Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2020 z dne 10. 7. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2020 z dne 10. 7. 2020

Kazalo

1768. Odlok o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin in prevozu potnikov s krožno kabinsko žičnico, stran 3898.

  
Na podlagi 36. člena, ob smiselni uporabi 142. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 7., 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 42. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bovec (Uradni list RS, št. 111/08, 53/11, 18/17, 38/17, 71/18) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10, 75/17) je Občinski svet Občine Bovec na 3. izredni seji dne 2. 7. 2020 sprejel
O D L O K 
o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin in prevozu potnikov s krožno kabinsko žičnico 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(uvodne navedbe) 
(1) Vlada Republike Slovenije, je 7. 1. 2016, sprejela Uredbo o koncesiji za graditev žičniških naprav na Kaninu, št. 00710-29/2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 01/16, dne 8. 1. 2016 ter je začela veljati 23. 1. 2016.
(2) Na podlagi Uredbe navedene v prvem odstavku tega člena in na podlagi odločbe ministra za infrastrukturo o podelitvi koncesije, št. 3761-20/2015/14-02131603, z dne 17. 7. 2016, je bila Občini Bovec s
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800001 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek A – B, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800002 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek B – C, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800003 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek C – D, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800004 za 3-sedežnico Skripi na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800005 za graditev sedežnice Prevala na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800006 za 2-sedežnico Graben na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
podeljena koncesija v zvezi z ureditvijo smučišč in drugih površin in objektov potrebnih za normalno uporabo v naslovih pogodb navedenih žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin.
(3) Skladno s prvim odstavkom točke 5.1.2 v prejšnjem odstavku navedene koncesijske pogodbe je Občina Bovec pred podelitvijo koncesije dolžna pridobiti pisno soglasje ministra pristojnega za žičnice.
2. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se urejata način in obseg izvajanja upravljanja žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin, ki zaradi vpliva na razvoj gospodarstva, še posebej turizma, predstavlja dejavnost v javnem interesu Občine Bovec, prevoz potnikov z žičnico, ki je izbirna gospodarska javna služba, in obsega zemljišča, naprave, nepremičnine in premične stvari skladno s tem odlokom.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje dejavnosti upravljanja žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin in prevoza potnikov z žičnico.
3. člen 
(pojmi) 
Poleg pomenov, določenih v Zakonu o žičniških napravah za prevoz oseb ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »upravljanje« žičniških naprav na smučišču Kanin obsega obratovanje, zagotavljanje varnosti, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter razpolaganje z objekti in napravami, ki so predmet koncesije po tem odloku na celoti površini koncesije po tem odloku, kakor tudi dejavnost promocije in trženja,
– »koncesija« je koncesija za upravljanje po tem odloku,
– »koncedent« je Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec,
– »koncesionar« je Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o., Dvor 43, 5230 Bovec,
– »objekti in naprave koncesije« so žičniške naprave, kot so navedene v nazivih koncesijskih pogodb iz prvega člena tega odloka in vsi objekti in naprave, ki so v lasti koncedenta in so nujno potrebni za delovanje žičniških naprav ali namenjeni javni rabi žičniških naprav, kot so objekti, prostori in naprave za blagajne, skladišča in shrambe, restavracijo in ostali prostori in naprave, ki sestavljajo celovito infrastrukturo na smučišču Kanin ter so natančneje razvidni iz priloge 1 tega odloka,
– »površina koncesije« so zemljišča, ki so potrebna za obratovanje žičniških naprav, zemljišča, ki so namenjena izvajanju javne rabe žičniških naprav kot so parkirišča, dovozne ali dohodne poti in podobno in zemljišča, ki so potrebna za smučišče, ki so natančneje razvidna iz priloge 2 tega odloka,
– »smučišče« je urejeno zemljišče na katerem so smučarske proge v skladu s predpisi, ki urejajo varnost vožnje po smučiščih, in oprema teh prog, kar v naravi predstavlja sistem smučarskih prog, ki se navezujejo na krožno kabinsko žičnico Kanin, odsek A – B, B – C in C – D, 3-sedežnico Skripi, sedežnico Prevala in 2-sedežnico Graben na Kaninu,
– »prevoz potnikov z žičnico« je prevoz potnikov s krožno kabinsko žičnico, ki je kot javni prevoz v Odloku o gospodarskih javnih službah opredeljen kot izbirna gospodarska javna služba.
4. člen 
(način izvajanja in podelitve koncesije) 
(1) Dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin se izvaja kot dejavnost v javnem interesu, prevoz potnikov z žičnico se izvaja kot izbirna gospodarska javna služba, obe dejavnosti pa se izvajata kot koncesionirana dejavnost.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta odlok.
5. člen 
(območje izvajanja, uporabniki in infrastruktura) 
(1) Dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin se izvaja na celotni površini koncesije, ki obsega površino zemljišč opredeljeno v prilogi 2 tega odloka.
(2) Uporabniki dejavnosti upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin so vsi uporabniki vseh storitev, ki jih v okviru koncesionirane dejavnosti izvaja koncesionar.
(3) Objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje žičniških naprav in smučišča Kanin predstavljajo objekte in naprave koncesije ter so podrobno navedeni v prilogi 1 tega odloka.
II. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN UPORABNIKOV 
6. člen 
(dolžnosti in pravice koncedenta) 
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje nalog koncesionarja v odnosu do Republike Slovenije in koncedenta po tem odloku v skladu z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, zagotavlja plačilo nadomestila, skladno z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb, tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, daje soglasje na cene storitev žičniških prevozov,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, sprejme plan plačevanja nadomestila iz 20. člena tega odloka,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja koncesionirane storitve,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe rednega in investicijskega vzdrževanja infrastrukture;
– nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
7. člen 
(pristojnosti župana in občinske uprave) 
(1) Župan in občinska uprava sta pristojna za izvedbo podelitve koncesije v skladu z zakonom in tem odlokom.
(2) Župan ima poleg pristojnosti po tem odloku tudi naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa občinske uprave v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarstvo in gospodarske javne službe.
8. člen 
(pravice in dolžnosti uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati koncesionirane storitve pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost koncesionarja opozoriti na kvaliteto opravljenih storitev ter na napake na napravah in objektih in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje storitev upravljanja. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah in objektih. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncesionar dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 5 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
(3) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje koncesionirane storitve,
– pri uporabi infrastrukture in smučišča spoštovati omejitve povezane z varno uporabo infrastrukture ter
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
III. KONCESIJA 
1. Predmet koncesije
9. člen 
(predmet koncesije) 
(1) Predmet koncesije je upravljanje žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin in obsega obratovanje, zagotavljanje varnosti, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter razpolaganje z žičniškimi napravami krožno kabinsko žičnico Kanin, odsek A – B, B – C in C – D, 3-sedežnico Skripi, sedežnico Prevala in 2-sedežnico Graben na Kaninu, in vse objekte in naprave, ki so v lasti koncedenta in so nujno potrebni za delovanje žičniških naprav ali namenjeni javni rabi žičniških naprav, kot so objekti, prostori in naprave za blagajne, skladišča in shrambe, restavracijo in ostali prostori in naprave, ki sestavljajo celovito infrastrukturo na smučišču Kanin ter so natančneje razvidni iz priloge 1 tega odloka ter promocija in trženje smučišča Kanin. Predmet koncesije je tudi prevoz potnikov s krožno kabinsko žičnico, ki je kot javni prevoz določen kot izbirna gospodarska javna služba.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti, ki niso predmet koncesije, pri čemer pa mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti tako, da za opravljanje koncesije po tem odloku zagotavlja revizijsko sled.
10. člen 
(območje koncesije) 
(1) Koncesija se izvaja na območju, ki obsega površino zemljišč navedenih v prilogi 2 tega odloka.
(2) Če se v času trajanja koncesije območje smučišča Kanin, ki je predmet tega odloka spremeni, se ustrezno spremeni površina koncesije.
(3) Na površini koncesije se podeli ena koncesija enemu koncesionarju.
11. člen 
(trajanje koncesije) 
(1) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje desetih let (rok koncesije) z možnostjo podaljšanja pod enakimi pogoji, vendar ne za dlje kot so roki koncesij po koncesijskih pogodbah iz 1. člena tega odloka.
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v desetem letu od dneva začetka teka roka koncesije.
2. Podelitev koncesije
12. člen 
(koncedent) 
Koncedent je Občina Bovec.
13. člen 
(koncesionar in pogoji za koncesionarja) 
(1) Koncesija po tem odloku se podeli nepodredno družbi Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o., matična številka 7191111000 (v nadaljevanju koncesionar) v upravnem postopku, s smiselno uporabo predpisov, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– je ustanovljen za izvajanje dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje koncesije,
– ima veljavno registracijo za opravljanje žičniške dejavnosti,
– ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehnične zmogljivosti za opravljanje koncesije,
– ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja ali je bil zanj podan predlog za začetek takega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločili ali z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnosti ali je v katerem koli podobnem položaju,
– nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več v obdobju 30 zaporednih dni ali več,
– sam ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju oziroma iz ustreznega člena zakona, ki bi ta zakon nadomestil,
– koncedent ga obvladuje podobno kot svoje službe, kar vključuje obvladovanje preko druge pravne osebe, ki jo na enak način obvladuje koncedent,
– v koncesionarju ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala,
– koncesionar izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki mu jih je zaupal koncedent ali druga pravna oseba, ki jo koncedent obvladuje,
– je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati koncesionirano dejavnost v skladu s predpisi, normativi in standardi,
– prevzema odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročila in vključuje škodo, ki bi jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki je predmet koncesije, povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu ali tretjim osebam,
– izpolnjuje pogoje, določene, v predpisu, ki ureja minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci žičniških naprav in smučišč.
14. člen 
(obveznosti koncesionarja) 
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in je dolžan dejavnost upravljanja izvajati na način, kot je določen v zakonu, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, zakonu, ki ureja varnost na smučiščih, tem odloku in drugih predpisih, ki urejajo dejavnost prevoza oseb z žičniškimi napravami in dejavnost smučišč ter dejavnost prevoza potnikov z žičnico, predvsem pa mora upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo,
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi veljavnimi v Republiki Sloveniji in Evropski uniji,
– dobrine, ki jih zagotavlja javni značaj objektov in naprav koncesije je v skladu s tem odlokom dolžan zagotavljati vsakomur pod enakimi pogoji,
– zagotoviti mora delovanje žičniške naprave po urniku, ki ga uskladi s koncedentom, nikakor pa ne v obsegu manjšem od obsega zahtevanega v koncesijskih pogodbah sklenjenih med koncedentom in Republiko Slovenijo iz 1. člena tega odloka,
– usklajevati mora vozne rede in obratovalni čas z voznimi redi drugih prevoznikov ter vozne rede in obratovalni čas predložiti v soglasje koncedentu,
– dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin mora, v smislu razvoja turizma, uskladiti z aktivnostmi ostalih dejavnikov na področju turizma in tudi samostojno prispevati k razvoju le-tega ter prispevati k doseganju ciljev strateških razvojnih dokumentov lokalne skupnosti,
– s svojim ravnanjem mora izkazovati ekonomsko učinkovitost in ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, kakorkoli zmanjšati vrednosti objektov in naprav ter površine koncesije, oziroma omejevati javnega značaja celotne infrastrukture ali ogrožati varnosti uporabnikov,
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije,
– pristojnim organom koncedenta in drugim organom pristojnim po zakonu ali tem odloku mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju koncesionirane dejavnosti,
– pred zagonom in obratovanjem žičniških naprav in smučišča mora izdelati in pridobiti vso potrebno dokumentacijo za zagon in obratovanje skladno s predpisi, ki urejajo področje žičniških naprav za prevoz oseb in varnost na smučiščih,
– pripravljati zaključni račun za opravljeno koncesionirano dejavnost,
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo mora tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati,
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti,
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige,
– koncedentu mora poročati o izvajanju koncesije,
– prizadevati si za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– pripravljati projekte, ki izboljšujejo kvaliteto koncesionirane dejavnosti,
– izpolnjevati druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
15. člen 
(ločeni računovodski izkazi) 
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za koncesionirano dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo področje računovodstva in slovenskimi računovodskimi standardi.
16. člen 
(obveščanje koncedenta) 
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi.
(2) Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivali na izvajanje koncesionirane dejavnosti, predvsem pa na:
– postopke poravnave, arbitražne postopke ali sodne spore koncesionarja v zvezi s koncesijo,
– stavke in druge dogodke, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile,
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
17. člen 
(odgovornost koncesionarja) 
(1) Za izvajanje koncesionirane dejavnosti je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec upravljanja smučarskih naprav na smučišču Kanin in kot izvajalec prevoza potnikov z žičnico.
(2) Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki se določi v koncesijski pogodbi, in sicer za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesionirane dejavnosti ali v zvezi z opravljanjem le-te povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Bovec, uporabnikom ali tretjim osebam. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.
(3) Koncesionar je dolžan zavarovati objekte in naprave koncesije. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.
3. Koncesijska pogodba
18. člen 
(koncesijsko razmerja) 
(1) Koncesijsko razmerje nastane in začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se podeli za obdobje 10 let.
(3) Trajanje koncesijskega razmerja se opredeli s koncesijsko pogodbo in se lahko pod pogojem izpolnjevanja pogojev iz 11. in 13. člena tega odloka lahko podaljša.
(4) Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(5) V koncesiji rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi katere je bila sklenjena koncesijska pogodba, na pretežnem delu območja na katerega se koncesija nanaša.
19. člen 
(koncesijska pogodba) 
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
– vsebino, obliko in namen koncesije,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta,
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
– način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
– odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
– trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
– druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom in odlokom (koncesijskim aktom), sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine Bovec.
4. Koncesionarjev pravni monopol in razmerje do podizvajalcev
20. člen 
(koncesionarjev pravni monopol) 
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz 9. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje koncesionirane dejavnosti, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec dejavnosti upravljanja objektov in naprav koncesije na celotnem območju koncesije in prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju koncesionirane dejavnosti pripravljati in izdajati druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
21. člen 
(razmerje do podizvajalcev) 
(1) Koncesionar mora v primeru izvajanja koncesionirane dejavnosti s podizvajalci o tem pisno obvestiti koncedenta z navedbo podizvajalca in obrazložitvijo v katerem delu bo podizvajalec izvajal dela. Koncedent ima pravico zahtevati od koncesionarja, da zamenja podizvajalca, v kolikor bi ugotovil, da podizvajalec izvaja dela v nasprotju s koncesijsko pogodbo ali v primeru, če s svojim delom povzroča škodo. Brez pisnega soglasja koncedenta koncesionar ne sme oddati posameznih del podizvajalcu. Podizvajalec v javnosti ne sme nastopati kot koncesionar.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka koncesionar v celoti nosi odgovornost za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja koncesionirane dejavnosti preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
IV. NADZOR 
22. člen 
(nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesionirane dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisane dokumentacije ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in koncesijske pogodbe izvaja pristojen organ koncedenta ali pooblaščenec koncedenta.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
23. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
24. člen 
(finančni nadzor) 
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo v zvezi s koncesionirano dejavnostjo in v zbirke podatkov, ki se nanjo nanašajo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
V. FINANCIRANJE UPRAVLJANJA 
25. člen 
(viri financiranja) 
(1) Koncesionirana dejavnost se financira:
– iz cene storitev opravljanja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– iz proračuna občine in
– iz drugih virov.
(2) Tarifo in cene storitev koncesionirane dejavnosti oblikuje koncesionar tako, da pokrivajo stroške izvajanja koncesionirane dejavnosti, zagotavljajo povračilo vlaganj v objekte in naprave koncesije in omogočajo tržni donos na vložena sredstva kot donos na dolgoročna, opredmetena in neopredmetena, neodpisana, poslovno potrebna osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje koncesionirane dejavnosti, v višini donosa zadnje izdane desetletne referenčne obveznice Republike Slovenije denominirane v eure na dan 31. marca tekočega leta, povečano za eno odstotno točko.
(3) K cenam in tarifi daje soglasje občinski svet.
(4) O spreminjanju cen in tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene koncesionirane dejavnosti se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(5) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.
26. člen 
(nadomestilo za koncesionirano dejavnost) 
(1) Če koncesionar s cenami ne more pokriti stroškov izvajanja koncesionirane dejavnosti, zagotoviti povračila vlaganj v objekte in naprave koncesije in omogočiti donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena, mu je koncedent dolžan zagotoviti nadomestilo.
(2) Nadomestilo mora skupaj s prihodki, ustvarjenimi s ceno za storitve koncesionirane dejavnosti ob upoštevanju analize stroškov, ki bi jih za opravljanje te dejavnosti imelo dobro vodeno tipično podjetje, zagotoviti pokritje stroškov izvajanja koncesionirane dejavnosti, povračila vlaganj v objekte in naprave koncesije in donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena.
(3) Nadomestilo zagotavlja koncedent akontativno za tekoče leto s poračunom za preteklo leto 30. 4. vsakega leta na podlagi potrjenega letnega plana plačevanja nadomestila.
27. člen 
(drugi prihodki koncesionarja) 
Druge dejavnosti, ki jih poleg koncesionirane dejavnosti izvaja koncesionar, ne smejo vplivati na uspešno izvajanje koncesije, poslovni izid iz drugih dejavnosti pa se ne upošteva pri izračunu upravičenosti do nadomestila po prejšnjem členu.
28. člen 
(obveznost oblikovanja rezerve) 
(1) Koncesionar je v času izvajanja koncesije, v letih pozitivnega poslovnega izida, dolžan oblikovati rezerve za pokrivanje morebitnih izgub v prihodnjih letih poslovanja.
(2) Natančneje se obveznost oblikovanja rezerv navedena v prejšnjem odstavku, kakor tudi višina teh rezerv, opredeli v koncesijski pogodbi.
VI. NAJEMNINA IN KONCESIJSKA DAJATEV 
29. člen 
(najemnina) 
(1) Koncesionar za uporabo objektov in naprav koncesije koncedentu plačuje letno najemnino v višini letne amortizacije objektov in naprav koncesije, kot to izhaja iz knjigovodskih evidenc koncedenta.
(2) Natančneje se najemnina in plačevanje najemnine določi v koncesijski pogodbi.
30. člen 
(koncesijska dajatev) 
(1) V primeru pozitivnega poslovanja koncesionirane dejavnosti, plačuje koncesionar za koncesijo po koncesijski pogodbi letno koncesijsko dajatev v višini 10 % ustvarjenega letnega pozitivnega poslovnega izida pri izvajanju koncesionirane dejavnosti, in sicer najpozneje do 31. 5. vsakega leta za preteklo poslovno leto.
(2) Natančneje se koncesijska dajatev določi v koncesijski pogodbi.
VII. PRENOS KONCESIJE 
31. člen 
(1) V kolikor bi v času trajanja koncesijske pogodbe prišlo do spremembe statusa koncesionarja, koncedent samostojno odloči o prenosu koncesijske pogodbe na tretjo osebo, v skladu s predpisi, ki urejajo prenesene pogodbe in če so za prenos koncesije izpolnjeni zakonski pogoji in pogoji, ki jih določajo koncesijske pogodbe iz prvega člena tega odloka.
(2) Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo pod istimi pogoji.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
32. člen 
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) 
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– če prenehajo koncesijske pogodbe za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz 1. člena tega odloka.
33. člen 
(prenehanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom od koncesijske pogodbe oziroma enostranskim razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora, v primeru, da koncedent tako zahteva, koncesionar opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
34. člen 
(potek roka koncesije) 
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
35. člen 
(odstop) 
(1) Koncesijska pogodba lahko z odstopom koncedenta prenaha:
– če je zoper koncesionarja začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja ali če s posli koncesionarja iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je koncesionar opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če koncesionar krši svoje obveznosti iz tega odloka ali druge obveznosti iz koncesijske pogodbe,
– če koncesionar ne plačuje najemnine in koncesijske dajatve v skladu s koncesijsko pogodbo.
(2) Pogoji iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka so izpolnjeni le v primeru, če je koncedent o konkretni kršitvi koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu določil razumni rok za odpravo morebitnih kršitev oziroma posledic kršitev ter ga pri tem opozoril, da bo v primeru, da v določenem roku kršitev oziroma posledic ne bo odpravil, odstopil od koncesijske pogodbe. V primeru večkratnih ponavljajočih se kršitev lahko koncedent odstopi od pogodbe brez ponovnega predhodnega obvestila.
(3) Koncesionar lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(4) Odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob prenehanju koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncesionar dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi prenehanja koncesijske pogodbe.
36. člen 
(sporazumna razveza) 
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
37. člen 
(prenehanje koncesionarja) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
38. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost,
– če ne izvaja koncesionirano dejavnost skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje koncesionirane dejavnosti. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
39. člen 
(odkup koncesije) 
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo koncesionirano dejavnost možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
40. člen 
(prenehanje koncesije za graditev in obratovanje žičnic) 
Če prenehajo koncesijske pogodbe za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz 1. člena tega odloka, preneha z dnevom prenehanja koncesije za graditev in obratovanje žičnic tudi koncesija za izvajanje koncesionirane dejavnosti po tem odloku.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 
41. člen 
(višja sila) 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje koncesionirane dejavnosti ni možno na območju občine na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti in dejanja ter drugi ukrepi organov Republike Slovenije, Evropske unije, druge države razen koncedenta ali lokalnih skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega stavka.
(3) Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov Republike Slovenije, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali, ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava Skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prejšnjega odstavka,
(4) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano dejavnost tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov oziroma programom izvajanja koncesionirane dejavnosti. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesionirane dejavnosti v takih pogojih.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane dejavnosti v nepredvidljivih okoliščinah.
(6) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
42. člen 
(tveganje in spremenjene okoliščine) 
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po koncesioniranih storitvah in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije pod pogoji iz tega odloka.
(2) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
X. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 
43. člen 
(uporaba prava) 
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki koncesioniranih storitev se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
44. člen 
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) 
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev koncesionirane dejavnosti ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
45. člen 
(razveljavitev predpisa) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin (Uradni list RS, št. 63/16).
46. člen 
(začetek veljavnosti odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-03/2020-1
Bovec, dne 2. julija 2020
Župan 
Občine Bovec 
Valter Mlekuž