Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2021 z dne 17. 2. 2021

Kazalo

481. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu GAS-5, južni del, stran 1529.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 115., 119., 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu GAS-5, južni del 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt GAS-5, južni del (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu, ki ga je pod številko projekta 802/16 izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) Odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. Grafični del obsega:
1.0
Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana
M 1:5000
1.1
Izsek iz kartografskega dela sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta gospodarska cona
M 1:1000
2.
Prikaz vplivov in povezav 
M 1:2000
3.
Situacija obstoječega stanja s prikazom odstranitev objektov
M 1:1000
4.
Arhitektonska zazidalna situacija 
M 1:1000
5.
Geodetsko kotirana situacija
M 1:1000
6.
Situacija poteka omrežja in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:500
7.
Situacija s prikazom prometne ureditve
M 1:1000
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateške prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN, Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za različne gospodarske dejavnosti: proizvodna, obrtno-servisna, skladiščna, trgovska, ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami. Odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu Celja, na severu meji na proizvodni kompleks in predvideno cesto z oznako 4, na vzhodu na vodotok Hudinja, na jugu na Kidričevo ulico in na zahodu na Delavsko ulico.
(2) Površina območja OPPN je cca 4,64 ha.
(3) Območje OPPN obsega parcele ali dele parcel št. 1434, 1516, 1428/1, 1517/2, 1514, 1518, 1513/1, 1519/1, 1519/2, 1520/2, 1520/4, 1512/14, 1520/3, 1520/1, 1521/3, 1521/4, 1521/2, 1521/1, 1521/5, 1523/1, 1523/4, 1512/1, 1510/1, 1523/2, 1523/5, 1524/2, 1524/1, 1719/4, 1524/3, 1523/6, 1523/7,, 1524/3, 1510/2, 1510/1, 1719/16, 1511/1, 1508/7, 1512/8, 1508/7, 1507/1, 1507/8, 1723/2, 1427/11, 1427/15, 1427/1, 1512/13, 1512/9, 1512/11, 1507/13, 1412/4, 1513/2, 1513/1, 1429, 1427/10, 1513/1, 1432/3, 1432/2, 1432/6, 1512/7, 1512/12, 1507/16, 1432/5, 1427/7, 1431,1512/10, 1507/34, 1507/29, 1507/18, 1507/27, 1507/19, 1507/28, 1507/20, 1507/30, 1507/17, 1507/15, 1431, 1512/6, 1717/2, 1426/2, 1427/14, 1438/1, 1507/2, 1507/31, 1507/32, 1512/4, 1428/2, 1427/8, 1507/33, 1507/11, 1508/9, 1522, 1511/1, 1517/3, 1517/6, 1517/1, 1517/5, vse k. o. 1074 Spodnja Hudinja.
5. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Za potrebe realizacije OPPN so na zemljiščih izven območja OPPN predvideni tudi posegi in ureditve za izvedbo gospodarske javne infrastrukture, in sicer:
– vodovodno omrežje v SZ delu območja: na parcelah št. 1426/2, 1717/1, vse k.o. 1074 Spodnja Hudinja,
– meteorna in fekalna kanalizacija: na parcelah št. 1426/2, 1427/14, 1438/1, 1496/5, 1507/2, 1507/31, vse k.o. 1074 Spodnja Hudinja,
– demontaža obstoječega NN prostozračnega omrežja: na parceli št. 1717/1, k.o. 1074 Spodnja Hudinja,
– za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi na robna območja izven zgoraj naštetih zemljiških parcel.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo in predvideno cestno omrežje. V južnem delu se navezuje na Kidričevo ulico (Glavna cesta II reda 1274) preko treh obstoječih priključkov, na zahodu na Delavsko ulico (Mestna cesta 034821), preko predvidene ceste 5. V severnem delu se navezuje na predvideno cestno povezavo med Delavsko ulico ter Cesto ob Hudinji (cesta 4), v vzhodnem delu na predvideno Cesto ob Hudinji. Peš promet se navezuje na obstoječe omrežje pešpoti. Kolesarska pot je predvidena ob cesti ob Hudinji z navezavo na Kidričevo ulico.
7. člen 
(namembnost območja) 
Novi objekti se namenijo za dejavnost: proizvodna, obrtno-servisna, skladiščna, trgovska, ter druge poslovne dejavnosti skladno z določili tega odloka in prostorskega plana, kjer je območje opredeljeno kot območje proizvodnih in servisnih dejavnosti.
8. člen 
(vrste gradenj in vrste objektov) 
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnja (dozidave in nadzidave objektov),
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– sprememba namembnosti,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) V območju OPPN so dopustni objekti v skladu s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI):
a) Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe; razen 12201 Stavbe javne uprave,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekt h glavnemu objektu.
b) Gradbeno inženirski objekti:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
c) Drugi gradbeni posegi:
– 3 Drugi gradbeni posegi.
(3) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov.
9. člen 
(predvidene odstranitve) 
(1) Dopusti se odstranitev obstoječih dotrajanih in funkcionalno neustreznih objektov. Odstranitev stavb je prikazana v grafičnih prilogah. Odstranijo se stavbe na parcelnih št. 1521/3, 1521/4, 1520/2, 1520/4, 1512/14, vse k.o. 1074 Spodnja Hudinja.
(2) Zaradi izvedbe novega cestnega priključka ceste 5 na Delavsko ulico – Mestna cesta 034821 se odstrani stanovanjska stavba na parceli št. 1520/1 k.o. 1074 Spodnja Hudinja.
10. člen 
(pogoji in usmeritve za zasnovo, tlorisne in višinske gabarite ter oblikovanje objektov) 
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja je določena razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin. Kot izhodišče se upošteva zasnovo cestnega in peš omrežja, kot je definirano s prostorskim aktom Odlok o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv., 7/90 in Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR).
(2) Gradbene parcele je možno prilagoditi in združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne površine. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel so asfaltirane ali tlakovane (travne plošče). Javne površine so izven mej gradbene parcele.
(3) Območje OPPN je razdeljeno na območje gradnje z oznako A, B1, B2 in C ter preostalo območje.
(4) Območje z oznako A:
– predvidi se gradnja novega poslovno proizvodnega objekta z garažiranjem,
– predvidi se oblikovno kvalitetnejša obdelava fasade ob cesti 5 in cesti ob Hudinji, členjena fasada skladno s celovito zasnovo objekta (fasadni ritem),
– maksimalna višina objekta nad terenom je 22 metrov merjeno od relativne kote terena +/- 0.00 do najvišje točke objekta; tehnični elementi na strehi, kot so jaški dvigal, stopnišče, dimniki, naprave za prezračevanje, sončna elektrarna in podobno, lahko te višinske gabarite presegajo.
(5) Območje z oznako B1 in B2:
– predvidi se gradnja garažne hiše ali gradnja poslovno- proizvodnega objekta, dopusti se kombinacija obeh dejavnosti v stavbah (garažiranje z dejavnostjo ali samo poslovno-proizvodna dejavnost),
– maksimalna višina stavbe B1 ob cesti 5 je 16 metrov; tehnični elementi na strehi, kot so jaški dvigal, stopnišče, dimniki, naprave za prezračevanje, sončna elektrarna in podobno, lahko te višinske gabarite presegajo,
– višina venca stavbe B2 ne sme presegati višine venca obstoječega objekta ob Delavski ulici,
– fasada ob Delavski ulici naj bo členjena tako vertikalno kot horizontalno skladno s celovito zasnovo objekta (fasadni ritem),
– ob izvedbi cestnega priključka ceste 5 na Delavsko ulico se stanovanjski objekt iz drugega odstavka 10. člena odstrani,
– odstranijo se funkcionalno neustrezni in dotrajani objekti iz prvega odstavka 10. člena.
(6) Območje z oznako C:
– na območju je dopustna sprememba namembnosti objektov za poslovno trgovsko in skladiščno dejavnost, ekološko skladiščenje v skladu z ISO standardi,
– za obstoječe stanovanjske objekte so predvidene spremembe namembnosti v različne poslovne dejavnosti; do izvedbe spremembe namembnosti stanovanjskih stavb se izvede zeleni pas z zasaditvijo kot bariera med stanovanjskim objektom in območjem proizvodnje,
– na preostalem delu območja C se predvidijo manipulativne površine in parkirne površine; dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, v katerih se ne sme opravljati dejavnost, dopušča se možnost pokritega parkiranja ali skladiščenja,
– na območju C se lahko opravlja proizvodna dejavnost izključno takrat, ko se spremeni namembnost stanovanjskih objektov,
– obstoječim stanovanjskim objektom se spremeni namembnost v nestanovanjsko – možna je odstranitev funkcionalno neustreznih in dotrajanih objektov, pri umestitvi novih stavb se upošteva gradbeno linijo ob Delavski ulici,
– objekta, ki sta evidentirana kot stavbna dediščina (Stanovanjski blok Delavska 16 in 18 ter Stanovanjski blok Delavska 12) se ohranjata, le izjemoma je dovoljena njuna odstranitev, če je v ta namen predhodno pridobljeno kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
– obstoječim stanovanjskim stavbam se dopusti sprememba namembnosti za posebne oblike bivanja hostel, motel oziroma druge dejavnosti skladno z določili tega odloka.
(7) Preostaloobmočje:
– izvede se povezovalna cesta ob Hudinji,
– izvede se severna vezna cesta 4, ki se naveže na povezovalno cesto ob Hudinji ter Delavsko ulico – Mestna cesta 034821,
– v jugozahodnem delu se izvede nov cestni priključek ceste 5 na Delavsko ulico – Mestna cesta 034821 ter uredi nov priključek (izvoz) za bencinski servis, star priključek (izvoz) na bencinski servis s strani Delavske ulice se ukine,
– stavba z oznako 1 – ohrani se volumen stavbe v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih, dopustni so rekonstrukcija in vzdrževalna dela,
– stavba z oznako 2 – možnost povečanja tlorisnih gabaritov stavb za potrebe bencinskega servisa za 50 %, etažnosti P+1, dopustni so novogradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela, ob upoštevanju ostalih določil odloka,
– stavba z oznako 3 – ohrani se volumen stavbe v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih, dopustni so rekonstrukcija in vzdrževalna dela.
11. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Umestitev in tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z gradbenimi mejami (novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture.
(2) Za objekta kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v 26. členu tega odloka.
(3) Objekti naj bodo enostavni, pravokotni volumni. Material in konstrukcije objektov niso predpisane. Fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje. Strehe so ravne ali imajo minimalni naklon, skrit v maski strehe – videz ravne strehe. Dopustne so tudi ozelenjene strehe. Možna je izvedba kletne etaže objektov ob predhodni pridobitvi geomehanskega mnenja.
(4) Etažnost stavb je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita in je določena za posamezno območje gradnje z oznako A, B1, B2 in C v 11. členu tega odloka.
(5) Dovozi k stavbam oziroma na gradbeno parcelo se uredijo z osnovne cestne mreže, in sicer iz ceste 4 in 5, uvozi v stavbe pa iz manipulacijskih površin oziroma gradbene parcele.
(6) Pri izgrajevanju območja oziroma posameznih parcel namenjenih gradnji se upošteva faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, ki je maksimalno 0.8. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
(7) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja dovoznih cest in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste, oziroma z navezavo na obstoječe nivoje tal; podrobneje se opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja zunanje ureditve.
(8) V priobalnem pasu vodotoka Hudinja, ki poteka 5 m od meje vodnega zemljišča to je po zunanjem robu protipoplavnega nasipa na zračni strani je dovoljena izvedba posegov, ki so kot izjeme navedeni v 37. členu Zakona o vodah.
12. člen 
(odmiki) 
(1) Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih mej najmanj 4.00 m (razen, če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače) tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(3) Ograjo je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ostali enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje.
13. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:
– ograje, višine do 2.30 m, žična,
– majhna stavba: nadstrešek, vetrolov,
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe,
– na celotnem območju grajena urbana oprema,
– v primeru premostitve višinskih razlik se dopusti gradnja opornih zidov, na le-te se lahko umesti ograja višine do 2.30 m.
(2) Pri skupnih površinah vseh nezahtevnih in enostavnih objektov k pripadajočim osnovnim objektom se upošteva predpisan maksimalen faktor zazidanosti (0.8). Vsi objekti, razen pomožnih infrastrukturnih objektov in ograje, morajo biti umeščeni znotraj gradbene meje (območja pozidave z objekti) in jo lahko presegajo zgolj zaradi varnostnih oziroma tehnoloških potreb same stavbe. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami.
(3) Na parkiriščih je dopustno postaviti opremo za napajanje vozil na električni pogon.
(4) Pri določanju vrste objektov in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov ter manj zahtevnih je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
14. člen 
(pogoji za ureditev zunanjih površin) 
(1) Dovozi k stavbam oziroma na gradbeno parcelo se uredijo iz obstoječih in predvidenih cest. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo zagotoviti obračanje in parkiranje vseh vozil, ki so povezana z opravljanjem njihove dejavnosti, na svoji gradbeni parceli. Dopustna je izvedba opornih zidov.
(2) Med Cesto ob Hudinji in vodotokom se ohrani zeleni pas z zasaditvijo, vzdolž zahodnega dela Ceste ob Hudinji se predvidi zasaditev javnih površin glede na razpoložljivo širino zelenega pasu. Pri zasaditvi novih parkirišč znotraj posamezne gradbene parcele se predvidijo zeleni pasovi in zasaditev z drevjem. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Prikaz dreves v grafičnih načrtih je zgolj informativen, pozicije in število dreves se določi v projektni dokumentaciji.
(3) Odjemna zbirna mesta za odpadke se uredijo v okviru gradbene parcele.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
16. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu:
– državne ceste G2-107 (Kidričeva ulica) v širini 25 m,
– občinske ceste LK 034820 v širini 8,00 m,
– javne poti JP 0536001 – Bežigrajska do HŠ 14 v širini 4,00 m.
(2) Izvedejo se nove cestno prometne ureditve:
– povezovalna Cesta ob Hudinji,
– cesta 4, ki se naveže na Cesto ob Hudinji ter Delavsko ulico,
– cesta 5, podaljšek na Delavsko ulico – Mestna cesta 034821 ter
– nov izvozni priključek za bencinski servis, star izvozni priključek na bencinski servis s strani Delavske ulice se ukine.
(3) Cesta 4 je širine 6,50 m, v območju priključka na Cesto ob Hudinji pa se Cesta 4 razširi na 9,00 m, zaradi formiranja levega zavijalnega pasu. Cesto enostransko obroblja hodnik za pešce širine 1,20 m.
(4) Cesta 5 je širine 6,00 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,20 m.
(5) Cesta ob Hudinji je širine 6,50 m in se v območju priključka Ceste 4 razširi zaradi levega zavijalnega pasu na 9,50 m. Hodnik za pešce poteka enostransko, na severo-zahodni strani ceste, v širini 1,60 m. Na jugo-vzhodni strani Ceste ob Hudinji, poteka izven nivojsko, na protipoplavnem nasipu, dvosmerna kolesarska steza, širine 2,00 m. Na protipoplavnem nasipu postavitev ograj ni dopustna.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za manipulacijo, obračanje in parkiranje vozil namenjenih potrebam stavb in dejavnostim, ki so na posamezni gradbeni parceli.
17. člen 
(parkirne površine) 
(1) Parkiranje se zagotovi znotraj posamezne gradbene parcele. Ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi in normativi, ki urejajo to področje.
(2) Skladno s predpisi se na parkirišču znotraj posamezne gradbene parcele zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
18. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato se oskrba objektov s pitno vodo iz lastnega vira ne dovoli. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.
(2) Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva odmike od infrastrukturnih vodov od osi obstoječega in predvidenega javnega vodovoda.
(3) Pri projektiranju in gradnji se upošteva odmike od infrastrukturnih vodov od osi obstoječega in predvidenega javnega vodovoda (vključno s priključki) ter zunanje stene obstoječe in predvidene javne kanalizacije.
(4) Za oskrbo objektov z vodo se na vzhodni in severni strani OPPN – na območju Ceste ob Hudinji in ceste 4, dogradi sistem javnega vodovoda brez slepih vodov v skladu Odlokom o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv., 7/90, in Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR), ki se naveže na obstoječ javni vodovod LŽ-N DN/ID 80 mm, ki poteka po Delavski ulici in na javni vodovod LŽ-N DN/ID 100 mm, ki poteka po cesti 5.
(5) Pri projektiranju vodovoda se upoštevajo zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti, zato se predvidi vgradnja nadzemnih hidrantov DN 80 mm, na medsebojni razdalji 80,00 m do 150,00 m. Hidranti se locirajo na mestih, kjer ne ovirajo prometa.
(6) Po zaključku gradbenih del se mora javni vodovod nahajati najmanj 1,00 m in največ 2,50 m pod novo koto terena.
(7) Po zaključku zunanje ureditve se morajo kape vodovodnih ventilov in pokrovi vodovodnih jaškov nahajati na višini nove kote terena.
(8) Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN se za predvideni vodovod izdela načrt vodovoda in pridobi soglasje upravljavca javnega vodovoda. Predvideni vodovod mora biti zgrajen, zanj pridobljeno uporabno dovoljenje in predan v last občini ter v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na javni vodovod.
(9) Pred začetkom gradbenih del je potrebno pri upravljalcu komunalnih vodov Vodovod-kanalizacija d.o.o. naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja.
(10) Za predvideni vodovod je za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam potrebno izdelati načrt vodovoda, kjer se upoštevajo smernice za projektiranje vodovoda.
(11) Pri vodovodnih priključkih premera fi < 2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri vodovodnih priključkih premera fi 2'' in pri priključkih premera fi > 2'' se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran jašek ali armirano betonski jašek v zelenici zunaj objekta. AB jašek mora biti minimalnih dimenzij 180/150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom na zaklep, razreda B 125 kN, EN 124, iz duktilne litine, ISO 1083.
(12) Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda Vodovod- kanalizacija d.o.o. na stroške investitorja.
19. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. OPPN se nahaja na območju aglomeracije št. 20543, zato se komunalne odpadne vode iz objektov odvajajo v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(2) Komunalne odpadne vode in meteorne vode se odvajajo ločeno. Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva odmike od infrastrukturnih vodov od osi obstoječega in predvidenega kanalizacijskega omrežja.
(3) Za odvod komunalnih odpadnih vod z območja OPPN se na severni strani OPPN, v cesti 4 zgradi fekalno kanalizacijo v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv., 7/90 in Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR), ki se priključi na obstoječ javni kanalizacijski zbiralnik št. 209 preko obstoječega revizijskega jaška št. 7 na koti najmanj 236,00 m nadmorske višine ali višje.
(4) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se speljejo v javno kanalizacijo preko črpališča.
(5) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se na severni strani OPPN - na območju ceste 4 zgradi meteorno kanalizacijo v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv., 7/90, in Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR), ki odvaja meteorne vode v vodotok Hudinja.
(6) Meteorne vode s cestišča se speljejo preko cestnih požiralnikov in meteorne kanalizacije v površinski odvodnik.
(7) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotok skladno z Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 49/20 – ZIUZEOP), Odlokom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 54/14), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 203/20 – ZIUPOPDVE) in v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 10/04 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 49/20 – ZIUZEOP, 65/20, 65/20 – ZPKEPS-1D, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP), zato je potrebno za meteorne vode s predvidenih objektov in ostalih utrjenih površin predvideti zadrževalne bazene. Na tak način zadrževanja meteornih vod, se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih vod z utrjenih površin v javni kanalizacijski sistem, oziroma vodotok. Na meteornem kanalu v Cesti 4 se izvede cevni pretočno-zadrževalni objekt. Za predvidene objekte A, B1, B2 je potrebno izvesti zadrževalne bazene v skupni kapaciteti cca 200 m3, s pogojem, da je dotok na obstoječe črpališče, kamor se priključuje predvidena kanalizacija, omejen na 10 l/s, oziroma se poveča kapaciteta obstoječih črpalk. Možna je rešitev v izvedbi dodatnega črpališča. Izvedba dodatnih iztokov v vodotok Hudinja ni dopustna.
(8) Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
(9) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno pred iztokom v vodotok Hudinja ali meteorno kanalizacijo speljati preko usedalnika, lovilca olj ali čistilne naprave padavinske vode, ko gre za površine, ki so navedena v 17. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 203/20 – ZIUPOPDVE).
(10) Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN se za predvideno fekalno in meteorno kanalizacijo izdela načrt kanalizacije in pridobi soglasje upravljavca javne kanalizacije. Predvidena fekalna in meteorna kanalizacija mora biti zgrajena, zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in predana v last občini ter v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na javno fekalno ali meteorno kanalizacijo.
(11) Priključitev novozgrajene kanalizacije na obstoječo kanalizacijo se izvede pod nadzorom upravljavca javne kanalizacije.
20. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V območju ureditve OPPN potekajo obstoječi SN podzemni elektroenergetski vodi ter optika (delno v KB kanalizaciji, delno izven), kateri se upoštevata kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od osi elektroenergetskega voda v obe smeri. Gradnja objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljena.
(2) V območju gradnje poslovno proizvodnega objekta (oznaka A) se nahaja obstoječi RP EMO, katerega se upošteva kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 2 m od skrajnega dela zunanje ograje RP EMO.
(3) V območju predvidene »Ceste ob Hudinji« potekajo obstoječi SN podzemni vodi v večcevni kabelski kanalizaciji. Pri načrtovanju ceste se upošteva niveleto obstoječih kabelskih jaškov, katera je enaka niveleti predvidene ceste.
(4) Obstoječi objekti EMO ORODJARNA d.o.o. se napajajo iz RP EMO preko merilnega mesta št. 167578 z zakupljeno priključno močjo 1000 kW v odjemni skupini »Odjem na SN ». Merilno mesto se fizično nahaja v RP EMO.
(5) Izgradi se novo transformatorsko postajo (eno ali več z meritvami na SN napetostnem nivoju), katera se predvidi v zazankani izvedbi. Lokacija predvidene transformatorske postaje bo v objektu A, na severni strani objekta. Od lokacije predvidene TP (točka D) do RP EMO se predvidi SN in NN kabelska kanalizacija. Nova TP mora biti od ograje oddaljena najmanj 2 m. Elektru Celje, d.d., se zagotovi stalen dostop do nove transformatorske postaje. Natančna lokacija TP se opredeli v projektni dokumentaciji.
(6) V obstoječih objektih na območju C, ki se predvidevajo za rekonstrukcijo, se nahaja več merilnih mest za stanovanja, katera se napajajo preko NN omrežja I01: Delavska, ki se napaja iz TP Delavska cesta. V kolikor se predmetni objekti, ki se rekonstruirajo oziroma se jim spreminja namembnost v poslovno trgovsko skladiščno dejavnost (območje C), napajajo za novim merilnim mestom, je za napajanje pripravljena iz nove TP kabelska kanalizacija. Za objekte A, B1 in B2 je energija za napajanje na NN zbiralnicah RP EMO. Po rekonstrukciji nadzemnega prosto-zračnega voda je potrebno obstoječa merilna mesta v objektih napajati z novimi NN električnimi kabli, položenimi v novi kabelski kanalizaciji. Merilna mesta se prestavijo iz objektov v prostostoječe omarice, ki bodo locirane ob objektih.
(7) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje se pridobi soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(8) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 57/2018, z dne maj 2018), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
21. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Predvidi se javna razsvetljava ob javnih cestah.
(2) Predvidena razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Celje. Vgradijo se varčne sijalke (LED).
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 57/2018, z dne maj 2018), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
22. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Na območju OPPN poteka obstoječe kabelsko TK omrežje, KKS optično omrežje ter kabelska kanalizacija.
(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d. ter trase obstoječega KKS OMREŽJA Telemach d.o.o..
(3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostop do interneta, klasične in IP telefonije, tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične tehnologije (VIII – H), se izvede kabelska kanalizacija.
(4) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev se vode ustrezno zaščiti ali prestavi, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d. oziroma Telemach d.o.o.. Za prestavitev vodov se izdela projektna dokumentacija.
(5) Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d., se predvidijo TK vodi. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jašek ali stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(6) Za priključitev novih objektov na KKS omrežje Telemach se predvidijo KKS vodi. Uporabijo se naj PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jaški (betonska cev fi 80 z LTŽ pokrovom), ki omogočajo vgraditev prenosnega medija.
(7) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 57/2018, z dne maj 2018), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
23. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju potekata dva plinovoda:
– prenosni plinovod 20300, (od C20000 v km 0+658 do MRP Cinkarna) v upravljanju Plinovodi d.o.o.,
– nizkotlačno plinovodno omrežje in plinovodni priključki v upravljanju Energetika d.o.o..
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju (objekti s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo) je potrebno skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oziroma varnostnem pasu in skladno z Zakonom o graditvi objektov pridobiti mnenje operaterja. V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod pogoji in pod nadzorom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d.o.o.
(3) Za prenosni sistem zemeljskega plina se upošteva Energetski zakon. Za poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov in Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina.
(4) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina v Mestni občini Celje ima na obravnavanem območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje in priključne plinovode zemeljskega plina.
(5) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Celje in programom plinifikacije mesta se predvidi energetsko oskrbo objektov z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
24. člen 
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1) Za ogrevanje predvidenih stavb se kot vir energije predvideva zemeljski plin, zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ali pa obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbah, toplotne črpalke ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehah stavb.
(3) Pri projektiranju in gradnji novih stavb se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
25. člen 
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju OPPN so naslednje enote kulturne dediščine:
– Stanovanjski blok Delavska 16 in 18, EŠD 26853, stavbna dediščina,
– Stanovanjski blok Delavska 12, EŠD 26847, stavbna dediščina.
(2) Za posege v enote dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Usmeritve:
– Stavbo Delavska 16 in 18 sestavljata dva simetrično zasnovana dvonadstropna objekta. Stavba Delavska 12 je podkletena trinadstropna stavba, ki ima po več stanovanj v vsaki etaži. Dopušča se sprememba namembnosti obeh stavb iz stanovanjske v poslovno (trgovsko skladiščno) dejavnost, pri čemer se v celoti ohranja njuna zunanjost: tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, stavbno pohištvo, detajli), funkcionalna zasnova zunanjščine in pripadajočega zunanjega prostora z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin (predvsem predvrtov z ograjo).
– V notranjosti objektov se varujejo posamezni še ohranjeni originalni elementi (stopnišče). Zaradi neustreznih posegov (menjava originalnega stavbnega pohištva) in slabšega vzdrževanja morata oba objekta izvesti celovito prenovo skladno z izhodišči pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(4) Varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:
– Zaradi bližine zavarovanega območja arheološkega najdišča Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56) in povečane možnosti obstoja arheoloških ostalin na območju urejanja, velja tudi, poleg splošnih ukrepov za varstvo arheoloških ostalin določenih v tem odstavku, da mora lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
– Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
26. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja plin ali obnovljivi viri energije,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe se spelje nad strehe stavb, oziroma nemoteče za sosednje uporabnike.
27. člen 
(varstvo voda) 
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo preko zadrževalnikov v javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
28. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Skladno s celjskim prostorskim planom je območje OPPN opredeljeno z oznako 90202 kot območje proizvodnih in servisnih dejavnosti. Območje OPPN se umešča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni hrupa 65 dBA v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Znotraj OPPN so stavbe z varovanimi prostori, zato se vrednotijo na mejne vrednosti hrupa, ki veljajo za III. stopnjo varstva pred hrupom na območju stanovanjskih stavb.
(2) Do spremembe namembnosti stanovanjskih objektov znotraj območja OPPN, se zagotovi na parcelni meji parcel št. 1514 in 1517/2 k.o. 1074 Spodnja Hudinja, III. stopnja varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA. Izvede se ustrezna zvočna zaščita novih objektov izkazana in predvidena ustrezna pasivna zaščita. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost investitorjev novih posegov.
(3) Za preostalo območje se zagotavlja IV. stopnja varstva pred hrupom – dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni 65 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(4) Po spremembi namembnosti stanovanjskih objektov je na celotnem območju OPPN IV. stopnja varstva pred hrupom – za katero veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni hrupa 65 dBA.
30. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
31. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov. Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov se zbira ločeno in se jih preda pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posega; pri ravnanju z zemljino je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
33. člen 
(varstvo pred poplavo) 
(1) Območje OPPN se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti skladno z izdelanimi kartami razredov poplavne nevarnosti za območje Mestne občine Celje.
(2) Območje OPPN je s protipoplavnimi ukrepi izvedenimi v okviru kohezijskega projekta: zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi. Protipoplavni ukrepi ob Hudinji – odsek 1, varovano pred visokimi vodami s stoletno povratno dobo (Q100) z varnostnim nadvišanjem 50 cm.
(3) Na območju OPPN so prepovedane dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, ali/in dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah.
(4) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda (153. člen Zakona o vodah).
34. člen 
(varstvo pred potresom) 
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po Evropski makroseizmični lestvici. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
35. člen 
(zaklanjanje) 
V predvidenih objektih se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
36. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po cestah v območju OPPN ter internih dostopih do objektov.
(3) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(4) Odmiki: z izbranimi materiali je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah.
(5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na območju OPPN.
(6) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
37. člen 
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) 
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri načrtovanju objektov se pridobi in upošteva pogoje geološkega poročila.
38. člen 
(razlitje nevarnih snovi) 
V času gradnje se upošteva možnost razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
39. člen 
(etapnost) 
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve le-te. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
40. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Meteorne vode s strešin stavb na območju z oznako C morajo lastniki stavb izvesti na zakonsko predpisan način, to je odvodnjavanje vod v meteorno kanalizacijo skladno z določili tega odloka.
41. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Posameznim objektom so opredeljene gradbene parcele namenjene gradnji in so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
42. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
– pri mejah gradbenih parcel, namenjenih gradnji, so dopustna odstopanja zaradi prilagoditve lastniškemu stanju in dejansko izvedenemu profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na površine teh in sosednjih parcel,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, enrgetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture,
– na območju opredeljenih zelenih površin bencinskega servisa je dopustna umestitev parkirnih površin ob zagotovitvi minimalnega 2 m zelenega pasu ob Kidričevi cesti, enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m,
– dopusti se odstopanja pri rekonstrukciji obstoječih križišč.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
XII. KONČNE DOLOČBE 
43. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv., 7/90 in Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR), v obsegu območja tega OPPN.
44. člen 
(vpogled) 
OPPN je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
45. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
46. člen 
(uveljavitev) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2016
Celje, dne 2. februarja 2021
Župan 
Mestne občine Celj 
Bojan Šrot 

AAA Zlata odličnost