Uradni list

Številka 128
Uradni list RS, št. 128/2020 z dne 25. 9. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 128/2020 z dne 25. 9. 2020

Kazalo

2308. Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Šempeter - Vrtojba, stran 5175.

  
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 5/18) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 19. redni seji, ki je bila 17. 9. 2020, sprejel
O D L O K 
o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Šempeter - Vrtojba 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina), in sicer tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrste in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
7. programe javne službe in poročanje, ter
8. nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen 
(definicije) 
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. javna služba je gospodarska javna služba iz 1. člena,
2. občinska uprava je Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba,
3. občinski svet je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba,
4. izvajalec javne službe je Režijski obrat Občine Šempeter - Vrtojba,
5. povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov,
6. uporabniki storitev gospodarske javne službe, so izvirni povzročitelji odpadkov, ki morajo obvezno uporabljati storitve javne službe kot javne dobrine, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, saj jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
3. člen 
(opredelitev pojmov) 
(1) Odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči in je uvrščen na seznam odpadkov, ki ga določa uredba o odpadkih.
(2) Nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU.
(3) Nenevarni odpadek je odpadek, ki se ne uvršča med nevarne odpadke.
(4) Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja.
(5) Mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije.
(6) Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu z uredbo, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
(7) Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika, kot to ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
(8) Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno embalažo.
Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja.
Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.
(9) Sestavljena embalaža (v nadaljnjem besedilu: kompozit) je embalaža, sestavljena iz različnih vrst embalažnega materiala, ki jih ročno ni mogoče ločiti in od katerih noben ne presega danega odstotka mase ter v celotni embalaži in v posameznih vrstah embalažnega materiala koncentracija svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma ne presega mejne vrednosti določene v Uredbi z embalažo in odpadno embalažo.
(10) Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke.
(11) OEEO (odpadna električna in elektronska oprema) je EEO (električna in elektronska oprema), ki je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vključno z vsemi sestavnimi deli, podsestavi in potrošnim materialom, ki je del proizvoda, ko se ta zavrže.
OEEO iz gospodinjstev je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo.
(12) Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane.
(13) Biorazgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije in se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 01 08.
(14) Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
(15) Odpadki iz čiščenja cest so odpadki s številko odpadka 20 03 03, ki nastajajo pri opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin.
(16) Odpadki s tržnic so odpadki s številko odpadka 20 03 02, ki nastajajo pri obratovanju tržnic.
(17) Odpadki z vrtov, parkov in pokopališč so odpadki iz podskupine 20 02 s seznama odpadkov.
(18) Guma je pnevmatika za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (v nadaljnjem besedilu: vozila); za gume se ne štejejo plašči za kolesa brez motorja (velo plašči) in ščitniki za avtomobile ter zračnice za gume vseh vrst.
(19) Izrabljena guma je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljena guma je tudi guma, ki jo njen uporabnik vrne distributerju gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga. Izrabljena guma je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 s seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(20) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki.
(21) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(22) Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.
(23) Skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja.
(24) Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov.
(25) Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom.
(26) Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
(27) Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.
(28) Prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat.
(29) Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo v zbiralnih akcijah.
(30) Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(31) Hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje skladen s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(32) Hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznem gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu ali tem gospodinjstvom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(33) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema. Predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(34) Namenske predpisane posode za odpadke so predpisane posode za odpadke, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
(35) Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostankov komunalnih odpadkov.
(36) »Tehnični pravilnik« je pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
(37) »Program odvoza« je določen z letnim Programom ravnanja z odpadki. Program ravnanja z odpadki mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
4. člen 
(subsidiarno ukrepanje) 
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu občine.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
5. člen 
(oblika izvajanja javne službe) 
Javno službo izvaja Režijski obrat Občine Šempeter - Vrtojba na območju občine pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.
6. člen 
(strokovno tehnične in razvojne naloge) 
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge gospodarske javne službe, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarske javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarske javne službe,
– vodenja katastra prevzemnih mest, zbiralnic, zbirnih centrov, hišnih kompostnikov ter malih kompostarn,
– strokovni nadzor nad izvajalcem gospodarske javne službe,
– financiranje gospodarske javne službe,
opravlja Občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge se financirajo iz proračuna občine.
7. člen 
(dolžnosti izvajalca javne službe) 
Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec:
– redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javne službe za celotno območje občine,
– voditi evidenco uporabnikov in obračunavati storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uporabnikom,
– voditi evidenco uporabnikov in obračunavati storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– obvestiti uporabnike, ki uporabljajo občinska prevzemna mesta (ekološke otoke), na katerem prevzemnem mestu so nameščene namenske predpisane posode zanje,
– redno in pravočasno obveščati uporabnike storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe,
– voditi predpisane evidence o odpadkih in ravnanju z njimi,
– zagotavljati in objavljati podatke ter poročati občinski upravi ter drugim organom skladno s predpisi,
– v sodelovanju z občinsko upravo skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Tehničnega pravilnika,
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov ravnanja z odpadki.
