Uradni list

Številka 164
Uradni list RS, št. 164/2020 z dne 13. 11. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 164/2020 z dne 13. 11. 2020

Kazalo

2893. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer, stran 7384.

  
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 72/08), 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 5. dopisni seji, ki je potekala od 16. 10. 2020 do 21. 10. 2020 sprejel
O D L O K 
o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se na območju Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: občina) ureja:
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo,
2. obveznosti izvajalca in uporabnikov,
3. obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda,
4. vodovodno omrežje, objekte in naprave izvajalca in uporabnikov,
5. vzdrževanje, obnova in novogradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja,
6. izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
7. nadzor nad izvajanjem del izvajalcev pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,
8. pogoje priključitve na javni vodovod,
9. meritve in obračun porabljene pitne vode,
10. prekinitev dobave vode,
11. odvzem vode iz hidrantov,
12. varovanje javnega vodovoda,
13. vire financiranja oskrbe s pitno vodo,
14. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje.
2. člen 
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) 
(1) Občina mora zagotoviti izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve, večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve, manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Lastna oskrba s pitno vodo se izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(4) Občina v odloku, ki določa program opremljanja stavbnih zemljišč ter podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju teh občin, opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
II. POMEN UPORABLJENIH POJMOV 
3. člen 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom in vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe (v nadaljevanju tudi: vodovodni sistem oziroma javno vodovodno omrežje).
2. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik ali porabnik).
3. Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več občinam ali regiji.
4. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
5. Transportni vodovod je regionalno ali magistralno vodovodno omrežje za dovajanje pitne vode od vira do vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena.
6. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
7. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.
8. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljevanju: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka.
9. Gradbiščni priključek je priključek, namenjen za oskrbo gradbišča z vodo.
10. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun storitev javne službe.
11. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom (ventil za vodomerno uro); odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda.
12. Interni vodovod je vodovodna inštalacija, ki poteka od odjemnega mesta do točke porabe vode.
13. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
14. Vodarina je del cene, ki krije stroške izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
15. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
16. Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
17. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
18. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
19. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
20. Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med količino načrpane ali odvzete pitne vode iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod, in količino pitne vode, dobavljene uporabnikom (v nadaljevanju: vodne izgube).
21. Upravljavski nadzor je strokovni nadzor izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, ter njegov nadzor nad izvajalci del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda.
22. Kataster gospodarske javne infrastrukture je sistem zbirk evidentiranih podatkov infrastrukture, ki jih na nivoju države zagotavlja občina. Izvajalec ali skrbnik s pooblastilom občine vodi sistem zbirk in ga posreduje Območni geodetski upravi Ljubljana.
III. DEJAVNOST IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO VODO 
4. člen
(določitev izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo) 
(1) Obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja občina preko javnega podjetja na območju občine v obsegu in zgolj pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Za opravljanje javne službe iz prejšnjega odstavka na območju občine se določi družbo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: Izvajalec).
(3) Izvajalec opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo sam. Posamezne dejavnosti, ki jih zaradi zakonskih ali tehničnih omejitev ne more izvajati sam, lahko prenese na druge pravne ali fizične osebe v skladu s predpisi in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni ter drugi standardi in normativi.
5. člen 
(lastna oskrba s pitno vodo) 
(1) Občina določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Območja so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti, ki je sestavni del tega odloka.
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ni obvezna, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(6) Če se oskrbovanci, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, ne morejo dogovoriti o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi Izvajalca.
6. člen 
(obseg dejavnosti oskrbe s pitno vodo) 
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi,
– izvajanje meritev in monitoringa kakovosti pitne vode,
– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav,
– priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
– redno vzdrževanje priključkov,
– vodenje in razvijanje katastra Izvajalca in zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture vodovodnega omrežja.
7. člen 
(lastna oskrba) 
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
8. člen 
(vodenje evidence o javnih in zasebnih vodovodih in o upravljavcih javnih vodovodov) 
(1) Pristojno ministrstvo vodi evidenco o upravljavcih javnih vodovodov. Potrebne podatke za vodenje evidence iz prejšnjega stavka in njihove morebitne spremembe ministrstvu priskrbi občina.
(2) Pristojno ministrstvo vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih. Potrebne podatke, povezane z vodenjem evidenc iz prejšnjega stavka, priskrbijo ministrstvu upravljavci vodovodov, ki o posredovanih podatkih hkrati obvestijo tudi občino.
9. člen 
(opremljenost naselij) 
(1) Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka drugega člena tega odloka je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom s področja varstva pred požari, ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(2) Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
IV. JAVNA INFRASTRUKTURA 
10. člen 
(izvajanje lokalne gospodarske javne službe) 
(1) Izvajalec ima za izvajanje storitev v zvezi z oskrbo s pitno vodo v najemu objekte in naprave vodovodne infrastrukture v lasti občin.
(2) Za javno infrastrukturo iz prejšnjega odstavka Izvajalec lastniku plačuje najemnino, skladno z najemno pogodbo. Najemnina je prihodek občinskega proračuna.
(3) Občina vodi analitično evidenco za sredstva javne infrastrukture oskrbe s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, Izvajalec pa ji nudi strokovno in administrativno podporo.
(4) Izvajalec pripravi in sprejme Interni pravilnik o tehnični izvedbi ter uporabi javnega vodovodnega sistema (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), v katerem so podrobneje opredeljene vsebine v zvezi s tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
(5) Izvajalec zagotavlja dosledno ločeno računovodsko evidentiranje posameznih dejavnosti, skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi veljavnimi predpisi.
11. člen 
(izvajanje posebnih storitev) 
Izvajalec v soglasju z lastnikom javne infrastrukture opravlja tudi posebne storitve za osebe, ki niso uporabniki, ali z uporabo javne infrastrukture opravlja posebne storitve, ki niso obvezne storitve gospodarske javne službe.
V. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 
12. člen 
Izvajalec ima v zvezi z oskrbo s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– zagotavlja nemoteno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– zagotavlja zadostne količine pitne vode in higiensko neoporečnost pitne vode ter redni nadzor in preiskave kakovosti pitne vode, v skladu z veljavno zakonodajo,
– redno vzdržuje vodovodni sistem,
– po naročilu občine izvaja obnove in novogradnje na vodovodnem sistemu,
– vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, katerih upravljavec je,
– nadzira delovanje vodovodnih naprav in objektov s ciljem sledenja morebitnim motnjam v delovanju vodovodnega sistema,
– zagotavlja brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
– vzdržuje in obnavlja ali nadzira vzdrževanje in obnavljanje priključkov, če jih na pobudo lastnika vzdržuje nekdo drug,
– izvede ali nadzira izvedbo novih priključkov,
– izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja skladno s tem odlokom in drugimi predpisi s področja graditve in urejanja prostora,
– zagotavlja redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in njihove redne in izredne preglede, skladno z veljavno zakonodajo,
– zagotavlja redne popise stanj vodomerov,
– skladno z določbami področnih predpisov obračunava storitve javne službe,
– neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave vode in o času trajanja le-teh, o oporečnosti pitne vode ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil Zdravstvenega inšpektorata RS (ZIRS) ali Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),
– v primeru višje sile skupaj z občinskimi štabi civilne zaščite organizira dobavo pitne vode ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
– pripravlja predloge obnov in novogradnje vodovodnega sistema,
– sodeluje pri projektiranju vodovodnega sistema,
– pripravi načrt delovanja v izrednih razmerah oskrbe s pitno vodo,
– obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne vode,
– zagotavlja zavarovanje in varovanje vodnih virov,
– zagotavlja ustrezno raven kadrovskih zmogljivosti in tehnične opremljenosti,
– vodi analitično evidenco priključkov,
– vodi kataster gospodarske javne infrastrukture, na podlagi pooblastila občine,
– opravlja druga dela v zvezi z izvajanjem javne službe.
13. člen 
(1) Izvajalec je dolžan z javnim vodovodnim sistemom gospodariti v skladu s predpisi, tako da ohranja njegovo zmogljivost in kakovost. Slednje Izvajalec zagotavlja na podlagi Programa oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Program), ki ga sprejme skladno z določili Uredbe.
(2) Program vsebuje tudi predloge Izvajalca za obnove in novogradnje vodovodnega sistema in druge obvezne vsebine, skladno s področno zakonodajo.
14. člen 
Izvajalec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje in jo ob prenehanju upravljanja v celoti predati občini.
VI. OBVEZNOSTI UPORABNIKA 
15. člen 
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
– za priključitev obstoječega objekta oziroma objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje Izvajalca,
– pridobiti mora mnenje Izvajalca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja,
– pridobiti mora soglasje Izvajalca za povečanje dogovorjene količine vode,
– redno mora vzdrževati interni vodovod z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje,
– Izvajalcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera ter menjavo le-tega,
– zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem priključku,
– naročiti mora vris priključka v kataster Izvajalca,
– Izvajalcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na priključku,
– upoštevati mora varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
– prejete račune mora poravnati v plačilnem roku,
– Izvajalcu mora omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovoda,
– pisno obveščati Izvajalca o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, lastninske pravice ali drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,
– urediti mora medsebojno delitev stroškov omrežnine in porabljene pitne vode v večstanovanjskih objektih, ki so etažirani, po predpisih pa ne potrebujejo upravnika, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
– v primeru, da ima eno ali večstanovanjski objekt, ki ni etažiran, več lastnikov, so slednji dolžni pisno dogovoriti plačnika storitev, dogovor o tem pa posredovati Izvajalcu, v nasprotnem primeru stroške iz prejšnje alineje tega člena Izvajalec zaračuna sorazmerno po lastniških deležih.
16. člen 
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo in pod pogoji iz tega odloka.
17. člen 
(1) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedeni ločeno in brez medsebojnih povezav.
(2) Uporabnik mora na zahtevo Izvajalca dostaviti dokumentacijo, ki bo izkazovala ustreznost priključka in instalacij iz prejšnjega odstavka tega člena.
VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA ZASEBNEGA VODOVODA 
18. člen 
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve gospodarskih javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor nad priključki stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo na izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira Izvajalec,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
– vodenje katastra zasebnega vodovoda,
– Izvajalcu dostop do podatkov katastra.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnje in urejanje prostora.
VIII. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE IZVAJALCA IN UPORABNIKOV 
19. člen 
(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali interni.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso del javnega vodovodnega omrežja, objektov in naprav, so internega značaja.
(3) V primeru, ko se gradi sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno lastniku javnega vodovoda zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je tak vodovod internega značaja.
(4) Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– magistralni vodovodi, objekti in naprave,
– primarni vodovodi, objekti in naprave,
– sekundarni vodovodi, objekti in naprave,
– transportni vodovod.
(5) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno mesto,
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
(6) Obračunski vodomeri so lahko:
– enojni (navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje),
– kombinirani (navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje).
20. člen 
(kataster javnega vodovoda) 
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, gradnje in geodetsko dejavnost.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
– hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, in priključkih.
(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:
– vodovodna cev,
– vodohran,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– jašek,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– zajetje,
– objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,
– drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
(4) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega vodovoda.
(5) Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretjega odstavka tega člena se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja katastre gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja.
(6) Občina mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.
(7) Izvajalec je s tem odlokom pooblaščen za vodenje in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
XI. VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN NOVOGRADNJA OBJEKTOV IN NAPRAV VODOVODNEGA OMREŽJA 
21. člen 
(1) Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na objektih in napravah vodovodnega omrežja praviloma izvaja Izvajalec. V primeru, da dela iz prejšnjega stavka izvaja kdo drug, Izvajalec nad temi deli opravlja upravljavski nadzor.
(2) Redno vzdrževanje priključkov izvaja Izvajalec v sklopu storitve javne službe.
(3) Redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) V primeru, ko se vodomerno mesto nahaja znotraj objekta, vsa gradbena dela znotraj objekta, vključno s preboji, izvede uporabnik na svoje stroške. Prav tako izvede uporabnik vsa gradbena dela zgornjega ustroja na svoje stroške.
(5) Priključek je potrebno obnoviti:
– praviloma najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– praviloma v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
(6) Prostor za vodomer mora biti praviloma zgrajen izven objekta na uporabnikovem zemljišču, čim bližje poteka sekundarnega voda in mora biti v vsakem trenutku dostopen Izvajalcu, kateremu uporabnika ni potrebno predhodno obveščati o nameravanem dostopu. Če se vodomer nahaja na zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, mora uporabnik od lastnika zemljišča pridobiti pisno soglasje.
(7) Kadar se prostor za vodomer nahaja znotraj objekta, se mora vodomer ob obnavljanju, vzdrževalnih delih na priključku ali rekonstrukciji objekta, prestaviti izven objekta, skladno z določili prejšnjega odstavka tega člena.
(8) Uporabnik je dolžan za posege v območju priključka, vključno z ureditvijo zemljišča nad potekom cevovoda, pridobiti predhodno soglasje Izvajalca.
(9) Pri večstanovanjskih objektih, ki imajo upravnika in se vodomer nahaja znotraj objekta, izvedbo gradbenih del in delitev stroškov uredi upravnik. Kjer upravnika ni, se o izvedbi in delitvi stroškov lastniki stanovanj dogovorijo med seboj.
(10) Izvajalec postavi lastnikom objektov in stanovanj oziroma upravniku večstanovanjskih objektov rok za izvedbo gradbenih del iz prejšnjih odstavkov.
(11) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
(12) Vsi stroški obnovitvenih del priključkov v lasti uporabnikov, ki so fizične ali pravne osebe, ter stroški prestavitve vodomera pri gospodinjstvih se krijejo iz cene storitve javne službe Izvajalca.
(13) V primeru obnove, vzdrževanja ali rekonstrukcije že obstoječega javnega vodovoda, ki nima vknjižene služnostne pravice v korist občine, slednja lastnika zemljišča pozove na ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
(14) Podrobnejše pogoje za novogradnje, obnove in vzdrževanja objektov in naprav vodovodnega omrežja določa Tehnični pravilnik.
22. člen 
(obveznosti izvajalcev del) 
(1) Za vsa dela (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela itd.), ki segajo v območje varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema, si mora izvajalec teh del pred pričetkom del pri Izvajalcu pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje oziroma mnenje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del obvestiti.
(2) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku del na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod in vodovodne priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom Izvajalca. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
(3) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del je izvajalec teh del dolžan naročiti popravilo poškodb pri Izvajalcu in poravnati vse stroške popravila.
X. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD 
23. člen 
(dolžnost priključitve na javni vodovod) 
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt morata biti priključena na javni vodovod, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, in leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba. Območje javnega vodovoda obsega pas v širini 200 m na vsako stran osi poteka javnega vodovoda.
(2) Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so se dolžni na javni vodovodni sistem priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le-tega.
(3) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej s samostojnim priključkom. Priključek sestavljajo priključna garnitura s spojno cevjo v zaščiti, od sekundarnega vodovodnega omrežja preko obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi do odjemnega mesta.
24. člen 
(pravica do priključitve na javni vodovod) 
(1) Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane pogoje.
(2) Uporabnik si mora pridobiti predhodno soglasje Izvajalca.
25. člen 
(javna pooblastila) 
(1) Izvajalec izdaja:
– smernice in mnenja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora,
– druga strokovna mnenja in potrdila iz delovnega področja Izvajalca skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Izvajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdaja projektne in druge pogoje ter mnenja, skladno z zakonom, ki ureja gradnje, in Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.
(3) Izvajalec v postopkih za priključitev obstoječih objektov oziroma objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, na javni vodovod, ukinitev ali spremembo vodovodnega priključka izdaja soglasja:
– k priključitvi,
– k ukinitvi vodovodnega priključka,
– k spremembi vodovodnega priključka.
(4) K zahtevku za pridobitev smernic, izdajo projektnih pogojev ter izdajo mnenja mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(5) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti Izvajalcu za izdajo dokumentov iz tretjega odstavka:
– za soglasje za priključitev obstoječega objekta:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje legalnost gradnje, 
– dokazilo o lastništvu objekta, 
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka in 
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačila komunalnega prispevka, potrdilo občine, da dovoli priključitev pred dokončnim poplačilom; 
– za soglasje k ukinitvi vodovodnega priključka:
– situacijo z vrisanim objektom, javnim vodovodom in vodovodnim priključkom s prikazom mesta ukinitve in 
– ko uporabnik s pisnim dokumentom dokaže, da objekt ni naseljen; 
– za soglasje k spremembi vodovodnega priključka:
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka in 
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture. 
(6) Izvajalec o zahtevku za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge.
(7) V projektnih in drugih pogojih iz drugega odstavka tega člena mora Izvajalec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo in tip vodomera,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice oziroma vodnega vira,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, določene s Tehničnim pravilnikom.
26. člen 
(zahtevek za priključitev) 
(1) Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja oziroma po pravnomočnosti soglasja za priključitev objektov iz tretjega odstavka 25. člena tega odloka investitor pri Izvajalcu vloži zahtevek za priključitev objekta na vodovodno omrežje.
(2) Zahtevku iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo:
– gradbeno dovoljenje ali drug dokument, ki izkazuje legalnost gradnje (potrdilo, da ima objekt skladno z zakonom, ki ureja gradnje, uporabno dovoljenje),
– dokazilo o lastništvu objekta in soglasje solastnikov objekta, če ima objekt več lastnikov in
– služnostna pogodba ali soglasje lastnikov zemljišč, po katerih bo priključek potekal (če niso v lasti stranke).
(3) Dokumente iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti pridobi Izvajalec, lahko pa jih priloži zahtevku tudi investitor sam.
27. člen 
(izvedba in dolžina priključka) 
(1) Priključek mora biti izveden v skladu s Tehničnim pravilnikom ter v skladu s pogoji iz mnenja oziroma soglasja za priključitev na javni vodovod, izdanega s strani Izvajalca.
(2) Izvajalec je dolžan izvesti priključek najkasneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka iz prejšnjega člena, če:
– je uporabnik izpolnil vse pogoje iz mnenja oziroma soglasja,
– poravnal vse obveznosti do občine in Izvajalca iz tega odloka ter
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom.
28. člen 
(gradbiščni priključek) 
(1) Oskrba s pitno vodo za gradbišča stavb ali gradbeno inženirskih objektov je možna tudi prek gradbiščnega priključka. Namestitev gradbiščnega priključka se izvede na podlagi vloge investitorja po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Izvajalec odobri vzpostavitev gradbiščnega priključka največ za dobo dveh let. Investitor je dolžan pred potekom odobrene dobe vložiti zahtevek za spremembo gradbiščnega priključka v trajnega, ali zaprositi za podaljšanje, ki pa je možno le enkrat, največ za dve leti.
(2) Gradbiščni priključek izvede Izvajalec skladno z določbami Tehničnega pravilnika, na stroške investitorja. Če gradbiščni priključek izvede drug usposobljen izvajalec, mora ta Izvajalcu omogočiti strokovni nadzor nad izvedbo, investitor pa krije nastale stroške.
(3) Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik objekta pri Izvajalcu vložiti zahtevek za spremembo gradbiščnega priključka v trajni priključek. Zahtevku mora priložiti potrdilo o skladnosti iz prvega odstavka 29. člena tega odloka, ki ga pridobi pri pristojnem izvajalcu javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode. V kolikor lastnik objekta po začetku uporabe objekta niti po pisnem opozorilu Izvajalca ne vloži zahtevka za spremembo gradbiščnega priključka v trajnega ali odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ni urejeno skladno z veljavno zakonodajo, Izvajalec prekine dobavo vode na stroške lastnika.
(4) Po izvedbi gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka Izvajalec gradbiščni priključek vpiše v evidenco priključkov.
(5) Po spremembi gradbiščnega priključka v trajnega Izvajalec priključek evidentira v katastru javnega vodovoda ter spremeni status priključka v evidenci priključkov.
29. člen 
(pogoji priključitve) 
(1) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode s predpisi, za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
(2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju Izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
30. člen 
(evidentiranje v katastru priključkov) 
Vse priključke in spremembe v zvezi z njimi, Izvajalec evidentira v analitičnih evidencah katastra priključkov. Storitev vnosa v analitične evidence plača lastnik priključka.
31. člen 
(odklop priključka) 
(1) Uporabnik lahko pisno naroči odklop priključka, ki ga Izvajalec izvede na stroške uporabnika. Odklop se lahko izvede samo v primeru, ko uporabnik s pisnim dokumentom izkaže, da objekt ni naseljen.
(2) Če je bil izveden odklop, je v primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan plačati vse stroške ponovne priključitve.
32. člen 
(sprememba priključka) 
(1) Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način kot za nov priključek.
(2) V primeru zahteve uporabnika po dodatnem obračunskem vodomeru za isti objekt, Izvajalec občino zaprosi za potrditev. Občina vgradnjo dodatnega vodomera potrdi, v kolikor je izvedba tega v konkretnem primeru glede na veljavne občinske akte možna.
XI. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE 
33. člen 
(obračunski vodomeri) 
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi uporabniki vode lahko Izvajalec sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih.
(2) Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik.
(3) Stroški vzdrževanja in menjave vodomerov bremenijo Izvajalca in se krijejo iz cene omrežnine. Stroški okvar, ki nastanejo na vodomerih zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika (zmrzal, udar tople vode, mehanske poškodbe itd.), bremenijo uporabnika.
(4) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi Izvajalec skladno s projektom in določili Tehničnega pravilnika. Uporabniku je prepovedano prestavljati, menjati ali popravljati obračunski vodomer ter odstranjevati plombe.
(5) V enostanovanjskih objektih sta lahko montirana največ dva obračunska vodomera.
34. člen
(odčitavanje obračunskih vodomerov) 
(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam Izvajalca, za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
(2) V primeru, da Izvajalec ugotovi, da obračunskega vodomera ni mogoče odčitati, se obračuna povprečna poraba vode zadnjega obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se upošteva zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike. Uporabnik mora omogočiti odčitek oziroma odpraviti vse ovire za nemoteno odčitavanje najkasneje v roku enega meseca od poziva Izvajalca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena porabe vode. Če se ugotovi, da je bil vodomer odstranjen ali je zaradi nezakonitega posega v vodomer odčitek vodomera nižji od zadnjega odčitka, se uporabniku obračuna desetkratna povprečna poraba zadnjega obračunskega obdobja za obdobje od zadnjega odčitka do dneva ugotovitve kršitve.
35. člen 
(izredna kontrola obračunskega vodomera) 
(1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(2) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode iz prejšnjega obračunskega obdobja, stroške kontrole točnosti vodomera nosi Izvajalec.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka ugotovi, da je točnost vodomera v dopustnih mejah, se uporabniku obračuna dejanska poraba vode, stroške kontrole točnosti vodomera nosi uporabnik.
36. člen 
(merjenje porabe vode) 
Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku stanja na obračunskem vodomeru.
37. člen 
(sestavni deli cene oskrbe s pitno vodo) 
V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se ločeno oblikujejo in zaračunavajo cene za naslednje storitve:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture in
– vodarino, ki krije stroške opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo.
38. člen 
(omrežnina) 
(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni, pri čemer se uporabnikom obračunava praviloma mesečno, glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno s premerom vodomera (DN). Faktor omrežnine za posamezno velikost vodomera je določen s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej: Uredba MEDO), pri čemer se faktor 1 obračunava za vodomer s premerom DN ≤ 20.
(2) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
(3) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračunava glede na zmogljivost tega priključka, skladno z Uredbo MEDO.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračunava omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu z Uredbo MEDO.
39. člen
(zaračunavanje vodarine gospodinjstvom) 
(1) Vodarino Izvajalec uporabnikom zaračunava praviloma mesečno, na podlagi povprečne mesečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma, oziroma, v kolikor se uporabnikom storitev dobave pitne vode zaračunava pavšalno, je obračunsko obdobje en mesec.
(2) Najmanj enkrat letno, ob menjavi ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi Izvajalec poračun porabljene vode za posameznega uporabnika. V primeru, da želi uporabnik, da se mu pri mesečnem obračunu upošteva dejanska poraba vode, mora Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju.
(3) V večstanovanjskih stavbah, kjer letna poraba vode presega 1.500 m3, Izvajalec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo na podlagi dejanske mesečne porabe. Uporabniki ali upravnik večstanovanjskega objekta ali kadar po zakonu ta ni obvezen, druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, morajo Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju.
(4) Izvajalec je dolžan objavljati spremembe cen v občinskem glasilu in na svoji spletni strani.
40. člen 
(zaračunavanje vodarine poslovnim uporabnikom) 
(1) Izvajalec razdeli poslovne uporabnike iz gospodarstva in negospodarstva v dva razreda, in sicer na podlagi količine porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju. V prvi razred se uvrstijo tisti, ki povprečno porabijo manj kot 500 m3 letno, v drugi razred pa vsi drugi.
(2) Vodarino Izvajalec poslovnim uporabnikom prvega razreda zaračunava praviloma mesečno, na podlagi povprečne mesečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno, ob menjavi ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi Izvajalec poračun porabljene vode za posameznega poslovnega uporabnika. V primeru, da želi poslovni uporabnik, da se mu pri mesečnem obračunu upošteva dejanska poraba vode, mora Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec.
(3) Poslovnim uporabnikom drugega razreda Izvajalec zaračunava vodarino na podlagi dejanske mesečne porabe. Poslovni uporabniki so dolžni Izvajalcu ažurno sporočati stanje na vodomeru, in sicer praviloma med 25. in zadnjim dnem v mesecu za tekoči mesec. V nasprotnem primeru se uporabnikom zaračuna pavšal, ki je določen glede na povprečno porabo v zadnjem obračunskem obdobju.
41. člen 
(večstanovanjski objekti) 
(1) Večstanovanjski objekti, ki se na novo priključujejo na vodovodni sistem, morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj obračunski vodomer, praviloma nameščen v skupnem jašku izven objekta. Dopustna je tudi priključitev več stanovanj v objektu na en obračunski vodomer, vendar mora biti nameščen najmanj en obračunski vodomer na posamezen glavni vhod večstanovanjskega objekta.
(2) Če je po Stanovanjskem zakonu obvezna določitev upravnika, je ta zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s pitno vodo. V primerih, ko po Stanovanjskem zakonu določitev upravnika ni obvezna, se morajo lastniki stanovanjskih enot dogovoriti o načinu delitve stroškov oskrbe s pitno vodo, v nasprotnem primeru jih Izvajalec zaračuna sorazmerno, glede na lastniške deleže.
42. člen 
(plačnik računa za oskrbo s pitno vodo) 
(1) Plačnik računa za storitve oskrbe s pitno vodo je praviloma lastnik objekta oziroma stanovanjske enote. V kolikor bo plačnik druga oseba, morata lastnik in plačnik Izvajalcu posredovati sklenjen pisni dogovor oziroma obojestransko soglasje.
(2) V kolikor se lastnik in najemnik dogovorita, da je plačnik najemnik, morata Izvajalcu posredovati kopijo relevantnih strani najemne pogodbe oziroma drug dokument, iz katerega izhaja dogovor o plačevanju.
(3) V primeru, da plačnik iz prvega ali drugega odstavka tega člena računa ob zapadlosti ne plača, Izvajalec plačilo računa terja neposredno od lastnika.
43. člen 
(vgradnja vodomera v primeru prevzema zasebnega vodovoda v upravljanje) 
(1) V primeru, ko Izvajalec prevzame v upravljanje zasebni vodovod in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti, da Izvajalec najkasneje v štirih mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.
(2) Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer:
– zadnji razpoložljivi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike na osebo,
– govedo: 1,8 m3 na kravo molznico, 1,2 m3 na kravo dojiljo in 0,6 m3 za vse ostale kategorije govedi,
– konji: 1,2 m3 na konja,
– drobnica: 0,18 m3 na glavo odrasle drobnice (ovce, koze), 0,10 m3 na odstavljena jagnjeta in kozliče,
– prašiči: 0,21 m3 na prašiča.
44. člen 
(plačilo računa za oskrbo s pitno vodo) 
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun za oskrbo s pitno vodo najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(2) Če uporabnik svoje obveznosti do dneva zapadlosti računa ne poravna v celoti, mu Izvajalec pošlje pisni opomin, v katerem ga opozori na to, da mu bo v primeru neplačila prekinil dobavo vode. V kolikor uporabnik v 15 dneh od prejema pisnega opomina računa ne poravna, mu lahko Izvajalec prekine dobavo vode.
45. člen 
(ugovor zoper račun) 
(1) Če se uporabnik s prejetim računom ali delom računa ne strinja, lahko v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri Izvajalcu. Kljub vloženemu ugovoru mora uporabnik v roku poravnati nesporni del.
(2) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora. V kolikor Izvajalec uporabnikov ugovor zavrne, je uporabnik dolžan račun poravnati v nadaljnjih 8 dneh od prejema pisne zavrnitve ugovora, sicer mu lahko Izvajalec po preteku tega roka prekine dobavo vode.
XII. PREKINITEV DOBAVE VODE 
46. člen 
(1) Izvajalec v pisnem pozivu uporabnika pozove k odpravi pomanjkljivosti ter mu za to določi primeren rok, če:
– interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– je bil priključek izveden v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja oziroma brez soglasja Izvajalca ali če uporabnik brez soglasja Izvajalca spremeni način izvedbe priključka,
– uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
– uporabnik onemogoča pooblaščenim osebam Izvajalca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije ter internega hidrantnega omrežja,
– uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 42. členu tega odloka,
– uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah Izvajalcu opravljanja nujnih del na priključku,
– lastnik objekta ali stanovanja oziroma upravnik objekta v primerih, določenih v 21. členu, v roku ki ga postavi Izvajalec, ne izvede gradbenih del pri vzdrževanju priključka,
– je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
– uporabnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu Izvajalcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez obvestila prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka v postavljenem roku ne odpravi.
(3) Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave vode. Izvajalec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave vode.
47. člen 
(1) Izvajalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode:
– za čas izvedbe načrtovanih del na vodovodnem omrežju,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije itd.).
(2) Izvajalec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se je uporabnik dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je Izvajalec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.
XIII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTA 
48. člen 
(hidranti na javnem vodovodnem omrežju) 
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje Izvajalec. Enkrat letno Izvajalec v sodelovanju z javno gasilsko službo pregleda javne hidrante na njihovem območju.
(2) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja Izvajalca in brez spremstva s strani le-tega je prepovedan. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov, za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod ter izvedbo gasilskih vaj. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti Izvajalca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količine porabljene vode.
(3) Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna količina 72 m3 vode.
(4) Odvzem vode iz javnih hidrantov, ki ni odvzem iz drugega odstavka tega člena, je izjemoma dovoljen le s soglasjem in spremstvom Izvajalca.
(5) Uporabnik je dolžan poravnati stroške za porabljeno vodo ter stroške spremstva iz prejšnjega odstavka.
(6) Uporabnik mora po odvzemu vode iz prejšnjih odstavkov pustiti javni hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali.
49. člen 
(interni hidranti) 
(1) Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo.
(2) Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz internega hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati Izvajalcu, in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.
XIV. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA 
50. člen 
(gradnje na in ob vodovodnem omrežju) 
(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem Izvajalca in pod pogoji, ki jih ta določi.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela znotraj varovalnega pasu vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje Izvajalca.
(3) Pri trajni spremembi okolice mora investitor na svoje stroške poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(4) Varovalni pas posegov v vodovodno omrežje upravljavca pri magistralnih ali primarnih vodovodnih omrežjih je 5 m na vsako stran voda, pri sekundarnih vodovodnih omrežjih pa 3 m na vsako stran voda.
XV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN OBLIKOVANJE CEN 
51. člen 
(viri financiranja javne službe) 
Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cene storitev javne službe,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri.
52. člen 
(oblikovanje in določanje cen oskrbe s pitno vodo) 
(1) Za oblikovanje cen storitev javne službe se uporabljajo določila vsakokrat veljavne Uredbe MEDO, pa tudi drugi področni predpisi.
(2) Natančnejšo politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja občina uredi v posebnem odloku o določanju cen gospodarskih javnih služb v občini.
XVI. PRENOS VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE 
53. člen 
Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v last občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti občine.
54. člen 
(1) Za prenos vodovodnega sistema v lasti občine v upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov) ter določeno vodovarstveno območje po predpisu, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnega pravilnika,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
– izračunana mora biti takšna cena, ki Izvajalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti pred prevzemom oziroma v roku štirih mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom,
– pred prevzemom se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave,
– prevzem vodovoda mora biti dokumentiran z zapisniki o primopredaji.
(2) V primeru, da občina sama vodi investicije v izgradnjo ali nabavo novih objektov ali naprav javne infrastrukture, mora te objekte oziroma naprave prenesti Izvajalcu v najem in upravljanje ob dokončanju investicije oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta po letu, ko je bila investicija zaključena.
XVII. KAZENSKE DOLOČBE 
55. člen 
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek Izvajalca, če:
– ne dopusti priključitve, kot to določata 23. in 27. člen tega odloka,
– prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju s 46. in 47. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z določili 10., 12., 13., 29. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo Izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
56. člen 
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
– se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
– onemogoča osebam upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah,
– samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante ipd.),
– prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
– koristi vodo iz hidranta v nasprotju s 46. členom tega odloka,
– ne prijavi okvare na priključku,
– v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in navodili o racionalni rabi vode,
– ravna v nasprotju z določili 15., 16., 17., 23., 24., 33., 34., 49. in 48. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
XVIII. NADZOR 
57. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIRED).
58. člen 
MIRED pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– ali se vodovodno omrežje uporablja za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju javnega vodovodnega omrežja po tem odloku;
– ali se priključki na vodovodno omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji, določenimi v tem odloku in predpisi, izdanimi na podlagi tega odloka;
– dolžnost priključevanja uporabnikov na javno omrežje.
59. člen 
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
60. člen 
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
61. člen 
Pristojni občinski inšpektor:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
– z vzdrževalnimi deli na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi predpisi;
– s priključki na javno vodovodno omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja, oziroma niso vzdrževani skladno s slednjima oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno omrežje;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja;
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega mnenja oziroma soglasja;
– z ukrepi kjer se posega v vodovodno omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku itd.);
2. odredi, da se do pridobitve ustreznega akta iz 25. člena tega odloka ali do izpolnitve pogojev iz tega akta ustavi:
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na vodovodno omrežje;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega vodovodnega omrežja;
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela, vezana na posege v javno vodovodno omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje:
– ki je zgrajen brez izdaje ustreznega akta iz 25. člena tega odloka;
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji iz mnenja oziroma soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala, s katerimi se posega v območje javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v mnenju oziroma soglasju;
6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega vodovodnega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja;
7. odredi da se v določenem roku uporabnik priklopi na javno vodno omrežje.
62. člen 
(1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bila ogrožena varna uporaba pitne vode ali bi lahko nastale posledice za zdravje ljudi, živali, odrediti začasno prepoved oziroma uporabo pitne vode in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski inšpektor obvestiti občinsko upravo, Izvajalca in policijo.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
63. člen 
Izvajalec uskladi Tehnični pravilnik s tem odlokom najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
64. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 81/15 in 21/16).
65. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi v Našem časopisu.
Št. 354-16/2019
Dragomer, dne 21. oktobra 2020
Župan 
Občine Log - Dragomer 
Miran Stanovnik 

AAA Zlata odličnost