Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021

Kazalo

482. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SMJ – KARE 9, stran 1537.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SMJ – KARE 9 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje SMJ – KARE 9 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 112-2013, ki ga je izdelal biro Urbanisti, d.o.o., Celje.
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela Celjskega prostorskega plana'',
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem'',
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'',
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'',
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'',
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage:
a) načrt električnih inštalacij in el. opreme (Elektroprojekti Karmen Kegl Kalšan s.p., št. 81/2017),
b) Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje za potrebe izdelave OPN Mestne občine Celje (Izvor d.o.o. in Hidrosvet d.o.o., št. pr. K32/18, maj 2020),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost.
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN zajema zemljišče omejeno med Levstikovo, Aškerčevo, Cankarjevo in Stanetovo ulico v Mestni občini Celje.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. 1077 Celje: 2147/1, 2147/2, 2147/3, 2148/2, 2150/2, 2150/3, 2151, 2152/1, 2152/2, 2152/3, 2182/5, 2153/1, 2154, 2155/1, 2155/3, 2156, 2158, 2160/1, 2160/,2 2161, 2162/1, 2163, 2164, 2165, 2166/1, 2166/2, 2167/1, 2167/2, 2168/3, 2168/4, 2169, 2170, 2171/2, 2171/3, 2172/10 2172/2, 2173, 2174, 2175, 2176/1, 2176/2, 2177, 2178, 2179, 2180, 2181/1, 2181/2, 2182, 2183/1, 2183/2, 2184, 2185, 2186, 2187/1, 2187/2, 2187/3, 2188, 2189, 2190/1, 2190/2, 2191, 2192, 2193, 2194/1, 2194/2, 2194/3, 2195/1, 2195/2, 2196, 2197/1, 2197/2, 2198/1, 2198/2, 2199/2, 2200/1, 2201, 2202/1, 2564/2, 2564/4, 2564/5.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN meri 3,2 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Obravnavano območje zajema več parcel, ki skupaj tvorijo enovit kare znotraj starega mestnega jedra. Obodna pozidava območja OPPN je v južnem, zahodnem ter delno vzhodnem delu že pozidana s historičnimi stavbami. Severni rob kareja tvori niz novejših stavb, medtem ko je osrednji del vzhodnega roba še nepozidan in kot takšen predviden za dozidavo in tako sklenitev obodne pozidave. Notranji del kareja je bil v preteklosti, v neposredni bližini stavb, namenjen za funkcionalna zemljišča, osrednje območje pa za vrtove. Danes je v dobršni meri ta slika zabrisana. Najbolje je še ohranjeno območje funkcionalnih dvorišč, kjer pa se v nasprotju s historičnim vzorcem ponekod nekoč pomožne stavbe spreminjajo v stanovanjske. Najbolj degradirano je osrednje območje, kjer so nekoč prevladovali vrtovi, sedaj pa ta prostor uzurpirajo parkirišča, stihijske dovozne ceste ter nedovoljene gradnje enostavnih objektov. Kot morfološko moteč element predstavlja večstanovanjska stavba v neposredni bližini zahodnega roba vrtca, ki se pregloboko, na območje nekdanjih vrtov, zajeda v samo srce kareja. Tudi stavba vrtca, ki je bila sicer zgrajena v skladu s takrat veljavnimi prostorskimi akti, ne sledi historičnemu vzorcu in se kot taka ne prepozna kot del kvalitetno urejenega kareja. Poleg nje je kot morfološko neprimerna stavba nekdanjega župnišča ob Aškerčevi ulici ter predvsem njen severni prizidek. Ravno tako je zaradi njunih višin smiselno prilagoditi stavbi na Aškerčevi 3 in 3a zaradi kvalitetnega zaključka kareja. Velik problem predstavlja prometna dostopnost, ki je trenutno urejena zelo stihijsko in neprimerno.
(2) Z OPPN je dopustna dograditev obodne pozidave na njenem vzhodnem robu z eno ali več stavbami. Nadalje je načrtovana jasna vzpostavitev funkcionalnih dvorišč v neposredni bližini stavb. V osrednjem delu območja je predvidena vzpostavitev javnih zelenih površin z zasaditvijo. Znotraj javnih zelenih površin je predvidena umestitev enovite in zaključene interne dovozne poti, ki omogoča dostop do vseh funkcionalnih dvorišč ter s tem posredno do stavb na obodu kareja. Območje urejanja OPPN je razdeljeno na pet enot urejanja: A, B, C, D in E.
(3) Enota A zajema območje historičnih stavb, njenih funkcionalnih zemljišč ter zasebnih zelenih površin ob Cankarjevi, Stanetovi in Aškerčevi ulici. Obodne stavbe se v svoji velikosti, pojavnosti ter historični arhitekturni zasnovi ohranjajo v celoti. Na območju funkcionalnih dvorišč je dopustno umeščanje pritličnih nezahtevnih in enostavnih objektov ter gradnja prizidkov k že obstoječim stavbam zgolj za potrebe izboljšanja kvalitete bivanja obstoječim stanovanjem, in sicer do višine kapi obodne stavbe, pri čemer je v prizidkih prepovedano umeščanje novih stanovanj. Funkcionalna zemljišča se lahko ogradijo z zidanimi zidovi. Dostop do enote A je preko interne dovozne ceste ter začasno do njene popolne izgradnje preko vzhodnega atrija stavbe na Cankarjevi ulici 1.
(4) Enota B zajema območje novejše pozidave s pripadajočim funkcionalnim dvoriščem in zasebnimi zelenimi površinami ob Levstikovi in Stanetovi ulici. Obodne stavbe se v svoji velikosti, pojavnosti ter arhitekturni zasnovi ohranjajo v celoti. Na območju funkcionalnega dvorišča je dopustno umeščanje zgolj odprtih parkirnih površin. Ograditev, razen proti enoti A ni dovoljena. Nezahtevnih in enostavnih objektov, razen urbane opreme in zbirnih mest za komunalne odpadke, ni dopustno umeščati. Na območju zasebnih zelenih površin so dovoljene zasaditve in ostale krajinske ureditve, medtem ko umeščanje parkirnih površin ni dovoljeno. Dostop do enote B je že obstoječi preko pasaže na Stanetovi ulici ter alternativno preko predvidene interne dovozne ceste.
(5) Enota C zajema tri stavbe s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči na vogalu med Aškerčevo in Levstikovo ulico. Stavba Aškerčeva 11 se lahko rekonstruira ali vzdržuje v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stavba Aškerčeva ulica 15 se lahko preuredi v duhu mestotvorne ureditve, s tem da ne presega obstoječih gabaritov in se z naklonom streh, kritino in členjenostjo fasade prilagodi obstoječim historičnim stavbam. Stavba Aškerčeva 13 se lahko rekonstruira in nameni javni rabi. Na območju funkcionalnega dvorišča je dopustno umeščanje zgolj odprtih parkirnih površin. Ograditev ni dovoljena. Nezahtevnih in enostavnih objektov, razen urbane opreme in zbirnih mest za komunalne odpadke, ni dopustno umeščati. Dostop do enote C je preko interne dovozne ceste.
(6) Enota D zajema območje vrtca ter še nepozidanega dela kareja ob Aškerčevi ulici. Predvidena je rušitev stavb na Aškerčevi 3 in 3a ter izgradnja ene ali več obodnih stavb s katerimi se zaključi kare, in sicer do višine dotikajočih se stavb na jugu. Stavbo vrtca je potrebno vključiti v zasnovo funkcionalnih dvorišč, pri čemer se lahko stavba odstrani, rekonstruira, ali pa kako drugače prilagodi na novo zasnovani enoti. Na območju funkcionalnih zemljišč je dovoljena funkcionalna dograditev obodne stavbe v višini največ dveh etaž. Nezahtevnih in enostavnih objektov, razen urbane opreme in zbirnih mest za komunalne odpadke, ni dopustno umeščati. Ograditev, razen za varnostne potrebe vrtca, ni dovoljena. Dostop do enote D je preko interne dovozne ceste. Parkirne površine za potrebe enote se zagotovijo izključno izven območja enote v sosednji garažni hiši ob Aškerčevi ulici ali drugod izven območja kare 9. Enoto je možno tudi neposredno povezati z garažno hišo z nadhodom ali podhodom čez Aškerčevo cesto.
(7) Enota E zajema javne zelene površine. Celotno območje se nameni v javno dobro. Znotraj območja se umesti interna dovozna cesta, ki omogoča dostop do vseh funkcionalnih dvorišč ter s tem posredno do stavb na obodu kareja. Interna dovozna cesta ima osrednji priključek na javno cesto ob Aškerčevi ulici, do celotne izgradnje pa še začasnega preko vzhodnega atrija stavbe na Cankarjevi ulici 1. Hkrati mora biti območje dostopno za pešce tudi s pasažo iz Aškerčeve ulice skozi predvideno novo stavbo znotraj območja D, skozi obstoječo pasažo na Cankarjevi ulici 1, obstoječo pasažo na Stanetovi ulici 27 ter pešpotmi med stavbami na Cankarjevi ulici 1 in Stanetovi ulici 14 ter med stavbami na Levstikovi ulici 1a in Aškerčevi ulici 15. V primeru najdbe arheoloških ostalin se lahko v delu ali celoti vzpostavi arheološki park.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje kare 9 se nahaja znotraj starega mestnega jedra Celja. Območje se je postopoma izgrajevalo zadnja tri stoletja, dokončno obodno podobo pa dobi z izgradnjo še preostalih stavb znotraj enote D.
(2) Z ureditvijo notranjosti kareja, se izoblikujejo javne zelene površine, ki pozitivno vplivajo na kvaliteto bivanja tako samega kareja kot tudi širšega mestnega jedra, hkrati pa imajo vse stavbe zagotovljena funkcionalna dvorišča. Mirujoči promet se postopoma zmanjšuje ter preseli garažno hišo ob Aškerčevi ulici oziroma v okoliške garažne hiše. Za lažjo dostopnost do kareja je možna izgradnja nadhoda ali podhoda čez Aškerčevo cesto, ki bi neposredno povezal parkirne površine s karejem in nadalje s celotnim mestnim jedrom.
(3) Z oblikovanjem zelenih površin znotraj enote E, z ureditvijo ustrezne prehodnosti kareja ter z izgradnjo stavb za mestotvorne funkcije znotraj enote D se bistveno izboljša dostopnost do starega mestnega jedra. Kare 9 je še zadnji večji prostor znotraj starega mestnega jedra, ki lahko z načrtovano ureditvijo po tem OPPN ključno pripomore k njegovi revitalizaciji.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj območja OPPN so dovoljene naslednje vrste stavb ali njihovih delov:
– 112:
večstanovanjske stavbe,
– 121:
gostinske stavbe,
– 122:
upravne in pisarniške stavbe,
– 12301:
trgovske stavbe,
– 12304:
stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– 126:
stavbe splošnega družbenega pomena,
– 1273:
kulturni spomeniki.
(2) Pritličja vseh stavb so nestanovanjska. Spremembe namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske nikjer znotraj območja OPPN niso dovoljene.
(3) Znotraj območja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(4) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah, ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija, znotraj enote E pa je prezentacija obvezna.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
1. Na območju OPPN je dopustna:
– rekonstrukcije obstoječih stavb (znotraj celotne enote A, B, C, D),
– gradnje novih stavb (znotraj celotne enote C, D, na funkcionalnih dvoriščih znotraj enot A, B, vzhodni del stavbe na Stanetovi 14),
– odstranitve stavb (znotraj celotne enote C (razen stavbe Aškerčeva 11 in 13), D, E ter zgolj na funkcionalnih dvoriščih znotraj enot A, B),
– spremembe namembnosti (znotraj celotne enote A, B, C, D),
– vzdrževalna dela (znotraj celotne enote A, B, C, D, E).
2. Za vse vrste gradenj je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Stavbe
1. Enota urejanja A:
1.1. Obstoječe obodne stavbe znotraj območja stavb, se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo ali se jim spreminja namembnost v skladu s tem odlokom in s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS). Ohranjajo se v celoti v svoji velikosti, pojavnosti, detajlih in historični arhitekturni zasnovi, tako na ulični kot na dvoriščni strani. Edina nadgradnja je dovoljena nad pritličnim delom vzhodnega krila stavbe Stanetova 14, kjer je poleg nadgradnje stavbe izjemoma dovoljeno nadkritje terase ter njeno delno zaprtje s transparentnim polnilom, in sicer v tlorisnih gabaritih pritličja in v višinskih gabaritih zahodnega vogalnega dela stavbe.
1.2. Na dvoriščni strani znotraj območja zasebnih funkcionalnih dvorišč se ohranja prvotna parcelna struktura. Dovoljena je gradnja prizidav k osnovni stavbi kot povečanje zunanjih površin k že obstoječim stanovanjem, in sicer v obliki balkonov, teras ali vertikalnih vrtov. K objektom se lahko umestijo tudi vertikalne komunikacije kot so dvigala in stopnišča. Pri tem mora biti konstrukcija montažna, kot materiali pa se lahko uporabijo zgolj kovina, les in steklo. Vsa nadkritja in strešne konstrukcije morajo biti ravne, prepovedane so strehe z naklonom. Vgradnja strešnih oken, frčad ter odkritih strešnih teras in balkonov ter umeščanje vertikalnih komunikacij (dvigala, stopnišča) je sprejemljiva s pogoji in soglasji ZVKDS, skladno z merilom in značajem posamezne stavbe. Izgradnja balkonov naj po formi sledi balkonom na dvoriščnih fasadah stavb na Cankarjevi ulici. Pri tem ne sme noben element presegati višine slemena strehe. Strešnih teras ni dovoljeno nadkrivati, zazidati ali kako drugače zapirati. Ograditi jih je možno zgolj s transparentno kovinsko ograjo do višine največ 1.20 metra. Gradnja zaprtih stanovanjskih površin je prepovedana. Faktor zazidanosti območja zasebnih funkcionalnih dvorišč je do 0,4.
2. Enota urejanja B: Obstoječe obodne stavbe se lahko rekonstruirajo v obstoječih gabaritih in volumnih. Fasada mora ostati členjena z vertikalnimi nizi. Ohraniti je potrebno naklone streh in vrsto kritine. Nadgradnje ali prizidave niso dovoljene. Spremembe namembnosti so dopustne zgolj v pritličjih stavb in to zgolj znotraj dovoljenih nestanovanjskih dejavnosti. V ostalih nadstropjih so dopustne zgolj stanovanjske dejavnosti. Na uličnem delu strehe niso dovoljeni nikakršni posegi, medtem ko je na dvoriščno stran dovoljena vgradnja strešnih oken, frčadi ter odkritih strešnih teras v skupni površini do največ 30 % površine dvoriščne strehe. Pri tem ne sme noben element presegati višine slemena strehe. Strešnih teras ni dovoljeno nadkrivati, zazidati ali kako drugače zapirati. Ograditi jih je možno zgolj s transparentno kovinsko ograjo do višine največ 1.20 metra. Nadstreški nad vhodi v stavbe morajo biti enotno oblikovani. Ograjevanje ali zapiranje parterjev proti Levstikovi ulici ni dovoljeno.
3. Enota urejanja C:
3.1. Stavba Aškerčeva ulica 15 se lahko preuredi v duhu mestotvorne ureditve, s tem da ne presega obstoječih gabaritov in se z naklonom streh, kritino in členjenostjo fasade prilagodi obstoječim historičnim stavbam.
3.2. Stavba Aškerčeva 11 se lahko rekonstruira ali vzdržuje v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji ZVKDS. Ohranja se v svoji velikosti, pojavnosti, detajlih in historični arhitekturni zasnovi. Dovoljena je sprememba namembnosti iz stanovanjskih v nestanovanjske dejavnosti in obratno. Pri stavbi se varuje tudi pripadajoči vrt.
3.3. Stavba Aškerčeva 13 je v osnovi cerkev (prvič omenjena v 15. stoletju), ki je bila v začetku 20. stoletja predelana v stanovanjsko stavbo in posebej ni varovana kot kulturna dediščina. Ker pa gre za historično lokacijo cerkve z župniščem in pripadajočim pokopališčem, se stavba predela in nameni javni rabi.
4. Enota urejanja D:
4.1. Znotraj območja stavb je dovoljena gradnja ene ali več novih stavb. Stavbe se morajo medsebojno stikati s slepo fasado, ravno tako se mora skrajni južni rob fasade stikati z že obstoječo pozidavo. Obvezna je izgradnja stavb do gradbene linije na Aškerčevi ulici, medtem ko je na dvoriščno stran določeno zgolj območje, ki ga lahko zasedajo ena ali več novih stavb. Stavbe po višini ne smejo presegati višine sosednjih stavb na južnem delu, s katerimi se stikajo. Ulična fasada mora biti členjena ter usklajena z ritmom členitve na Cankarjevi in Stanetovi ulici ter južnim delom Aškerčeve. Balkoni niso dovoljeni. Naklon strehe mora biti identičen objektu, ki ga nalega, sleme poteka v vzdolžni smeri sever–jug. Kritina je v rdečem odtenku, dovoljeni so tudi sodobni materiali. Napušč je lahko minimalen, ostali elementi, kot so čopi in zatrepi, niso dovoljeni. Pritličje in prvo nadstropje stavb morata biti obvezno nestanovanjska, ostale etaže pa so lahko ali nestanovanjske ali stanovanjske v skladu z dopustnimi dejavnostmi tega odloka. Na skrajnem južnem delu predvidene stavbe je obvezna izvedba pasaže v minimalni širini 4,00 metre in v višini pritlične etaže, ki povezuje Aškerčevo ulico z enoto E.
4.2. Znotraj območja funkcionalnih dvorišč je dovoljena funkcionalna dozidava obodne stavbe v višini največ dveh etaž. Pritličje mora biti popolnoma transparentno in prehodno. Arhitekturno oblikovanje dozidave mora biti skladno z novimi objekti. V dozidavi so lahko zgolj nestanovanjske dejavnosti. Faktor zazidanosti območja zasebnih funkcionalnih dvorišč je 0,8.
Stavba obstoječega vrtca se mora vključiti v zasnovo funkcionalnih dvorišč, pri čemer se stavba lahko rekonstruira ali pa kako drugače prilagodi na novo zasnovani enoti.
4.3. Pred izgradnjo južnega dela enote D je potrebno stavbi na Aškerčevi 3 in 3a odstraniti.
4.4. Dovoljena je izgradnja povezovalnega hodnika s sosednjo garažno hišo, in sicer kot nadhod ali podhod čez Aškerčevo cesto. Povezovalni hodnik za pešce mora biti minimalistično oblikovan in ozek. Pri tem mora biti nadhod nad cesto dvignjen vsaj za 4,50 metra, da ne ovira prometa motornih vozil.
5. Enota urejanja E: Vse stavbe znotraj enote so predvidene za rušenje in se ne nadomeščajo z novimi. Do rušitve so prepovedane spremembe namembnosti ali njihove rekonstrukcije. Nujna vzdrževalna dela so dovoljena zgolj za večstanovanjski objekt. Celotna enota predstavlja območje družbene infrastrukture kot grajeno javno dobro po predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov. Nameni se za izvajanje dejavnosti splošnega pomena, s katerimi se zagotavljajo dobrine, ki so v javnem interesu, in sicer s področja kulture, kot območje varstva arheološke kulturne dediščine in njegove prezentacije, in s področja zagotavljanja zelenih parkovnih površin ter dostopnosti do njih. Vanjo se lahko umesti urbana oprema ter potopna zbirna odjemna mesta za komunalne odpadke.
(3) Pogoji za zunanjo ureditev:
1. V vseh enotah urejanja so možne zasaditve z avtohtonimi listopadnimi drevesi. Ohranja se tudi prvotna parcelna struktura in delitev.
2. Enote A, B, C, D:
2.1. Kota terena mora ostati na istem nivoju, nadvišanja ali poglabljanja niso dovoljena. Okolica mora biti tlakovana ali izvedena v peščeni izvedbi, asfaltiranje ni dovoljeno. Možne so tudi manjše zasaditve z nizkimi drevesi ali grmovnicami in oblikovanje okrasnih vrtov. Oblikovanje vrtov za pridobivanje hrane je prepovedano, dovoljene so visoke grede.
2.2. V enoti A in B na območju zasebnih zelenih površin so dovoljene zgolj zasaditve s travo, grmovnicami in cvetličnimi gredami ter umestitev pešpoti do vhodov v stavbe. Površine za mirujoči promet niso dovoljene.
3. Enota E: Celotno območje je potrebno enovito krajinsko urediti. Kota terena mora ostati na istem nivoju, nadvišanja ali poglabljanja niso dovoljena. Pretežni del območja se izvede v travni obliki, medtem ko so pešpoti in igrišča lahko v tlakovani ali peščeni utrjeni izvedbi. Dopustne so zasaditve z večjimi avtohtonimi vrstami dreves, z grmovnicami ter cvetličnimi gredicami. Znotraj enote je dovoljena izgradnja interne dovozne poti, ki mora biti v peščeni ali tlakovani izvedbi, asfaltiranje ni dovoljeno. Ohranjajo se vsa historična drevesa in elementi, kot so vodni motivi.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
1. Znotraj vseh enot je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki pomenijo komunalno opremljanje zemljišč in izvedbo zanj potrebnih priključkov. Dovoljena je postavitev klopi, smetnjakov, premičnih igral in vodnjakov, pri čemer je potrebno že obstoječe vodnjake rekonstruirati. Odstranitev obstoječih zidanih ograj ter vodnjakov, ki ne ovirajo izvedbe tega OPPN je prepovedana, že porušene in poškodovane dele zidov pa je potrebno rekonstruirati. Dovoljeno je oglaševanje dejavnosti zgolj za lastne potrebe na ulični strani v liniji fasade, in sicer v skladu z Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Celje ter pod pogoji pristojne območne enote ZVKDS. Območje smetnjakov, to je ekoloških otokov in zbirnih odjemnih mest za odpadke, ni dovoljeno ograjevati z ograjami, dovoljene so zgolj ograditve z živico. Dovoljena je izvedba potopnikov.
2. Enota A / na območju funkcionalnih zemljišč:
2.1. Na območju zasebnih funkcionalnih dvorišč je dovoljena postavitev opečnih zidanih ograj do višine največ 1,8 m, in sicer na parcelno mejo, namenjene gradnji. Postavitev transparentnih ali lesenih ograj ni dovoljena. Dovoljena je postavitev lop, ut, nadstreškov, senčnice, letne kuhinje, savne, fitnesa, zimskega vrta, pri čemer je potrebno upoštevati faktor zazidanosti, ki ne sme presegati 0,4. Vsi objekti so lahko zgolj pritlični do višine največ 3,00 metre, oblikovani v čistih oblikah, tloris mora biti obvezno podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2 ali več. Usmerjenost objekta mora biti z daljšo stranico pravokotna na glavni objekt. Streha pa je lahko zgolj ravna ali enokapnica z naklonom največ do 10°. Konstrukcija objektov naj bo lesena, kovinska ali zidana. Fasade so lahko zgolj v svetlo sivih odtenkih, bele barve, oziroma v naravni barvi lesa. Uporaba ostalih barv ni dovoljena. Odprtine morajo biti obvezno pokončne, stavbno pohištvo je lahko zgolj leseno oziroma kovinsko, plastika ni dovoljena.
2.2. Objekti se naj postavijo na parcelno mejo, namenjeno gradnji, pri čemer pa mora biti mejna fasada slepa in brez odprtin.
3. Enota A / na območju zasebnih zelenih površin: Dovoljena je zgolj postavitev opečnih zidanih ograj do višine največ 1,8 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Postavitev transparentnih ali lesenih ograj ni dovoljena.
4. Enote B, C, D: Postavitev novih ograj, razen ohranitve obstoječih zidanih in njihove rekonstrukcije, ni dovoljena. Dovoljene so zgolj zasaditve z živo mejo in to v višini do največ 1,80 metra.
5. Enota E: Dovoljena je gradnja grajene urbane opreme, javnih sanitarnih enot, objektov za razsvetljavo, drogov, grajene opreme v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajenih igral na otroškem igrišču, vadbene opreme. Varujejo se mejni zidovi med sosednjimi enotami, porušene in poškodovane dele zidov je potrebno rekonstruirati.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve: Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Ceste: Znotraj enote urejanja E se umesti javna servisno-dovozna cesta, ki omogoča dostop do vseh funkcionalnih dvorišč ter s tem posredno do stavb na obodu kareja. Interna dovozna cesta ima osrednji priključek na javno cesto ob Aškerčevi ulici, do celotne izgradnje pa še začasnega preko vzhodnega atrija stavbe na Cankarjevi ulici 1. Do odstranitve stavbe na parc. št. 2174 in 2175 k.o. 1077 Celje se predvidena interna dovozna cesta na teh dveh parcelah prekine. Po odstranitvi se cesta poveže, hkrati pa se ukine začasni dovoz preko vzhodnega atrija stavbe na Cankarjevi ulici 1. Interna dovozna cesta se izvede z utrjenim in brezprašnim povoznim zaključnim slojem. Servisno-dovozna cesta je minimalne širine 4 m in poteka po naslednjih zemljiških parcelah oziroma njihovih delih s številkami, vse k.o. 1077 Celje: 2152/5, 2153/2, 2156, 2166/1, 2167/1, 2172/2, 2174, 2176/1, 2180, 2186, 2194/1, 2195/1, 2196, 2201, 2202/1, 2202/2. Servisno-dovozna cesta je javna cesta in predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo oziroma grajeno javno dobro po predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov. Cesta služi tudi kot intervencijska pot in mora zagotavljati ustrezen dostop do vseh stavb znotraj ureditvenega območja.
(2) Mirujoči promet:
1. Znotraj enot urejanja A, B in C so dovoljene zasebne površine za mirujoči promet. Parkiranje se omeji glede na število stanovanjskih enot in je dovoljeno zgolj za stanovalce. Parkirišča se umeščajo na mejo z enoto E in vmes zazelenijo z avtohtonim listopadnim drevjem. Območja parkirišča se obvezno tlakujejo z betonskimi travnimi ploščami.
2. Znotraj enoti D in E površine za mirujoči promet niso dovoljene. Vse manjkajoče parkirne površine se zagotovijo v že obstoječi garažni hiši ob Aškerčevi ulici.
(3) Pešpoti: Celotno območje OPPN mora biti javno dostopno za pešce, tudi s pasažo iz Aškerčeve ulice skozi predvideno novo stavbo znotraj območja D (parc. št. 2194/1, k.o. 1077 Celje), skozi obstoječo pasažo na Cankarjevi ulici 1 (parc. št. 2182, k.o. 1077 Celje), obstoječo pasažo na Stanetovi ulici 18 (parc. št. 2169, 2168/4, 2167/2, k.o. 1077 Celje) ter pešpotmi med stavbami na Cankarjevi ulici 1 in Stanetovi ulici 14 (parc. št. 2179, k.o. 1077 Celje) ter med stavbami na Levstikovi ulici 1a in Aškerčevi ulici 15 (parc. št. 2161, 2156, 2564/4, k.o. 1077 Celje). Zapiranje ali kakršnokoli fizično omejevanje dostopov skozi navedene prehode ni dovoljeno. Pešpoti so javne pešpoti in predstavljajo gospodarsko javno infrastrukturo oziroma grajeno javno dobro po predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Za potrebe oskrbe z električno energijo je za načrtovane ureditve izdelan načrt električnih instalacij in električne opreme (Elektroprojekti Karmen Kegl Kalšan s.p., št. 81/2017), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja.
(2) Enota A: V območju enote urejanja A neposredno ob obstoječih objektih potekajo obstoječi NN vodi in priključne merilne omarice, ki služijo za napajanje obstoječih objektov. Te je treba upoštevati kot omejitveni faktor. V primeru izgradnje prizidkov oziroma nezahtevnih in enostavnih objektov je NN vode treba prestaviti izven območja gradnje. V delu območja A potekajo obstoječi SN podzemni elektroenergetski vodi. Izgradnja prizidkov in manj zahtevnih ter enostavnih objektov v območju varovalnega pasu DN vodov je nedopustna, zato je v primeru posega v varovalni pas treba pred pričetkom del SN vode preurediti oziroma prestaviti izven območja gradnje. Energija za napajanje enostavnih in nezahtevnih stavb je na razpolago za obstoječimi merilnimi mesti stanovanjskih objektov oziroma na NN zbiralnicah TP Stanetova.
(3) Enota B: V območju enote urejanja B se nahajajo obstoječi NN podzemni elektroenergetski vodi v kabelski kanalizaciji, ki jo je treba upoštevati kot omejitveni faktor. Obstoječe kote terena se ne sme nižati. V primeru višanja kote terena je treba obstoječe jaške ustrezno nadvišati. Novih priključkov na NN omrežje v obravnavanem območju ni. Na obravnavanem območju so obstoječe svetilke javne razsvetljave, ki se jih upošteva kot omejitveni faktor oziroma, se izvede nove, ki se jih priključi na obstoječe omrežje javne razsvetljave, za obstoječim merilnim mestom.
(4) Enota C: Od TP Agrotehnika preko objekta Aškerčeva 11 in 13 poteka obstoječi NN nadzemni elektro energetski vod. Napajanje objektov se izvede preko kabla EAY2Y-J 4x70+1,5 mm2, ki se priključi v TP Agrotehnika na istem izvodu. Kabel se položi v globini 1 m v stigmaflex fi 110 mmn preko jaška AB 1,2x1,2x1,5 m (notranje mere), ki naj ima 40 t LTŽ pokrov. Kabel se zaključi v p/o omarici, ki je priključna. Iz nje se v fasadi ali skozi objekt izvede kabel enakega tipa in preseka do mesta, kjer se zaključi odstranjeni zračni vod. Objekt Aškerčeva 15 se rekonstruira in v skladu s tem posegom se preoblikuje priključno-merilna omarica za posamezne lokale.
(5) Enota D: V območju enote urejanja D poteka obstoječi NN elektroenergetski vod za napajanje objektov na parc. št. 2194/2 in 2194/3, k.o. 1077 Celje, ki ga je treba pred pričetkom rušitvenih del odstraniti. Po rušitvi objektov je predvidena gradnja novega stanovanjsko poslovnega objekta. Ocenjena skupna priključna moč znaša 400 kVA. Objekt se priključi s kabloma 2x EAY2Y-J 4x240+1,5 mm2, ki se priključita v obstoječi transformatorski postaji TP Agrotehnika. Za uvlek kablov se izvede cevna kanalizacija s tremi stigmafle 160 mm cevmi. Za prehod cevi se uporabita jaška AB 1,2x1,2x1,5 m s 40 t LTŽ pokrovi z oznako Elektrika. En od jaškov se uporabi tudi za dovodni kabel za objekt Aškerčeva 11. Pred priključitvijo novega objekta je glede na predviden odjem treba zamenjati obstoječ transformator 250 kVA za 630 kVA. V enoti D poteka obstoječi NN podzemni NN elektro vod za napajanje vrtca. Kabel je treba v območju utrjenih povoznih površin zaščititi s stigmaflex 110 mm in cev obbetonirati.
(6) Enota E: V območju enote urejanja E se predvideva ureditev zelenih površin in internih dovoznih cest.
Potrebno je paziti na obstoječ SN podzemni vod, ki poteka delno v kabelski kanalizaciji od TP Agrotehnika med objekti na parc. št. 2147/3 in 2152/2, k.o. 1077 Celje. Na območju obstoječega objekta na parc. št. 2174 in 2175, k.o. 1077 Celje, ki je predviden za rušitev, se nahaja obstoječ NN priključni vod za napajanje vrtca in rušenega objekta. Pred pričetkom del je treba omenjeni kabel izklopiti v priključnih omaricah, delno izkopati ter vkopati po novi trasi, uvlečen v cevi stigmaflex 110 mm. Na območju enote E so predvidene svetilke javne razsvetljave, ki se priključijo na najbližje možno priključno mesto javne razsvetljave, vendar za obstoječim merilnim mestom, ki se napaja iz TP Agrotehnika. Predvideno število svetilk ne povečuje pomembno obstoječe priključne moči javne razsvetljave na tem merilnem mestu.
(7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(2) Za nove trase TK vodov se naj predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički. Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih.
11. člen 
(kanalizacija) 
(1) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala, oziroma je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od stene javnega kanala, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Komunalne odpadne in meteorne vode je potrebno odvajati v javno mešano kanalizacijo. Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov se speljejo v javno kanalizacijo preko obstoječih revizijskih jaškov na višini nad temenom kanalizacijske cevi. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitve, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika priključi na obstoječ javni mešan kanal preko enega od obstoječih jaškov. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
12. člen 
(vodovod) 
(1) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega vodovoda, oziroma je potrebno vodovod prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev vodovoda je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(2) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Pri projektiranju je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V primeru potrebe po večjem odvzemu pitne vode, kot ga zagotavlja obstoječ vodovod, je potrebno obstoječ vodovod povečati na ustrezno dimenzijo. Oskrba novih objektov znotraj enote D je možna iz javnega vodovoda LŽ-N DN/ID 100 mm. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju se v normalnih razmerah giblje med 275 in 290 m nadmorske višine. V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode. Pri stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno inštalacijo in ločena vodomera. Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega vodovodnega omrežja. Izjeme so eno- ali večstanovanjske stavbe in javne ustanove. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati podpornih zidov, ograje ali drogov.
13. člen 
(plinovod) 
(1) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celje je na obravnavanem območju energetska oskrba zagotovljena iz obstoječega plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima na obravnavanem območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje in priključne plinovode zemeljskega plina.
(2) Za oskrbo obstoječih in predvidenih objektov z zemeljskim plinom je predvidena priključitev na obstoječe distribucijsko omrežje. Za potrebe oskrbe predvidenih objektov znotraj enote D je predvidena dogradnja sekundarnega plinskega omrežja in izgradnja hišnih priključkov.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, tehnične predpise in smernice operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
14. člen 
(obveznost priključevanja) 
Predvidene stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
15. člen 
(enote kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– čez celotno območje kareja se raztezata enoti:
EŠD
Ime
Režim
Podrežim
55
Celje – Staro mestno jedro
spomenik
56
Celje – Arheološko najdišče Celje
spomenik
– na zahodnem robu kareja so naslednje varovane stavbe:
27639
Celje – Hiša Stanetova 22
dediščina
stavbna dediščina
27428
Celje – Hiša Stanetova 20
dediščina
stavbna dediščina
27638
Celje – Hiša Stanetova 18
dediščina
stavbna dediščina
27636
Celje – Hiša Stanetova 16
dediščina
stavbna dediščina
27356
Celje – Hiša Stanetova 14
dediščina
stavbna dediščina
– na južnem robu kareja so naslednje varovane stavbe:
27205
Celje – Hiša Cankarjeva 1 in 3
dediščina
stavbna dediščina
4276
Celje – Hiša Cankarjeva 5 in 7
spomenik
4279
Celje – Hiša Cankarjeva 9 in 11
spomenik
4280
Celje – Hiša Cankarjeva 13
spomenik
– na vzhodnem robu kareja stojita naslednji dve varovani stavbi:
23783
Celje – Hiša Aškerčeva 3 in 3a
dediščina
stavbna dediščina
23782
Celje – Hiša Aškerčeva 11
dediščina
stavbna dediščina
(2) Za vse posege znotraj območja OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota ZVKDS.
16. člen 
(arheologija) 
(1) Splošno:Obravnavano območje izkazuje izjemen arheološki potencial. V letu 2016 so bile izvedene predhodne arheološke raziskave (Poročilo o arheološkem testnem izkopu na lokaciji Celje – Kare 9, Pokrajinski muzej Celje, september 2016 in Poročilo o geofizikalni raziskavi Celje – Staro mestno jedro, Kare 9, Gearh d.o.o., marec 2016). Arheološke ostaline so dobro ohranjene na celotnem območju. Novodobna nasutja so ohranjena do globine cca 0,6–1,0 metra, srednjeveške ostaline segajo do globine cca 1,2 metra, antične ostaline pa vse do globine 3,3 metra.
(2) Podrobnejše usmeritve za posege v zemeljske plasti:
1. Enote A, B in C: Posegi v zemeljske plasti v enotah A, B in C morajo biti globinsko in tlorisno omejeni, pred vsemi posegi pa je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. V zemljišče se lahko posega zgolj izjemoma, in sicer v procesu poučevanj ali v primeru druge javne koristi in če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega območja ohranjen kot kontrolni blok. V primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati 'in situ' in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja. Izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodnih arheoloških raziskavah v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
2. Enoti D in E:
2.1. Arheološke ostaline se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst ter okoljske dejavnike. Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, postavljati ali graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam in drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Zavarovano območje je namenjeno trajni ohranitvi kontrolnega bloka arheoloških ostalin kulturnega spomenika Celje (EŠD 56), trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, predstavitvi in popularizaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, dostopnosti javnosti, učno-demonstracijskem delu in znanstvenoraziskovalnem delu. Izjema v tem varstvenem režimu so prehodi med objektom Stanetova ulica 14 in Cankarjeva 1, Levstikova 1a, Stanetova 38 in Aškerčeva 15 ter Aškerčeva 11 in novogradnja na mestu odstranjene Aškerčeve 3 in 3a, kjer so posegi možni ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag. V tem primeru je možno ob predhodnih arheoloških raziskavah v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode.
2.2. Izjema v tem varstvenem režimu je tudi stavba Aškerčeva 3 in 3a, ki se lahko odstrani, na njenem mestu pa dopolni manjkajoča linija stavb. Za potrebe nadomestne gradnje se izvedejo predhodne arheološke raziskave, ob upoštevanju, da je potrebno vso infrastrukturo do novega objekta pripeljati iz enot A, B ali C preko zgoraj navedenih prehodov med objekti. Prečkanje enot D in E ni dovoljeno.
2.3. Pogojno je dovoljena rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih vodov v enotah D in E, vendar zgolj v obsegu že obstoječe destrukcije (v širini in globini obstoječih jarkov in jaškov. Če je s tehničnega vidika potrebno infrastrukturo posodobiti z večanjem dimenzij in posledično širitvijo posegov v zemeljske plasti, je potrebno poiskati novo traso potekajočo preko enot A, B in C in preko zgoraj navedenih prehodov med objekti. Dovoljena je zgolj navezava na objekte v enotah D in E.
2.4. Dovoljene so zasaditve in postavitve enostavnih, nezahtevnih objektov in urbane opreme ter izvedba interne dovozne ceste v peščenem videzu, vendar posegi v zemeljske plasti ne smejo segati globlje do 0,50 metra, lokacija mora biti usklajena z ZVKDS.
2.5. Dovoljena je odstranitev stavb, vendar zgolj do nivoja, ki omogoča vzpostavitev urejene nove pohodne površine.
(3) Ravnanje v primeru najdbe arheoloških ostalin: Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj, lastnik zemljišča, drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik, investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
17. člen 
(varstvo voda) 
Vse obstoječe in načrtovane stavbe se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake potrebno obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne škodujejo kanalizacijskemu omrežju in postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v meteorno kanalizacijo. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija Republike Slovenije za vode.
18. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera velja III. območje varstva pred hrupom (mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrup: 60 dBA / 50 dBA).
19. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem kvaliteta zraka ostane na sprejemljivi ravni.
20. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno-odjemno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob dovoznih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Ta mesta se umestijo neposredno ob servisno-dovozne ceste. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbirno-odjemno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: funkcionalnim, estetskim, higiensko tehničnim in požarno varstvenim pogojem; ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah; vzdolžni nagib dostopne poti je lahko maksimalno 4 % v klančini; širina dostopa mora biti za 0,5 metra širša, kot je širina najširšega nameščenega zabojnika; tla morajo biti utrjena in odporna na udarce in obrabo. Zbirna odjemna mesta se lahko izvedejo v potopni obliki, vendar zgolj pod pogoji pristojnega ZVKDS. Natančne lokacije potopnih zbirno-odjemnih mest za odpadke in za ločene frakcije komunalnih odpadkov se definirajo ob predhodni pridobitvi kulturno-varstvenih pogojev in kulturno-varstvenega soglasja ali strokovnih podlag in po predhodnih arheoloških raziskavah.
(2) Znotraj območja sta določeni dve območji za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 metra.
21. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
22. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij ohranjanja narave.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
23. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
24. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
25. člen 
(požarna varnost) 
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
26. člen 
(varstvo pred visokimi vodami) 
Območje je ob visokih vodah vodotoka Savinje poplavno ogroženo. Izdelana je hidrološko hidravlična študija ''Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje'' (Izvor, d.o.o., in Hidrosvet d.o.o., št. pr. K32/18, maj 2020). Ureditveno območje se nahaja na območju razreda preostale poplavne nevarnosti. Najvišja kota poplavnih vod pri Q500 na območju znaša 238.49 m n.v.. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, vrste posegov v prostor morajo biti načrtovane skladno s prilogo 1 in 2 navedene uredbe. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri nadaljnjem načrtovanju novih prostorskih ureditev je treba upoštevati pogoje in omejitve iz priloge 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, temu primerno predvideti omilitvene ukrepe ter pri tem zagotoviti tudi, da se z načrtovanjem nove namenske rabe ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega.
27. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE
Savinjska kotlina
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
1
VOD_SKUP1
Medzrnski, aluvialni – obširni 
in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki
VDOON_1
Peščeno-prodni zasipi reke Savinje 
in njenih pritokov
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
16
LITO_OPIS1
Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč) / Kvartar
28. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) 
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
29. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebno ojačiti prvo ploščo.
(2) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(3) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE 
30. člen 
(parcelacija) 
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji.
(2) Enote A, B, C:
Vsebuje eno ali več parcel, namenjenih gradnji, vsaka pa zajema območje obodne stavbe ter zasebnega funkcionalnega dvorišča. Posameznih parcel, namenjenih gradnji ni dovoljeno nadalje deliti ali kako drugače preoblikovati.
(3) Enota D:
Vsebuje dve parceli namenjeni gradnji. Parceli je možno medsebojno tudi združiti.
(4) Enota E:
Vsebuje eno parcelo namenjeno gradnji, ki predstavlja grajeno javno dobro po predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
31. člen 
(etapnost) 
OPPN se lahko izvede v več ločenih etapah, ki si sledijo neodvisno ena od druge. Razen naslednji izjem:
– Enota A: Nadgradnja nad pritličnim delom vzhodnega krila stavbe Stanetova 14 je dovoljena šele po vzpostavitvi javnega prehoda med to stavbo in stavbo na Cankarjevi 1, prenosu zemljišča v javno dobro ter po izvedbi parcelacije v skladu z načrtom parcelacije.
– Enota B: Izgradnja parkirišč na vzhodnem delu območja funkcionalnega dvorišča je dovoljena po vzpostavitvi javnega prehoda med stavbami na Levstikovi ulici 1a in Aškerčevi ulici 15, prenosu zemljišča v javno dobro ter po izvedbi parcelacije v skladu z načrtom parcelacije. Hkrati je potrebno pred širitvijo parkirišč obvezno vzpostaviti zeleno površino neposredno ob stavbi v širini cca 12.00 metrov.
– Enota C: Pred kakršnimikoli posegi znotraj enote je potrebno izvesti parcelacijo v skladu z načrtom parcelacije.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
32. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb ter zmanjšanje višine, povečanje ni dovoljeno.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege stavbe ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike od sosednjih parcel in druga določila tega odloka.
(3) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo onemogočati izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(4) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(5) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
33. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
35. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
36. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-12/2013
Celje, dne 2. februarja 2021
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot 

AAA Zlata odličnost