADZOR 
19. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcija, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, izvaja nadzor nad zemljišči pridobivanja surovin za biogoriva iz 8. člena te uredbe.
(3) Če obstaja sum ali ugotovitev goljufije večkratnega prevzema posameznih pošiljk surovin za biogoriva ali pošiljk biogoriv v Evropski uniji, obvesti po potrebi inšpekcija iz prvega ali drugega odstavka tega člena druge države članice Evropske unije.
(4) Če inšpekcija ugotovi neskladnost pri preverjanju iz šestega odstavka 17. člena te uredbe, o tem takoj obvesti ministrstvo, ki o ugotovljeni neskladnosti obvesti prostovoljni državni ali mednarodni sistem.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE 
20. člen 
(prekrški proizvajalca biogoriv) 
(1) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec biogoriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne zagotovi neodvisnega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena te uredbe (prvi odstavek 12. člena te uredbe);
2. za pošiljko biogoriva ne izda spremnega potrdila (drugi odstavek 12. člena te uredbe);
3. ne vodi evidence iz petega odstavka 12. člena te uredbe;
4. ne hrani podatkov o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva vključno z informacijami, ki dokazujejo skladnost s prvim, drugim, četrtim in petim odstavkom 12. člena te uredbe, najmanj pet let (šesti odstavek 12. člena te uredbe);
5. ne omogoči dostopa do vseh potrebnih informacij izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju (sedmi odstavek 12. člena te uredbe).
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
21. člen 
(prekrški dobavitelja surovin) 
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj surovin, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne vodi evidence iz prvega ali drugega odstavka 13. člena te uredbe;
2. ne da proizvajalcu biogoriv na njegovo zahtevo podatkov za pripravo spremnega potrdila iz drugega odstavka 12. člena te uredbe in informacij, kot so navedene v 2. točki petega odstavka 12. člena te uredbe (tretji odstavek 13. člena te uredbe);
3. ne hrani vseh podatkov in informacij iz prvega, drugega in tretjega odstavka 13. člena te uredbe najmanj pet let (četrti odstavek 13. člena te uredbe);
4. ne omogoči dostopa do informacij iz prvega, drugega in tretjega odstavka 13. člena te uredbe izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju (peti odstavek 13. člena te uredbe).
(2) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
22. člen 
(prekrški dobavitelja goriv) 
(1) Z globo od 50.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno družbo, če ne zmanjša emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, ki se uporablja v prometu, in sicer od vključno leta 2021 dalje za najmanj 6 % v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.
(2) Z globo od 100.000 do 400.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednja družbo.
(3) Z globo od 300.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za velika družbo.
(4) Z globo od 50,000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. meša pošiljke posameznih surovin ali biogoriv ali drugih goriv, pri čemer ne uporablja sistema masne bilance v skladu s prvim odstavkom 16. člena te uredbe;
2. ne predloži ministrstvu poročila o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije iz drugega odstavka 18. člena te uredbe do 31. marca tekočega leta za preteklo leto v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe.
(7) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(8) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če izvajalcu monitoringa, ki pri dobavitelju goriv preverja izpolnjevanje trajnostnih meril, do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, ne pošlje poročila o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije (prvi odstavek 18. člena te uredbe).
(9) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
23. člen 
(prekrški izvajalca monitoringa) 
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec monitoringa, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne obvesti ministrstva o vsakem odstopanju, ki ga ugotovi pri preverjanju izpolnjevanja trajnostnih meril v 15 dneh od ugotovljenega odstopanja (četrti odstavek 17. člena te uredbe).
2. ne hrani podatkov o izvedenih revizijah prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov v zvezi z opravljenimi revizijami za čas trajanja takšnih sistemov in še eno leto po njegovem prenehanju, vključno s podatki o točnem dnevu, času in kraju izvedene revizije (šesti odstavek 17. člena te uredbe).
(2) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 
24. člen 
(poročanje o prihranku emisij toplogrednih plinov) 
(1) Pri izdelavi poročila iz 18. člena te uredbe se v poročilu za leto 2020 v izračunu prihranka emisij toplogrednih plinov iz prvega odstavka 14. člena te uredbe uporabi za skupne emisije primerjalnega fosilnega goriva za promet vrednost 83,8 gCO2eq/MJ.
(2) Poročilo za leto 2021 iz 18. člena te uredbe mora vsebovati količine vseh goriv, ki so bile dane na trg od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, pri čemer mora biti izpolnjevanje trajnostnih meril za biogoriva prikazano posebej za obdobje od začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2021.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj goriv v poročilu za leto 2021 vključi izpolnjevanje določb 3. člena te uredbe in trajnostnih meril za biogoriva tudi za obdobje od 1. januarja 2021 do začetka veljavnosti te uredbe.
25. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 19/17).
26. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-8/2021
Ljubljana, dne 24. marca 2021
EVA 2020-2550-0075
Vlada Republike Slovenije 
Janez Janša 
predsednik 

AAA Zlata odličnost