Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021

Kazalo

485. Odlok o dopolnitvah Odloka o parcialnem zazidalnem načrtu Slatina (cona A in delno B), stran 1559.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 115., 119., 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o dopolnitvah Odloka o parcialnem zazidalnem načrtu Slatina (cona A in delno B) 
1. člen 
Odlok o parcialnem zazidalnem načrtu Slatina (cona A in delno B) (Uradni list RS, št. 60/03 in 22/11), v nadaljevanju ZN, se dopolni po projektu, ki ga je pod številko 189-2019 izdelalo projektantsko podjetje Urbanisti, d.o.o., Celje. Dopolnitve se nanašajo na del ureditvenega območja na zemljišču s parc. št.: 904/10 k.o. Šmartno.
Projekt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje. Sestavni del tega odloka so tudi naslednji grafični načrti:
– GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz občinskega prostorskega plana''
– GRAFIČNI NAČRT 2: ''Izsek iz ZN o parcialnem zazidalnem načrtu Slatina (cona A in delno B)''
– GRAFIČNI NAČRT 3: ''Območje sprememb in dopolnitev ZN z obstoječim parcelnim stanjem''
– GRAFIČNI NAČRT 4: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
– GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zazidalna situacija''
– GRAFIČNI NAČRT 6: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
2. člen 
V 3. členu se na koncu doda nov odstavek, ki glasi:
»Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema parcelno št. 904/10 k.o. Šmartno in obsega cca 980 m².«.
3. člen 
V 4. členu se na koncu doda nova trinajsta alineja, ki se glasi:
»– na parcelni številki 904/10 k.o. Šmartno, se dovoljuje izgradnja nove individualne stanovanjske stavbe in enostavnih ter nezahtevnih objektov.«.
4. člen 
V 5. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na parcelni številki 904/10 k.o. Šmartno je predvidena izgradnja ene enostanovanjske stavbe. Tlorisni gabariti vseh stavb, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti, so določeni s faktorjem zazidanosti zemljišč, ki ne sme presegati FZ=0,4, faktor izrabe pa Fi=1,2. Stavba je lahko etažnosti do K+P+M. Ostali pogoji za oblikovanje so enaki, kot veljajo za novo predvidene objekte.«.
5. člen 
Na koncu 12. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pogoji komunalnega urejanja na parcelni številki 904/10 k.o. Šmartno so naslednji:
1. Energetska infrastruktura
Območje se napaja iz TP PREŠNIK; I0:3 – Slatina. Čez obravnavano območje poteka obstoječ NN podzemni kabelski vod. Obstoječ kablovod je dimenzij 4x25 mm2. Obstoječi vod med točkama A in B je potrebno preurediti tako, da se ga položi na rob parcele. Preurejen kablovod bo položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel položen v zaščitne cevi. Zaščitna cev je tipa TPE premera 110 mm. V zemlji mora biti kabel položen v kabelski jarek globine 80 cm. Zaščitna cev mora biti pod povoznimi površinami obbetonirana. Stanovanjska hiša bo imela svojo priključno merilno omarico R-DES, ki bo vzankana v preurejen obstoječ NN podzemni kablovod. Priključna moč objekta bo znašala 3x25 A. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati IDZ projekt Načrt električnih instalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., št. pr. 03/20, marec 2020) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.
2. Telekomunikacijska infrastruktura
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
3. Fekalna kanalizacija
Na območju obravnavanega OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Komunalne odpadne vode iz objekta je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na mali komunalni čistilni napravi – Skladno s področno zakonodajo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Očiščene komunalne odpadne vode iz čistilne naprave se lahko odvajajo v ponikovalnico le na položnem terenu, kjer sestava tal zagotavlja učinkovito ponikovanje, in sicer v skladu z Geomehanskim poročilom (Gradbeno-geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., št. proj. JR-15/2020, marec 2020). Investitor oziroma uporabnik lahko vgradi MKČN (malo komunalno čistilno napravo) z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki je MKČN, katere parameter KPK na iztoku iz naprave ne presega mejne vrednosti 200 mg/l 02, tipska MKČN, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK ali pretočno greznico z obveznim nadaljnjim čiščenjem, filtracijo ali infiltracijo. Pretočna greznica mora ustrezati standardu SIST EN 12566-1, SIST 12566-4 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom. Predizdelana enota za čiščenje komunalne odpadne vode mora biti v skladu s SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, ko gre za odvajanje neposredno v vodotok ali posredno v podzemno vodo. Filtrirna naprava za predčiščenje hišne odpadne vode mora biti v skladu SIST TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za odvajanje neposredno v vodotok. Sistem za infiltracijo v tla pa mora biti v skladu s SIST TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.
4. Meteorna kanalizacija
Znotraj območja je možno meteorne vode ponikati v vertikalni ponikovalnici v skladu z geomehanskim poročilom (Jernej Remic s.p, št. proj. JR-15/2020, marec 2020).
5. Vodovod
Oskrba objekta je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 40 mm. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvajanje odpadnih voda. Za priključitev interne instalacije načrtovanih stavb je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 barov. Vodomer se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Obstoječi javni vodovod je potrebno prestaviti najmanj 3 metre od predvidenega objekta. Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 in največ 1,5 metra pod novo koto terena.«.
6. člen 
Na koncu 13. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Dostop do parcele št. 904/10 k.o. Šmartno se zagotovi preko novega priključka neposredno na kategorizirano občinsko javno pot JP 533471 – Slatina v Rožni dolini. Za stavbo je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za osebna vozila ter zagotoviti dovoz z interventnimi vozili. V 4,00 metrskem varovalnem pasu občinske javne poti ni dovoljeno predvideti objektov niti visoke gradnje ograj, ki bi ovirale preglednost priključevanja na javno cesto in bi ovirale vzdrževanje le-te.«.
7. člen 
Za 13. členom se doda novi 13.a člen, ki se glasi:
»13.a člen 
Pogoji za varovanje okolja na območju s parcelno številko 904/10 k.o. Šmartno, so naslednji:
1. Varstvo voda
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa v ponikovalnico. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena s področno zakonodajo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
2. Varstvo pred hrupom
Na podlagi področne zakonodaje o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
3. Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
4. Ravnanje z odpadki
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Pri pripravi prostorskega akta so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi in odmiki objektov od parcelnih mej so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejeni so dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev ZN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
– Območje sprememb in dopolnitev ZN s strani vodotokov ni poplavno ogroženo.
Pri posegih v prostor je potrebno v celoti upoštevati geomehansko poročilo (Jernej Remic s.p, št. proj. JR-15/2020, marec 2020), ki je sestavni del projekta iz tega odloka.«.
7. Varstvo kulturne dediščine
Na obravnavanem območju, kjer so bile že izvedene arheološke raziskave (okolica objekta Slatina 4e), je v smislu revizije že opravljenih arheoloških raziskav ob gradnji potrebno izvesti arheološke raziskave. Na preostalem delu pa je potrebno ob vseh posegih izvajati arheološki nadzor ob gradnji. Natančen obseg predhodnih arheoloških raziskav bo na podlagi predložene projektne dokumentacije z opredeljenimi vsemi posegi v zemeljske plasti opredeljen v kulturnovarstvenih pogojih pristojne OE ZVKDS. Za izvedbo arheoloških raziskav je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo RS.«.
KONČNI DOLOČBI 
8. člen 
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
9. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-7/2019
Celje, dne 2. februarja 2021
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot 

AAA Zlata odličnost