3. VRSTE IN OBSEG JAVNIH DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 
8. člen 
(obseg javne službe) 
(1) Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zajema:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah,
– zbiranje komunalnih odpadkov v premičnih zbiralnicah,
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(2) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje:
– ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
– kosovnih odpadkov,
– odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,
– odpadkov s tržnic,
– odpadkov iz čiščenja cest,
– mešanih komunalnih odpadkov in
– izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe zbiranja ne zbirajo:
– odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,
– odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi.
(4) Javna služba zajema tudi prevoz mešanih komunalnih odpadkov od zbirnega centra do naprave za obdelavo odpadkov.
9. člen 
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja z odpadki) 
(1) Izvajalec zbiranja v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi osnutek tehničnega pravilnika, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev,
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,
– minimalni standard opreme prevzemnih mest (ekoloških otokov) ter zbiralnic to je vrsto in število predpisanih posod ter način vzdrževanja predpisanih posod,
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
(4) Izvajalec zbiranja opravlja javno službo skladno s Programom ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: program), ki ga izdela vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto. Sestavni del programa je tudi letni razpored zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: urnik). Program ravnanja z odpadki sprejme župan občine in z njim seznani občinski svet.
10. člen 
(določitev prevzemnih mest (ekoloških otokov) ter zbirnih centrov) 
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti prevzemna mesta (ekološke otoke), kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo prevzemna mesta lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. Za tekoče vzdrževanje in skrb za red, čistočo in dostop v zimskem času na prevzemnih mestih skrbijo lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun.
(3) Prevzemna mesta (ekološke otoke) lahko gradi in obnavlja (investicijsko vzdržuje) tudi občina. Tekoče vzdrževanje in skrb za red in čistočo na občinskih prevzemnih mestih (ekoloških otokih) izvaja izvajalec.
(4) Odpadke na javnih površinah je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe.
11. člen 
(ločeno zbiranje odpadkov) 
(1) Uporabniki javne službe to je izvirni povzročitelji odpadkov so dolžni skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter skladno z navodili prepuščati izvajalcu javne službe komunalne odpadke, ki se zbirajo ločeno, v predpisane namenske posode na prevzemnih mestih (ekoloških otokih), premičnih zbiralnicah, prevzemnih mestih kosovnih odpadkov ali v zbirnem centru.
(2) Namenske predpisane posode na prevzemnih mestih (ekoloških otokih) so namenjene zbiranju:
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljene embalaže,
– mešanih komunalnih odpadkov,
– biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov,
– zelenega vrtnega odpada.
(3) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko jim izvajalec določi način in kraj zbiranja (prevzemno mesto) ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke.
12. člen 
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vrečk za odpadke) 
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Tehnični pravilnik.
13. člen 
(priprava odpadkov za odvoz) 
(1) Povzročitelj je dolžan zagotoviti, da so pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom, predpisane posode za odpadke postavljene na prevzemno mesto.
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in dovoznih poteh do njih. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do prevzemnega mesta.
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti prevzemno mesto in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja.
(4) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do prevzemnega mesta (ekološkega otoka).
(5) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz prevzemnih mest (ekoloških otokov).
14. člen 
(potek zbiranja in odvoza) 
(1) Število odvozov odpadkov po posameznih frakcijah, glede na letne čase, se podrobno določi v letnem Programu ravnanja z odpadki.
(2) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za mešane komunalne odpadke izprazniti tudi, če niso polne.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo.
(4) Kadar izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan takoj očistiti.
(5) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
(6) V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno prevzemno mesto.
15. člen 
(vozila za odvoz odpadkov) 
(1) Izvajalec javne službe mora odpadke prevažati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzročata prašenja ter da ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Med prevozom se odpadki ne smejo raztresati in omogočeno mora biti nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s predpisi.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo odpadki, tako da ni ogroženo človekovo zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje.
(3) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe ali podizvajalec, če odvaža odpadke z neustrezno opremljenimi, umazanimi ali ne vzdrževanimi vozili, tako da je ogroženo človekovo zdravje ali da povzroča škodljive vplive na okolje. Z globo 400 EUR se za ta prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca ali podizvajalca.
16. člen 
(kompostiranje bioloških odpadkov) 
(1) Uporabniki, ki imajo možnost kompostiranja bioloških odpadkov v hišnem kompostniku lahko biološke odpadke kompostirajo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(2) Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, izvajalcu predložijo izjavo o kompostiranju ter mu omogočajo pregled kompostnika. V tem primeru ne plačujejo stroškov zbiranja bioloških odpadkov.
17. člen 
(zbiralne akcije kosovnih odpadkov) 
(1) Izvajalec javne službe mora v vsakem naselju v občini kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih. Način prevzema in prevzemna mesta izvajalec uskladi z občinsko upravo v letnem Programu ravnanja z odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje.
18. člen 
(zbiranje odpadkov v premični zbiralnici) 
(1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira:
1. nevarne komunalne odpadke, kot jih določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in so na primer:
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– 15 01 11* kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklop (npr. iz azbesta), vključno s praznimi tlačnimi posodami,
– 20 01 13* topila (sem spada tudi bencin),
– 20 01 14* kisline,
– 20 01 15* alkalije,
– 20 01 17* fotokemikalije,
– 20 01 19* pesticidi (sem spadajo tudi odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi),
– 20 01 26* olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25 (sem spadajo tudi odpadna olja iz predpisa, ki ureja odpadna olja),
– 20 01 27* barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (sem spadajo tudi kartuše iz tiskalnikov),
– 20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– 20 01 31* citotoksična in citostatična zdravila,
– 20 01 33* baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (sem spadajo prenosne svinčeve in nikeljkadmijeve baterije ter baterije, ki vsebujejo živo srebro ter svinčevi avtomobilski akumulatorji.
2. nenevarne komunalne odpadke, kot jih določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in so na primer:
– 20 01 25 jedilno olje in maščobe,
– 20 01 28 barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– 20 01 30 čistila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– 20 01 32 zdravila,
– 20 01 34 baterije in akumulatorji (prenosne alkalne baterije, razen baterij, ki vsebujejo živo srebro ter druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi).
3. zelo majhno OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Izvajalec javne službe mora v vsakem naselju v občini, zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj tolikokrat, kot to določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine.
19. člen 
(zbiranje odpadkov v zbirnih centrih) 
(1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira:
1. nevarne komunalne odpadke, kot jih določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in so na primer:
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– 15 01 11* kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklop (npr. iz azbesta), vključno s praznimi tlačnimi posodami,
– 20 01 13* topila (sem spada tudi bencin),
– 20 01 14* kisline,
– 20 01 15* alkalije,
– 20 01 17* fotokemikalije,
– 20 01 19* pesticidi (sem spadajo tudi odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi),
– 20 01 26* olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25 (sem spadajo tudi odpadna olja iz predpisa, ki ureja odpadna olja),
– 20 01 27* barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (sem spadajo tudi kartuše iz tiskalnikov),
– 20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– 20 01 31* citotoksična in citostatična zdravila,
– 20 01 33* baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (sem spadajo prenosne svinčeve in nikeljkadmijeve baterije ter baterije, ki vsebujejo živo srebro ter svinčevi avtomobilski akumulatorji,
– les, ki vsebuje nevarne snovi (sem spadajo tudi leseni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju).
2. nenevarne komunalne odpadke, kot jih določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in so na primer:
– 15 01 01 papirna in kartonska embalaža,
– 15 01 02 plastična embalaža (sem spada tudi biorazgradljiva plastična embalaža),
– 15 01 03 lesena embalaža,
– 15 01 04 kovinska embalaža,
– 15 01 05 sestavljena (kompozitna) embalaža,
– 15 01 06 mešana embalaža (plastična kovinska in sestavljena embalaža, sem spada tudi embalaža odpadnih nagrobnih sveč),
– 15 01 07 steklena embalaža,
– 15 01 09 embalaža iz tekstila,
– 20 01 01 papir in karton (sem spadajo tudi deli kosovnih odpadkov, ki so pretežno iz papirja in kartona po razstavljanju),
– 20 01 02 steklo,
– 20 01 10 oblačila,
– 20 01 11 tekstil (sem spadajo tudi oblazinjeni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
– 20 01 25 jedilno olje in maščobe,
– 20 01 28 barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27,
– 20 01 30 čistila, ki niso navedena pod 20 01 29,
– 20 01 32 zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31,
– 20 01 34 baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (sem spadajo prenosne alkalne baterije razen baterij, ki vsebujejo živo srebro ter druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi),
– 20 01 38 les, ki ni naveden pod 20 01 37 (sem spadajo tudi leseni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
– 20 01 39 plastika (sem spada gospodinjska plastika, plastične igrače, ki niso OEEO, nosilci podatkov npr. AV kasete, CD, DVD, diskete, deli kosovnih odpadkov, ki so pretežno iz plastike po razstavljanju),
– 20 01 40 kovine (sem spadajo železne kovine, barvne kovine, zlitine, odpadki, ki so pretežno iz kovin, deli kosovnih odpadkov, ki so pretežno iz kovin po razstavljanju, injekcijske igle iz osebne uporabe. Sem ne spada OEEO),
– 20 01 41 odpadki iz čiščenja dimnikov,
– 20 02 01 biorazgradljivi odpadki (sem spadajo zeleni vrtni odpad, zeleni odpad iz parkov, zeleni odpad s pokopališč),
– 20 02 02 zemlja in kamenje (sem spadata zemlja in kamenje z vrtov, parkov in pokopališč),
– 20 02 03 drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi (sem spadajo drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi, z vrtov, parkov in pokopališč).
3. OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo,
4. kosovne odpadke in
5. izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(2) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora odpadke iz prvega odstavka tega člena v zbirnem centru prevzemati najmanj 30 ur na teden, od tega najmanj 10 ur po 15. uri in najmanj dve soboti na mesec po štiri ure. Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v soglasju z občinsko upravo. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
(4) V zbirnem centru sme pooblaščeni delavec izvajalca ugotoviti identiteto povzročitelja odpadkov. Če povzročitelj odpadkov ne želi razkriti svoje identitete, pooblaščeni delavec izvajalca odpadkov ni dolžan sprejeti. Prav tako odpadkov pooblaščeni delavec izvajalca odpadkov ne sme sprejeti, če ne gre za povzročitelja, ki je upravičen do prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru (npr. ni z območja občine), ali se odpadki, ki jih povzročitelj želi prepustiti ne zbirajo v zbirnem centru.
(5) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo.
(6) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra v njegovi bližini.
20. člen 
(javne prireditve) 
(1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za vsaj:
1. odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
2. odpadno embalažo iz stekla,
3. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
4. mešane komunalne odpadke ter
5. biološke odpadke.
(2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega odstavka, nosi organizator.
(3) Izvajalec javne službe prevzame odpadke iz prvega odstavka tega člena na mestu javne prireditve.
(4) Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi za svoje biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
21. člen 
(drugi odpadki) 
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.
22. člen 
(oddajanje odpadkov v nadaljnje ravnanje) 
(1) Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje, tako kot določa državni predpis, ki ureja gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in sicer da je za:
1. odpadke, primerne za recikliranje, zagotovljeno recikliranje,
2. odpadno embalažo, odpadne baterije in akumulatorje, OEEO in druge odpadke, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, zagotovljeno ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo te odpadke,
3. gorljive odpadke, ki niso primerni za recikliranje, zagotovljena predelava v trdno gorivo v skladu s predpisom, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo, ali sežig ali sosežig v skladu s predpisom, ki ureja sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov,
4. nevarne odpadke zagotovljena obdelava, kot je za posamezne nevarne odpadke določeno v predpisih, ki urejajo odpadke,
5. mešane komunalne odpadke zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Mešane komunalne odpadke mora izvajalec oddati v obdelavo izvajalcu gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini.
23. člen 
(obveščanje uporabnikov) 
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
– navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
– obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
– ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
– lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
– prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
– prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z:
– ločenim zbiranjem odpadkov v skladu s predpisi, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
– hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem,
– pravilnim prepuščanjem odpadkov v premični zbiralnici in zbirnem centru,
– načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in
– tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
24. člen 
(divja odlagališča) 
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja, se sanirajo skladno s predpisi o varstvu okolja.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu javne službe iz 1. člena, izven za to določenih prevzemnih mest, je dolžan poravnati stroške sanacije.
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN 
25. člen 
(uporaba javnih dobrin) 
Javne dobrine, to je izvajanje storitev obvezne občinske javne službe iz 1. člena, so zagotovljene vsem uporabnikom (izvirnim povzročiteljem odpadkov) pod enakimi pogoji, ki so predpisani s tem odlokom ali drugimi predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe.
26. člen 
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prevzemna mesta) 
(1) Prevzemno mesto je prostor na funkcionalni površini objektov v posesti uporabnikov in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo z javne prometne površine. Lokacije prevzemnih mest določi izvajalec v soglasju z uporabniki, pri čemer je lokacija prevzemnega mesta lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop za smetarsko vozilo ni zagotovljen, se prevzemno mesto določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in uporabnikom ni soglasja glede lokacije prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto občinska uprava.
(2) Prevzemno mesto za odpadke mora ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 
27. člen 
(uporabniki storitev javne službe) 
(1) Uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju; uporabnik) je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(2) Evidenco uporabnikov vzpostavi in vodi izvajalec gospodarske javne službe.
28. člen 
(pogodbeni uporabniki) 
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti, ki s svojim delovanjem ali dejavnostjo povzročajo komunalne odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino komunalnih odpadkov na gospodinjstvo v občini.
(2) Status pogodbenega uporabnika pridobijo uporabniki poslovnih objektov, ki uporabljajo poslovno površino objektov oziroma prostorov večjo od 75 m2.
(3) Uporabnik pridobi status pogodbenega uporabnika s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem odlokom obvezna.
29. člen 
(pravice uporabnikov storitev javne službe) 
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba predpisanih posod za zbiranje odpadkov,
– pravica do uskladitve prostornine in števila predpisanih posod z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe,
– da je obveščen o storitvah javnih služb.
30. člen 
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) 
(1) Uporabnik mora svoje komunalne odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v skladu z državnim predpisom, ki ureja javno službo zbiranja določenih vrst odpadkov in na način, določen s tem odlokom.
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo prepustitvijo izvajalcu javne službe ne škodijo okolju,
– da so predpisane posode in namenske vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto,
– da so pokrovi na namenskih predpisanih posodah in namenske vrečke na prevzemnih mestih zaprte,
– da je okolica prevzemnih mest čista,
– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– odstranjevanje snega ob namenskih predpisanih posodah ter čiščenje pokrovov namenskih predpisanih posod,
– prijavo pri izvajalcu javne službe, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu takoj, ko nastanejo, oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe nastanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih,
– redno plačevanje storitev javne službe.
31. člen 
(prepovedi) 
(1) Prepovedano je:
– prepuščanje odpadkov izven predpisanih namenskih posod za odpadke,
– brskanje po predpisanih namenskih posodah za odpadke ter odnašanje in razmetavanje odpadkov iz predpisanih namenskih posod za odpadke,
– prepuščanje vseh vrst odpadkov v namenskih posodah namenjenim drugim vrstam komunalnih odpadkov,
– prepuščanje kosovnih odpadkov izven zbirnega centra, ali izven za to določenih prevzemnih mest v zbiralni akciji,
– napolniti predpisano namensko posodo tako, da je ni mogoče zapreti, ali jo ob prepuščanju odpadkov pustiti odprto,
– onesnaževanje prevzemnih mest (ekoloških otokov) ter okolice premičnih zbiralnic, in zbirnega centra,
– poškodovati opremo, objekte in naprave namenjene izvajanju javne službe,
– samovoljno premikati predpisane namenske posode na prevzemnih mestih (ekoloških otokih) z ene lokacijo na drugo ali izven prevzemnega mesta (ekološkega otoka),
– lepiti plakate in obvestila na opremo prevzemnih mest ter predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati (razen za izvajalca zbiranja odpadkov),
– sežigati vse vrste odpadkov, razen zelenega vrtnega odpada izven strnjenega naselja.
(2) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katero od prepovedi iz prvega odstavka tega člena. Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
(3) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši katero od prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero od prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(5) Plačilo povzročene škode ne izključuje odgovornosti za prekršek.
32. člen 
(dolžnost posredovanja podatkov) 
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu javne službe pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, predpisanih posodah za zbiranje odpadkov ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec izvede vpis v evidenco uporabnikov. Novi uporabniki morajo izvajalcu sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec uporabniku zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi uporabnik posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(4) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki pisno ne prijavi izvajalcu javne službe začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike pričetka povzročanja odpadkov skladno s prvim odstavkom tega člena, ali pisno ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev skladno z drugim odstavkom tega člena. Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori ta prekršek.
(5) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pisno ne prijavi izvajalcu javne službe začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike pričetka povzročanja odpadkov skladno s prvim odstavkom tega člena, ali pisno ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev skladno z drugim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki pisno ne prijavi izvajalcu javne službe začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike pričetka povzročanja odpadkov skladno s prvim odstavkom tega člena, ali pisno ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev skladno z drugim odstavkom tega člena.
6. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA 
33. člen 
(viri financiranja) 
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva iz:
– plačil uporabnikov storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– subvencij,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– izvajanjem drugih posebnih storitev povezanih z izvajanjem javne službe,
– drugih virov.
34. člen 
(zavezanci za plačilo) 
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je dolžan z izvajalcem obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov skleniti pogodbo, s katero medsebojno uredita način oddajanja mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo in odlaganje ter zaračunavanja in plačevanja storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je tisti, ki je dolžan uporabnikom na istem računu poleg stroškov gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, zaračunati tudi stroške gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(4) Uporabniki, ki so izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov prepustili odpadke, so mu zavezani plačati tudi stroške storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
35. člen 
(cene storitev) 
(1) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev predlaga izvajalec javne službe z elaboratom, ki ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javne službe pa oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno storitev.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine (kg) posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški izvajanja javne službe, kot je to predpisano s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(4) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev. Cena opravljanja storitev je sestavljena iz neposrednih stroškov materiala in storitev, neposrednih stroškov dela, drugih neposrednih stroškov, splošnih (posrednih) proizvajalnih stroškov, nabavno prodajnih stroškov in upravnih stroškov. Cena javne infrastrukture je sestavljena iz stroškov amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroškov odškodnin, finančnih jamstev in odhodkov financiranja.
(5) Občina zagotavlja gospodarsko javno infrastrukturo potrebno za izvajanje javne službe.
(6) Izvajalec za izvajanje javne službe uporabnikom obračunava stroške za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje javne službe, in s katero upravlja, skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(7) Cena javne infrastrukture se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe. Občinski svet z aktom, s katerim odloči o subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij.
36. člen 
(obračunsko obdobje in obračun) 
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra.
(2) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje izdela elaborat do 31. marca tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Elaborat je dolžan izdelati tudi za javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(3) Razliko med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev upošteva v elaboratu pri izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje. Razlike se ugotavljajo in poračunavajo na ravni posamezne javne službe in ločeno za stroške storitev ter stroške infrastrukture.
(4) Razliko iz prejšnjega odstavka izvajalec ugotovi tako, da od vseh prihodkov gospodarske javne službe obračunskega obdobja brez prihodkov od posebnih storitev (saj ti znižujejo lastno ceno javne službe) odšteje obračunske odhodke obračunskega obdobja, kot jih predpisuje predpis, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (od ugotovljenih odhodkov se odštejejo prihodki od posebnih storitev in prišteje dovoljeni donos na poslovno potrebna osnovna sredstva). Izvajalec je v svojih računovodskih evidencah dolžan voditi in v poročilih ter elaboratu izkazovati razlike po posameznih obračunskih obdobjih in kumulativni rezultat na koncu vsakega obdobja.
(5) Pozitivna razlika se lahko za prihodnje obdobje v enkratnem znesku vrne občini, če je bila razlika ustvarjena s subvencijo, ali v enkratnem znesku vrne uporabnikom, ali odšteje od predračunskih stroškov prihodnjega obdobja. Negativna razlika se za prihodnje obdobje prišteje predračunskim stroškom. Za določitev nove cene se upoštevajo predračunske količine za naslednje obdobje.
(6) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča občinski svet. Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe.
37. člen 
(elaborat o oblikovanju cen) 
(1) Izvajalec javne službe vsako leto pripravi elaborat o ceni javne službe v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom ter ga posreduje občini najpozneje do 31. marca ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. V Elaboratu izvajalec javne službe ločeno prikaže vse prihodke in odhodke iz naslova posamezne javne službe ter prihodke iz naslova izvajanja posebnih storitev za preteklo obračunsko obdobje (preteklo koledarsko leto).
(3) Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh.
(4) Občinski svet odloči o cenah na podlagi elaborata praviloma do 30. junija tekočega leta tako, da se nove cene uporabljajo za obdobje od 1. julija tekočega leta naprej.
38. člen 
(način obračunavanja) 
(1) Enota količine storitev javne službe je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki prepustijo izvajalcu javne službe.
(2) Enota količine storitev gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev oddajo izvajalcu obdelave v obdelavo.
(3) Enota količine storitev gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov odloži ali odstrani.
(4) Način obračunavanja zbiranja komunalnih odpadkov se določi ločeno za:
– pogodbene uporabnike javne službe, to je tiste uporabnike, ki ustvarijo bistveno večjo količino komunalnih odpadkov kot posamezno gospodinjstvo v skladu z 28. členom tega odloka in zato prepuščajo samo mešane komunalne odpadke na lastnih prevzemnih mestih,
– ostale uporabnike javne službe: gospodinjstva, lastnike oziroma uporabnike počitniških objektov in drugih objektov, uporabnike poslovnih objektov in manjša podjetja oziroma obrtnike ter druge izvajalce pridobitne dejavnosti (vinarje, kmečke turizme ipd.), ki ustvarjajo manjše količine odpadkov kot pogodbeni uporabniki in prepuščajo komunalne odpadke na občinskih prevzemnih mestih (ekoloških otokih).
(5) Pogodbenim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede na količino prepuščenih mešanih komunalnih odpadkov, merjeno v kilogramih (kg). V kolikor izvajalec javne službe ne izvaja tehtanja odpadkov pogodbenim uporabnikom javne službe pri individualnem praznjenju posod za odpadke, se količina odpeljanih odpadkov v kg ugotavlja kot zmnožek prostornine posamezne posode za odpadke izražene v litrih, števila praznjenj posamezne posode in povprečne specifične teže mešanih komunalnih odpadkov izražene v kg na liter prostornine posode odpeljanih v preteklem koledarskem letu v občini.
(6) Pogodbenim uporabnikom se količina mešanih komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo določi tako, da je enaka količini prepuščenih mešanih komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka.
(7) Pogodbenim uporabnikom se količina odloženih ali odstranjenih odpadkov določi tako, da se količino mešanih komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo iz prejšnjega odstavka pomnoži z razmerjem med obračunsko količino vseh odloženih ali odstranjenih odpadkov v preteklem obdobju (letu) v občini in obračunsko količino vseh mešanih komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo v preteklem obdobju (letu) v občini.
(8) Pogodbenim uporabnikom se storitev javnih služb obračuna kot zmnožek tako ugotovljenih količin in potrjenih cen posamezne gospodarske javne službe, izraženih v EUR/kg.
(9) Ostalim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede na pavšalno določene količine in cene posameznih storitev javnih služb na osebo na mesec, in sicer:
– pavšalno količino zbranih komunalnih odpadkov (brez bioloških odpadkov),
– pavšalno količino zbranih bioloških odpadkov,
– pavšalno količino (mešanih) komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo in
– pavšalno količino odloženih ali odstranjenih komunalnih odpadkov.
(10) Pavšalne količine odpadkov izražene v kg na osebo na mesec se ločeno določijo za
– zbrane komunalne odpadke (brez bioloških odpadkov),
– zbrane biološke odpadke,
– (mešane) komunalne odpadke oddane v obdelavo in
– odložene ali odstranjene komunalne odpadke
tako, da se predračunske količine odpadkov v naslednjem obdobju (letu) zbrane samo od ostalih (ne pogodbenih) uporabnikov, delijo s skupnim številom obračunanih storitev (po osebah) v preteklem obdobju (letu) in delijo še z 12 mesecev.
(11) Izvajalec mora v elaboratu navesti točne podatke o skupnem številu obračunanih storitev (po osebah) v preteklem obdobju.
(12) Pavšalne obračunske količine posameznih storitev javne službe, izražene v kg na osebo na mesec, so sestavni del sklepa občinskega sveta o določitvi cen posameznih storitev javne službe, ki so izražene v EUR/kg.
(13) Cena storitev javnih služb na osebo na mesec se izračuna kot vsota zmnožkov pavšalnih količin posameznih storitev na osebo na mesec in cen posameznih storitev javne službe, izraženih v EUR/kg.
(14) Uporabnikom se storitve obračuna:
– za gospodinjstva: cena storitev javnih služb na osebo na mesec pomnožena s številom članov gospodinjstva,
– za uporabnike počitniških objektov: cena storitev javnih služb na osebo na mesec za dve osebi,
– za uporabnike občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: cena storitev javnih služb na osebo na mesec za eno osebo,
– za uporabnike z začasnim izostankom uporabe objekta se zaračunava smetarina v višini 1/3 pavšalne količine,
– za uporabnike poslovnih objektov oziroma prostorov se zaračunavajo storitve javne službe glede na pavšalno določene količine oddanih odpadkov v sorazmerju z uporabljano poslovno površino objektov oziroma prostorov. Obračunska lestvica je naslednja:
– za poslovno površino do 29 m2 1 oseba,
– za poslovno površino od 30 do 44 m2 2 osebi,
– za poslovno površino od 45 do 59 m2 3 osebe,
– za poslovno površino od 60 do 75 m2 4 osebe.
(15) Občasna uporaba objekta oziroma začasni izostanek uporabe objekta mora biti podprt z dokazili. Breme dokazovanja je na lastniku ali najemniku oziroma uporabniku objekta. Praviloma dokazila, iz katerih je razvidna poraba tekočih stroškov (voda, elektrika …) je potrebno najmanj dvakrat letno ali na poziv dostaviti izvajalcu javne službe. V primeru, da dokazila ne odražajo stanja občasne uporabe ali začasnega izostanka uporabe objekta, ima izvajalec pravico zaračunati storitve ravnanja z odpadki za nazaj.
(16) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
(17) Gospodinjstva lahko v skladu s predpisom o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki sama zagotovijo predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem. V tem primeru se gospodinjstvu, ki ima hišni kompostnik in kompostira v skladu s predpisi, ne obračuna storitev zbiranja bioloških odpadkov. Breme dokazovanja pravilnega kompostiranja je na uporabniku.
39. člen 
(izstavitev računa) 
(1) Izvajalec zbiranja izstavlja račune pogodbenim uporabnikom mesečno, ostalim uporabnikom pa dvomesečno.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(3) Za isto gospodinjstvo se izstavi en račun za vse uporabnike (člane gospodinjstva) osebi, ki zastopa ostale.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora.
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin.
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in za račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, mora z izvajalcem o načinu zastopanja skleniti posebno pogodbo.
40. člen 
(obveznost plačila) 
(1) Uporabnik plačuje storitev po tem odloku, na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najpozneje v 20-ih dneh po njegovi izstavitvi.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavnimi predpisi predpisane elemente.
(3) Račun mora uporabnik plačati v navedenem roku. Uporabnik lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8 dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec zbiranja je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 8 dni.
(4) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v postavljenem roku in računu ne ugovarja, ga je izvajalec zbiranja dolžan opomniti.
(5) Če uporabnik ne plača računa niti v 18 dneh po izdanem opominu, mu izvajalec izstavi zadnji opomin in opozori uporabnika na posledice neplačila. V primeru neplačila prične s postopki izterjave skladno z veljavnimi predpisi.
41. člen 
(prihodki od posebnih storitev izvajalca) 
V primeru, da se povzročitelj odpadkov in izvajalec javne službe dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom, je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne službe, kot prihodek od posebnih storitev, ki zmanjšujejo lastno ceno javne službe.
42. člen 
(posredovanje podatkov izvajalcu) 
Občinska uprava v okviru svojih pristojnosti zagotavlja podatke iz uradnih evidenc prebivalstva in gospodarskih subjektov, ki so potrebni za vzpostavitev in usklajevanje evidence uporabnikov javne službe za potrebe obračuna storitev, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o lastnikih, uporabnikih in površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.
7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
43. člen 
(infrastruktura lokalnega pomena) 
Za izvajanje javne službe je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,
– zemljišče in objekti občinskih prevzemnih mest (ekoloških otokov).
44. člen 
(lastništvo zbirnega centra, prevzemnih mest (ekoloških otokov) in predpisanih posod) 
(1) Zbirni center in občinska prevzemna mesta (ekološki otoki) so občinska infrastruktura v lasti občine s katero upravlja izvajalec javne službe.
(2) Investicijsko vzdrževanje zbirnega centra in občinskih prevzemnih mest (ekoloških otokov) zagotavlja občina.
(3) Redno vzdrževanje in čiščenje zbirnega centra in občinskih prevzemnih mest (ekoloških otokov) bremeni sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
(4) Opremo zbirnega centra in predpisane posode za odpadke zagotavlja občina kot ustanovitelj izvajalca. Izvajalec je dolžan skrbeti za njihovo vzdrževanje opreme, ter vzdrževanje, pranje in obnavljanje predpisanih posod, stroški le-tega pa bremenijo javno službo.
(5) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja.
45. člen 
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke) 
(1) Izvajalec mora vsa prevzemna mesta (ekološke otoke) opremiti z ustreznimi namenskimi predpisanimi posodami, in sicer za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, zelenega vrtnega odpada, papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, odpadne embalaže iz stekla in odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljene embalaže.
(2) Izvajalec mora uporabnikom, ki nimajo predpisanih posod na lastnem prevzemnem mestu, določiti občinsko prevzemno mesto (ekološki otok) in predpisane posode za odpadke v katerih lahko ločeno prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
46. člen 
(oprema izvajalca javne službe) 
Opremo za izvajanje javne službe zagotavlja občina, kot ustanovitelj izvajalca javne službe.
8. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE 
47. člen 
(programi javne službe, poročanje) 
(1) Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 15. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan in o tem obvesti občinski svet.
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec javne službe pripraviti in občinski upravi predložiti predlog dolgoročnega programa za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje javne infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih programov je izvajalec javne službe dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni program, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema župan in o tem obvesti občinski svet.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje do 31. marca vsakega naslednjega leta občinski upravi predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
9. NADZOR 
48. člen 
(strokovni nadzor) 
Strokovni nadzor nad izvajalcem gospodarske javne službe izvaja občinska uprava skladno z določili Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba.
49. člen 
(izvajanje nadzora, obveščanje) 
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski inšpekcijski organ.
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti občinski inšpekcijski organ.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
50. člen 
(uskladitev katastrov) 
Občinska uprava mora uskladiti Kataster prevzemnih mest (ekoloških otokov), zbiralnic, zbirnih centrov, hišnih kompostnikov ter malih kompostarn z dejanskim stanjem najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
51. člen 
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja z odpadki) 
(1) Župan pred začetkom izvajanja javne službe po tem odloku na predlog izvajalca javne službe sprejme Tehnični pravilnik in z njim seznani občinski svet.
(2) Župan pred začetkom izvajanja javne službe po tem odloku na predlog izvajalca javne službe sprejme letni program za prihodnje leto in z njim seznani občinski svet.
52. člen 
(prenehanje veljavnosti starega odloka) 
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 23/17 in 53/18) in Pravilnik za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 63/16).
53. člen 
(uveljavitev odloka) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2021.
Št. 007-14/2020-3
Šempeter pri Gorici, dne 17. septembra 2020
Župan 
Občine Šempeter - Vrtojba 
mag. Milan Turk

AAA Zlata odličnost
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.
Akcija traja od 4. do 30. 11. 2024.

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti