Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021

Kazalo

846. Statut Občine Razkrižje (uradno prečiščeno besedilo), stran 2646.

  
Na podlagi 59. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje je Občinski svet Občine Razkrižje na seji dne 25. 2. 2021 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Razkrižje, ki obsega: Statut Občine Razkrižje, (Uradni list RS, št. 12/99), Spremembo Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 2/01), Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 38/04), Spremembe Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 28/12) in Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 3/21).
Št. 032-0003/2021-4
Šafarsko, dne 25. februarja 2021
Župan 
Občine Razkrižje 
Stanko Ivanušič 
S T A T U T 
Občine Razkrižje (uradno prečiščeno besedilo) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina statuta) 
Občina Razkrižje (v nadaljevanju: občina) s tem statutom določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti organov, način sodelovanja občank in občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja pomembna za delo občine.
2. člen 
(območje občine) 
Območje občine določa zakon in obsega območja naselij: Gibina, Kopriva, Razkrižje, Šafarsko, Šprinc in Veščica.
II. STATUSNE DOLOČBE IN SIMBOLI OBČINE 
3. člen 
(statusne določbe) 
(1) Občina je samoupravna lokalna skupnost.
(2) Občina je pravna oseba javnega prava.
(3) Sedež občine je v Šafarskem 42.
4. člen 
(simboli občine) 
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zgornji polovici v polkrogu napis: OBČINA RAZKRIŽJE, v spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom. Do določitve grba občine z odlokom uporabljajo vsi organi začasni pečat okrogle oblike z napisom Občina Razkrižje v sredini.
(3) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občankam in občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
III. NALOGE OBČINE 
5. člen 
(vsebina nalog) 
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti.
(2) Občina lahko v skladu z zakonom poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
6. člen 
(izvirne naloge) 
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
(2) Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;
2. upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občankam in občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike;
5. skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njuno delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7. pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine ter skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov,
– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini;
10. upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;
11. skrbi za požarno varnost in varnost v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami;
12. ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
13. v okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena;
14. občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge, tako da:
– od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov pridobiva za svoje potrebe statistične in evidenčne podatke,
– za potrebe iz prejšnje alinee te točke pridobiva od upravljavcev zbirk tudi podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
7. člen 
(prenesene naloge) 
Občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih nanjo prenese država s svojim aktom.
IV. ORGANI, DELOVNA IN POSVETOVALNA TELESA OBČINE 
1. Skupne določbe
8. člen 
(vrste organov in mandat) 
(1) Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
(2) Delovna in posvetovalna telesa so komisije in odbori občinskega sveta.
(3) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(4) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon ter komisije in odbore kot delovna ali posvetovalna telesa, ki jih imenuje občinski svet.
(5) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov, delovnih in posvetovalnih teles se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(6) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(7) Organi občine in delovna ter posvetovalna telesa občinskega sveta se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
9. člen 
(predčasno prenehanje mandata) 
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat v skladu z zakonom, članom drugih organov, delovnih in posvetovalnih teles občinskega sveta pa tudi, če jih občinski svet razreši.
10. člen 
(odločanje organov) 
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
11. člen 
(javnost dela) 
(1) Delo organov občine ter delovnih in posvetovalnih teles je javno.
(2) Za javnost dela je odgovoren župan oziroma druga oseba, ki jo župan pooblasti.
(3) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občank in občanov ter predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah in vpogledom v dokumentacijo ter gradiva, ki so podlaga za odločanje.
(4) Občanke in občani, pravne osebe ter njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
12. člen 
(položaj in število članov) 
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(4) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(5) Občinski svet šteje 7 članov. O morebitnem drugačnem številu članov občinskega sveta odloči občinski svet s sprejemom in objavo spremembe te določbe statuta pred razpisom lokalnih volitev.
13. člen 
(volitve in konstituiranje občinskega sveta ter mandat članov) 
(1) Občinski svet se voli po večinskem načelu (večinske volitve).
(2) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
(5) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
(6) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, komisijah in odborih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
14. člen 
(naloge in pristojnost občinskega sveta) 
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, ustanavlja komisije in odbore kot stalna ali občasna delovna telesa ter vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa in imenuje ter razrešuje člane navedenih odborov in komisij,
– imenuje in razrešuje člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– odloča o odtujitvi občinskega nepremičnega premoženja v skladu z zakonom oziroma podzakonskimi predpisi,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih ter posvetovalnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– razpisuje referendum,
– določa organizacijo in način izvajanja varstva pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut ali drug splošni akt občine.
15. člen 
(predstavljanje občinskega sveta, sklicevanje in vodenje sej) 
(1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
16. člen 
(način dela in odločanje) 
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta imajo člani sveta pravico postavljati vprašanja in dobiti nanje odgovore.
(7) Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
(8) Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena pa občinski svet sprejema:
– statut občine z dvetretjinsko večino vseh članov sveta,
– poslovnik od delu sveta z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
3. Komisije in odbori občinskega sveta
17. člen 
(delovna in posvetovalna telesa občinskega sveta) 
(1) Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna ali posvetovalna telesa, ki obravnavajo zadeve iz svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
(3) Člane odborov in komisij, ki jih občinski svet ustanovi kot svoja delovna telesa, imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občank in občanov, vendar ne več kot polovico članov.
(4) Člane vaških odborov, ki jih občinski svet ustanovi za vsako naselje v občini kot svoja posvetovalna telesa, imenuje občinski svet izmed prebivalcev posameznega naselja.
(5) Delovno in posvetovalno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
(6) Članstvo v odboru ali komisiji ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
(7) Naziv, sestavo, delovno področje in trajanje mandata delovnega telesa določi občinski svet podrobneje v aktu o ustanovitvi oziroma imenovanju.
18. člen 
(poslovnik občinskega sveta) 
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
4. Župan
19. člen 
(izvolitev in trajanje mandata) 
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. Začetek in trajanje mandatne dobe župana določa zakon.
20. člen 
(pristojnosti in naloge župana) 
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
(3) V okviru svojih nalog in pristojnosti župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– v skladu z zakonom odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– imenuje in razrešuje tajnika občine in predstojnike organov občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
– v skladu z zakonom odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
21. člen 
(naloge in pristojnosti župana v primeru naravnih in drugih nesreč) 
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(2) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občank in občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
22. člen 
(zadržanje objave splošnega akta ali izvajanja odločitve) 
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
23. člen 
(podžupan) 
(1) Občina ima podžupana, ki ga izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
24. člen 
(nadomeščanje župana in podžupana) 
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
5. Nadzorni odbor
25. člen 
(naloge nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
26. člen 
(število članov in imenovanje) 
(1) Nadzorni odbor občine šteje 3 člane.
(2) Predsednika nadzornega odbora in člana nadzornega odbora imenuje občinski svet z večino glasov izmed strokovnih, neodvisnih ter uglednih občank in občanov občine. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pri tem upošteva, da imajo kandidati praviloma najmanj strokovno izobrazbo VI. stopnje in izkušnje s finančno-računovodskega ali upravno-pravnega področja.
(3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, delavci občinske uprave ter člani vodstev podjetij ali organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
27. člen 
(predstavljanje in organizacija dela) 
(1) Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih subjektov, podpisuje za nadzorni odbor, organizira njegovo delo ter pripravlja in vodi seje.
(2) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
28. člen 
(način dela in postopki) 
(1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na seji z večino glasov.
(2) Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik zaradi podrobnejše ureditve organizacije svojega dela, obvezno pa sprejme okvirni letni program nadzora. Letni program nadzora obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine in zahtevek za potrebna sredstva za delo nadzornega odbora, ki se zagotovijo v proračunu občine, druge nadzore pa nadzorni odbor vključi v letni program po lastni presoji ali jih opravi po potrebi, ne da bi bili načrtovani v letnem programu. Z letnim programom nadzora seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
(3) Delo nadzornega odbora je javno.
(4) Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(5) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi.
29. člen 
(obveznosti in pravice občinskih organov in drugih porabnikov proračunskih sredstev) 
(1) Občinski svet, župan in drugi porabniki proračunskih sredstev so dolžni zlasti:
– obravnavati poročila nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi,
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva njegov član ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo nepravilnosti.
(2) Nadzorni odbor nadzorovanim občinskim organom ali drugim porabnikom proračunskih sredstev pripravi poročilo s priporočili in predlogi v vsebini in po postopku predpisanem z z zakonom oziroma podzakonskim predpisom.
V. SODELOVANJE OBČANK IN OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 
30. člen 
(oblike sodelovanja) 
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občanke in občani občine.
(2) Občanke in občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih, delovnih in posvetovalnih telesih, v skladu z zakonom in tem statutom.
(3) Oblike neposrednega sodelovanja občank in občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
1. Zbor občanov
31. člen 
(zadeve, ki jih zbor občanov obravnava) 
Občanke in občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
32. člen 
(območje sklica) 
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del, ki obsega več naselij ali za posamezno naselje.
33. člen 
(obvezen in neobvezen sklic) 
(1) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino, v posameznem delu občine, ki obsega več naselij ali v posameznem naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev z območja, za katero se zbor občanov sklicuje.
(2) Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
34. člen 
(način vložitve zahteve in odločanje o sklicu na zahtevo volivcev) 
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
35. člen 
(način sklica) 
Zbor občanov je potrebno sklicati najmanj pet dni pred predvidenim sklicem z vabili ali na drug krajevno običajen način.
36. člen 
(vodenje zbora, sklepčnost in odločanje na zboru) 
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev v občini, če je zbor sklican za vso občino oziroma najmanj 20 odstotkov volivcev z območja dela občine, ki obsega več naselij ali iz posameznega naselja, za katero je zbor sklican.
(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
37. člen 
(zavezanost organov občine sklepom zbora) 
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občankam in občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2. Referendum
38. člen 
(vsebina odločanja in razpis) 
Občanke in občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih in na način v skladu z zakonom.
3. Ljudska iniciativa
39. člen 
(smiselna uporaba določb o referendumu) 
(1) Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva pravilno vložene zahteve.
VI. OBČINSKA UPRAVA 
40. člen 
(organizacija občinske uprave) 
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
41. člen 
(odločanje v upravnih stvareh) 
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
(2) O upravnih zadevah iz pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 
42. člen 
(obvezne in izbirne javne službe) 
(1) Občina je dolžna zagotavljati obvezne gospodarske in druge javne službe v skladu z zakonom in izbirne javne službe, ki jih sama določi z odlokom.
(2) Občina z odlokom določi način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
43. člen 
(vrste premoženja in gospodarjenje) 
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
44. člen 
(viri sredstev in uporaba) 
(1) Občina pridobiva sredstva iz lastnih virov, iz sredstev države in iz zadolžitve v skladu z zakonom.
(2) Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
(3) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan in je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana ali delavca občinske uprave.
(4) Sredstva proračuna se smejo uporabljali le za namene, ki so določeni s proračunom. Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
1. Splošni akti
45. člen 
(vrste splošnih aktov) 
(1) Splošni akti občine so: statut, poslovnik, odlok, odredba, pravilnik in navodilo.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
46. člen 
(postopek sprejemanja) 
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
47. člen 
(objava splošnih aktov) 
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Posamični akti
48. člen 
(vrste posamičnih aktov) 
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 
49. člen 
(sodelovanje) 
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v domovini in tujini.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
50. člen 
(uporaba in veljavnost splošnih aktov dosedanje občine) 
Do uveljavitve lastnih predpisov se na območju občine določa smiselna uporaba in veljavnost odlokov in drugih splošnih aktov prejšnje skupne Občine Ljutomer, kolikor niso v nasprotju z ustavo in zakoni ali niso v nasprotju z interesi občine. V primeru nasprotja z interesi občine o tem odloči občinski svet in razveljavi njihovo veljavnost na območju občine z enako vrsto akta, kot je razveljavljeni akt in z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
51. člen 
(neposredna uporaba zakona) 
Glede vseh drugih zadev, ki niso določene v tem statutu, se primerno oziroma smiselno uporabljajo ustrezni zakonski ali podzakonski predpisi neposredno.
52. člen 
(objava in veljavnost) 
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost