Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2020 z dne 10. 7. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2020 z dne 10. 7. 2020

Kazalo

Št. 3310-14/2020 Ob-2431/20, Stran 1478
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi 91. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18 in 89/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba), objavlja
12. javni razpis za podukrep 4.1 
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene obnovi proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči 
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev iz prvega odstavka 5. člena Uredbe.
Razpisana sredstva po sklopih:
Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 4.000.000 EUR. Od tega: 
– 3.500.000 EUR za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij (sklop B) ter 
– 500.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C). 
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: 
– 3.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, 
– 1.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. 
Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa 25 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:
Zaprti 
Cilj podukrepa
Povečanje produktivnosti, ekonomske in okoljske učinkovitosti, povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter prilagajanje nanje.
Vloga na javni razpis
Vlogo na javni razpis v skladu z 92. členom Uredbe sestavlja izpolnjen elektronski obrazec in priložene priloge.
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: 
Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 3. avgusta 2020 do vključno 16. septembra 2020, do 23.59.
Obdobje upravičenosti stroškov:
V skladu s tretjim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi stroški, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred datumom izdaje odločba inšpektorja UVHVVR o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, s katero je odrejeno uničenje okuženih rastlin hmelja, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. 
V skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, ki so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2023.
Informacije o javnem razpisu:
– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si; 
– INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije (Priloga 1 razpisne dokumentacije).
2. Namen podpore in vrste naložb
1. Predmet podpore so individualne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47.). Predmet podpore so naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe, in sicer naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah, k čemur spadajo priprava zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo.
2. Glede na cilje iz PRP 2014–2020 je naložba iz prejšnje točke, v skladu z drugo točko drugega odstavka 5. člena Uredbe, naložba v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
3. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz 1. točke tega poglavja pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.
4. Ne glede na prejšnjo točko se za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov šteje tudi priprava hmelja, ki se v skladu s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja, razume kot postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu.
5. Vrsti naložb glede na velikost sta določeni v 9. členu Uredbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.
3. Upravičenec
1. Upravičenec do podpore je določen v prvem do petem odstavku 6. člena Uredbe.
2. Upravičenec, ki je mladi kmet mora v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena Uredbe imeti ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot je opredeljena v četrtem odstavku 6. člena iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014-2020, in sicer:
– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
S kmetijstvom povezane dejavnosti so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.
3. Izpolnjevanje pogoja iz prejšnje točke se izkazuje na podlagi:
a) končane izobrazbe,
b) članstva na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),
c) pokojninske in invalidske zavarovalne dobe iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
č) izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji, kar se izkazuje s prilogo »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu«, pri čemer mora biti oseba, ki podpiše izjavo, najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
4. Če se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe se izpolnjevanje pogoja glede nadzora nad pravno osebo izkazuje s statutom, družbeno pogodbo ali drugim ustanovnim aktom, iz katerega je razvidno, da ima v obdobju petih let pred vložitvijo vloge vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi.
4. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis
4.1. Splošni pogoji
1. Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 100. člena Uredbe, razen pogojev iz 6., 9., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 26. in 27. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe ter pogojev iz drugega do šestega odstavka 100. člena Uredbe:
a) za zahtevne naložbe se izpolnjevanja pogoja iz 11. točke prvega odstavka 100. člena in 23. točke 10. člena Uredbe izkazuje:
– z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije. Šteje se, da je finančna konstrukcija naložbe zaprta, če ima upravičenec zagotovljena sredstva v višini skupne priznane vrednosti naložbe,
– s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda, če je upravičenec javni zavod;
b) izpolnjevanje pogoja iz 25. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe se izkazuje s popisi del in stroškov iz prve in druge alineje 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, ki morajo vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti brez DDV in vrednosti z DDV. Izdelan mora biti po posameznih vrstah nasadov, legah, sortah, gostoti sajenja in naslednjih skupinah stroškov:
– priprava zemljišča;
– ograja, opora (prva postavitev oziroma obnova žičnice v primeru hmeljišč);
– sajenje;
– oskrba po letih izvedenih del.
2. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 10. in 94. člena Uredbe, razen pogojev 3., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 15., 17., 18., 19., 21. in 22. točke 10. člena Uredbe:
a) za izpolnjevanja pogoja iz 2. točke 10. člena Uredbe je moral upravičenec vložiti zbirno vlogo v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (Uradni list RS, št. 11/19 in 12/19 – popr.);
b) izpolnjevanje pogojev iz 4., 5., 12., 13. in 14. točke 10. člena Uredbe upravičenec izkazuje s poslovnim načrtom iz 5. točke 10. člena Uredbe;
c) če upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in odhodkih in ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se izpolnjevanje pogojev iz 13. točke 10. člena Uredbe izkazuje s kopijo »Bilance stanja« na dan 31. 12. 2019 in kopijo »Bilance uspeha« za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, potrjene s strani Finančne uprave Republike Slovenije, ki se priložita vlogi na javni razpis;
č) primeren prihodek iz 16. točke 10. člena Uredbe za leto 2019 znaša 10.639,56 eurov;
d) izpolnjevanje pogoja iz 20. točke 10. člena Uredbe, se za dokazovanje obsega dela na kmetiji v skladu s 3. točko 2. člena Uredbe izkazuje:
– s kopijo pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– s potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;
e) izpolnjevanje pogojev iz 94. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o že dodeljenih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«.
3. Priloga iz podtočke e) prejšnje točke je določena v razpisni dokumentaciji.
4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec
1. Poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja mora upravičenec izpolnjevati tudi pogoje iz 15. člena Uredbe:
– pogoj iz 6. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami, popisom del ter materiala vključno z obsegom lesenih drogov pri ureditvi hmeljske žičnice ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa, s šrafirano površino zemljišča na kateri bo potekala naložba oziroma na izrisu digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;
– pogoj 1. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se izkazuje z odločbo inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ki je bila izdana v letu 2019 oziroma v letu 2020, vendar najpozneje do vložitve vloge na javni razpis.
2. Če upravičenec izvaja agromelioracijska dela, mora izpolnjevati tudi pogoje iz 21. člena Uredbe.
3. Če gre za prispevek v naravi, mora upravičenec izpolnjevati tudi pogoje iz 23. in 97. člena Uredbe:
– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin upravičenca – certificirana sadika A je določen v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19, v nadaljnjem besedilu: Katalog stroškov);
– v skladu z 2. točka 23. člena Uredbe vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk: 5,76 eurov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 eurov/uro bruto za strojno delo;
– vrednost lastnega lesa pri postavitvi opore ne sme preseči vrednosti, ki je določena v Katalogu stroškov in navedena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 12. javni razpis za podukrep 4.1 za leto 2020 iz Priloga 2 razpisne dokumentacije.
5. Upravičeni in neupravičeni stroški
1. Upravičeni stroški so določeni v 5., 19. in 20. točki prvega odstavka 7. člena ter 95. in 98. členu Uredbe:
– seznam sort rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo iz prve alineje 5. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe je določen v Prilogi 4 razpisne dokumentacije;
– seznam tržno primernih sort oziroma klonov iste sorte s Sortne liste Republike Slovenije za leto 2019 iz druge alineje 5. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe je določen v Prilogi 3 razpisne dokumentacije.
2. Upravičeni stroški so določeni v Katalogu stroškov in navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 12. javni razpis za podukrep 4.1 za leto 2020 iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.
3. Če so upravičeni stroški navedeni v Seznamu upravičenih stroškov iz prejšnje točke, upravičenec v skladu s tretjim odstavkom 95. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži eno ponudbo.
4. Če upravičeni stroški niso določeni v Seznamu upravičenih stroškov iz 2. točke tega poglavja, upravičenec v skladu s šestim odstavkom 95. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Kot tržno primerljiva ponudba se šteje ponudba, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju.
5. Uveljavljanje splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe upravičenec izkazuje z računi oziroma predračuni za splošne stroške.
6. Neupravičeni stroški so določeni v 8. in 96. členu Uredbe.
6. Merila za ocenjevanje vlog
1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 25. členu in 93., 93.a členu Uredbe ter v dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014-2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja: https://www.program-podezelja.si.
2. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, ki znaša 29 točk za sklop B in 30 točk za sklop C, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.
3. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog se upošteva stanje ob oddaji elektronskega prijavnega obrazca oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi elektronskega prijavnega obrazca in priloženih prilog ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo upravičenec ne priloži vseh podatkov, prilog in dokazil oziroma so priloge in dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
4. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov (Sklop B javnega razpisa)
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe 
Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
10
0
ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov. 
ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 5 odstotkov 
ISD znaša več kot 7 do vključno 15 odstotkov. 
ISD znaša več kot 15 odstotkov
10 
1
1.2.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe 
Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
0
5
ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov. 
ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 5 odstotkov 
ISD znaša več kot 7 do vključno 15 odstotkov. 
ISD znaša več kot 15 odstotkov
1
1.3.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) 
10
0
1.3.1.
Velja za enostavne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v koledarskem letu po letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu. Obseg skupnega letnega prihodka se ugotavlja na podlagi pokritja oziroma dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN ali enostavno ali dvostavno knjigovodstvo). Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.4.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5) 
0
5
1.4.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v koledarskem letu po letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
0
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.5.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe 
Ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: NSV) projekta (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa. 
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
1.6.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10) 
Upošteva se pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti članov kmetije ter status invalidne osebe. 
10
10
Dva člana kmetije sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke za polni delovni čas ob vložitvi vloge na javni razpis.
10
10
En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka za polni delovni čas ob vložitvi vloge na javni razpis, pri čemer skupni obseg dela na kmetiji znaša vsaj 3 PDM.
8
8
En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka za polni delovni čas ob vložitvi vloge na javni razpis, pri čemer skupni obseg dela na kmetiji znaša vsaj 1,5 PDM.
5
5
En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka za polni delovni čas ob vložitvi vloge na javni razpis.
3
3
Na kmetiji ni pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovane osebe oziroma ni zaposlene osebe iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka za polni delovni čas. Nosilec ali član kmetije ima status invalidne osebe.
1
1
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
5
5
2.1.
IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se kmetijska ali kmetijski sorodna izobrazba nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. 
5
5
Končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
5
5
Končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).
4
4
Končana vsaj višja izobrazba ali visoka izobrazba (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
4
4
Končana vsaj višja izobrazba ali visoka izobrazba (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).
3
3
Končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
3
3
Končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven).
2
2
Končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
2
2
Končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4. raven)
1
1
Končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
1
1
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) 
Upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 499 točk.
4
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 349 točk.
2
2
3.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) 
Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1.
1
1
3.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1) 
Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
1
1
3.4.
IZVAJANJE NALOŽBE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1) 
Upošteva se obseg površin, s katerimi so kmetijska gospodarstva vključena v izvajanje ene ali več naravovarstvenih operacij KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
1
1
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva oziroma upravičenca v shemo kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob oddaji elektronskega prijavnega obrazca.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec imata ob vložitvi vloge na javni razpis: 
1. veljavni certifikat za enega ali več kmetijskih proizvodov za proizvode iz shem kakovosti za: 
– ekološko proizvodnjo (pridelava, pridelava in predelava, predelava), 
– zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ali 
– integrirano pridelavo ter izbrano kakovost, ali 
2. najmanj 1 odločbo o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP.
5
5
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo za leto 2019 
Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. 
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. 
2
2
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s: 
– potrdilom o članstvu v zadrugi, 
– potrdilom o članstvu v branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi, 
– potrdilom o članstvu v združenjih in društvih s področja podprte dejavnosti. 
Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa najmanj 50 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo vendar pa ne smejo preseči 5 točk.
5
5
Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
4
4
Upravičenec je član zadruge.
4
4
Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti.
3
3
Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti.
3
3
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. 
10
10
Naložba se nanaša na hmeljsko žičnico, ki je postavljena iz lesenih drogov, kar se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada.
10
10
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto merilo. 
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na trgu iz Priloge 3 razpisne dokumentacije. 
Upravičenec sadi brezvirusne sadike hmelja. 
Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane oziroma izvedene površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
10
10
Upravičenec uporablja brezvirusne sadike hmelja na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
5
5
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 6 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
5
5
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 3 in vključno 5 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
3
3
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 1 in vključno 2 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
1
1
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto merilo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane oziroma izvedene površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca. 
Naložba se nanaša v ureditev trajnih nasadov hmeljišč, s sajenjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
10
10
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
10
10
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 5 do vključno 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
6
6
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 2 do vključno 5 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
5. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (Sklop C javnega razpisa)
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe). Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
10
10
ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov. 
ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 5 odstotkov 
ISD znaša več kot 7 do vključno 15 odstotkov. 
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
10 
1
10 
1
1.2.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20) 
10
10
1.2.1.
Velja za enostavne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v koledarskem letu po letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu. 
Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
9
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.2.
Velja za zahtevne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v koledarskem letu po letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
0
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 eurov do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 eurov do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
1.3.
RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe 
Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2019 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/celotna višina naložbe brez DDV.
10
0
Količnik je večji od 4.
10
Količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4.
8
Količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3.
6
Količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2.
4
Količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5.
2
Količnik je manjši ali enak 0,2.
1
1.4.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja samo za zahtevne naložbe 
Ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti (NSV). Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebiti dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa. 
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5) 
Točke na podlagi tega merila prejmejo podjetja, ki so vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma imajo sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Upravičenec izkazuje inovativnost in razvoj podjetja s kopijo pogodbe z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela ali z vpisom raziskovalne skupine v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska dejavnost.
5
5
Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti.
5
5
Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z drugih področij.
4
4
Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela.
3
3
Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij.
2
2
2.2.
SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5) 
Upravičenec je zadruga, socialno podjetje ali invalidsko podjetje. 
Socialno podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, invalidsko podjetje pa je vpisano v register invalidskih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 
Upravičenec v elektronski prijavni obrazec vpiše število vpisa v evidenco socialnih podjetij v Republiki Sloveniji na dan objave javnega razpisa. 
Upravičenec v elektronski prijavni obrazec vpiše število vpisa v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji na dan objave javnega razpisa.
5
5
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA 
10
10
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6) 
Upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 499 točk.
4
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 349 točk
2
2
3.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2) 
Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1.
1
1
3.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1) 
Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
1
1
3.4.
IZVAJANJE NALOŽBE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1) 
Upošteva se obseg površin, s katerimi so kmetijska gospodarstva vključena v izvajanje ene ali več naravovarstvenih operacij KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
1
1
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva oziroma upravičenca v shemo kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis.
5
5
Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec imata ob vložitvi vloge na javni razpis: 
1. veljavni certifikat za enega ali več kmetijskih proizvodov za proizvode iz shem kakovosti za: 
– ekološko proizvodnjo (pridelava, pridelava in predelava, predelava), 
– zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ali 
– integrirano pridelavo ter izbrano kakovost, ali 
2. najmanj 1 odločbo o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP.
5
5
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2) 
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. 
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. 
2
2
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5) 
Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa. 
Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s: 
– potrdilom o članstvu v zadrugi, 
– potrdilom o članstvu v branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi. 
Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa najmanj 50 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo vendar pa ne smejo preseči 5 točk.
5
5
Upravičenec je skupina ali organizacija proizvajalcev.
5
5
Upravičenec je zadruga.
5
5
Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
4
4
Upravičenec je član zadruge.
4
4
Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti.
3
3
Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti.
3
3
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. 
10
10
Naložba se nanaša na hmeljsko žičnico, ki je postavljena iz lesenih drogov, kar se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada.
10
10
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto merilo. 
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na trgu iz Priloge 3 razpisne dokumentacije. 
Upravičenec sadi brezvirusne sadike hmelja. 
Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane oziroma izvedene površine novih trajnih nasadov v elektronskem prijavnem obrazcu.
10
10
Upravičenec uporablja brezvirusne sadike hmelja na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
5
5
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 6 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
5
5
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 3 in vključno 5 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
3
3
Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 1 in vključno 2 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.
1
1
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10) 
Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke se seštevajo, razen pri ocenitvah, ki se nanašajo na isto merilo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane oziroma izvedene površine trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca. 
Naložba se nanaša v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
10
10
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
10
10
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 5 do vključno 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
6
6
Naložba v ureditev trajnih nasadov hmeljišč s sajenjem odpornih sort rastlin obsega več kot 2 do vključno 5 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov hmeljišč, vključenih v to naložbo kar je razvidno iz vloge na javni razpis.
3
3
7. Finančne določbe: finančne določbe so določene v tretjem do šestem in osmem do desetem odstavku 28. člena Uredbe.
8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. Vlaganje vloge na javni razpis in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 91., 92. in 93. členu Uredbe.
2. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v dva sklopa glede na vrsto upravičenca, in sicer:
– Sklop B: naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov,
– Sklop C: naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.
3. Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– Ekonomski vidik naložbe: 35%;
– Geografski vidik upravičenca: 25%;
– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15%;
– Družbeno socialni vidik: 12%;
– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8%;
– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5%.
4. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 23 z dne 25. 1. 2019, str. 92), se vloga na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev zavrneta, če se ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji tega podukrepa.
9. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo
1. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo sta določena v 102. in 105. členu Uredbe.
2. Pogoji za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 102. členu Uredbe.
a) izpolnjevanje pogoja iz 2. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava o neizterljivosti DDV«;
b) izpolnjevanje pogoja iz 6. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Kontrolni list za preveritev skladnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila glede na določbe zakona o javnem naročanju – ZJN 3«;
c) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
č) izpolnjevanje pogojev iz 12. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje z najmanj tremi fotografijami, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter s fotografijami plakata, nalepke, začasnega panoja, obrazložitvene table ali stalne obrazložitvene table, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe;
d) vskladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe je zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev 30. junij 2023.
3. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi pogoje iz 26. člena Uredbe:
a) izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka 26. člena Uredbe upravičenec izkazuje s popisom izvedenih del za postavitev oziroma obnovo trajnega nasada hmelja in hmeljske žičnice, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak.
4. Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je v skladu z osmim odstavkom 105. člena Uredbe opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 2). Če upravičenec uveljavlja predplačilo, zahtevku za predplačilo priloži bančno garancijo.
5. Priloge iz 2. točke tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.
10. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev
1. Obveznosti upravičenca so določene v 103. in 106. členu Uredbe.
2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še obveznosti iz 1., 2., 9., 10., 11., 13. in 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:
a) če je upravičenec nosilec kmetije, izpolnjevanje obveznosti iz 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe izkazuje na podlagi naslednjih dokazil, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti:
– s kopijo pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– s potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak.
3. Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz tega poglavja poročati na predpisanem obrazcu iz Priloge 5 razpisne dokumentacije.
11. Objava podatkov o upravičencih in varstvo osebnih podatkov
1. Objava podatkov o upravičencih, ki so prejeli sredstva, je določena v 107. členu Uredbe.
2. V skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala ARSKTRP, objavljene na spletišču ARSKTRP.
12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti ter višja sila in izjemne okoliščine
1. Izvedba kontrol in sankcije za neizpolnitev oziroma kršitev obveznosti so določeni v 108. členu Uredbe.
2. Višja sila in izjemne okoliščine so določene v 109. člena Uredbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano