Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020

Kazalo

1579. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Vrečar), stran 3516.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 11. redni seji dne 10. 6. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Vrečar) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) S tem odlokom se na podlagi Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Vrečar) (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko 2018/18 izdelal LM PROJEKTI, Peter Lojen, s.p. iz Velenja in je sestavni del tega odloka.
(2) Pravna podlaga za pripravo in sprejem OPPN je ZPNačrt v povezavi z 273. členom ZUreP-2 ter podzakonskimi predpisi.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– ostale pogoje za urejanje območja OPPN,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični del odloka, ki je sestavljen iz:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:1000
4. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500
5. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno; M 1:500
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:500
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:500
8. Načrt parcelacije; M 1:500
9. Karta razredov poplavne ogroženosti obstoječega stanja; M 1:500
10. Karta razredov poplavne ogroženosti predvidenega stanja; M 1:500.
(3) ter prilog, ki jih sestavljajo:
– Povzetek za javnost,
– Parcelacije in lastništva,
– Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve OPPN,
– Smernice nosilcev urejanja prostora,
– Mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Odločba ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
Z OPPN so predvidene naslednje ureditve:
– izgradnja enostanovanjskega objekta,
– izgradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja vzhodno od reke Savinje in obsega del parcele št. 449/96 k.o. 983 – Male Braslovče v Občini Braslovče.
(2) Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja PA 5 – vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Vrečar).
5. člen 
(velikost območja) 
Ureditveno območje OPPN je velikosti 590 m².
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) 
(1) Na ureditvenem območju se trenutno nahaja travnik in sadovnjak. Teren je sposoben za stanovanjsko gradnjo. Zahodno, južno in severno od območja se nahaja stanovanjsko naselje, kar pomeni, da je območje primerno komunalno opremljeno. Zahodno od območja se nahaja občinska cesta z oznako JP 990 201, ki se priklaplja na občinsko cesto JP 990 391. Na vzhodni strani teče reka Savinja, severno in južno od obravnavanega območja pa se že nahaja grajena infrastruktura. Tudi na splošno je območje v pretežni meri že poseljeno z enodružinskimi stanovanjskimi hišami ali počitniškimi objekti. Območje je tudi komunalno primerno opremljeno – ob parceli potekajo vodovod in fekalna kanalizacija ter telekomunikacijski vod.
(2) Načrtovana je novogradnja ene enodružinske stanovanjske hiše ter izgradnja priključkov na obstoječo komunalno infrastrukturo in ureditev odprtih površin z možnostjo postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
7. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) 
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb so naslednji:
– možna površina za gradnjo in lega manj zahtevnih objektov je določena z gradbeno mejo in je razvidna iz grafične priloge »Zazidalno ureditvena situacija«;
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z dimenzijami stranic 9,00 m x 12,00 m. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne; dopustno je tudi drugačno oblikovanje horizontalnega gabarita objekta;
– vertikalni gabariti: P ali P+M;
– konstrukcija: klasična zidana ali montažna;
– kota pritličja: razvidna iz grafične priloge;
– kolenčni zid: max. 1,60 m;
– streha: v osnovi dvokapnica. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin od 30°–45°. Kritina naj bo pretežno opečna, lahko tudi podobne oblike v temni barvi. Dopustna je izvedba, čopov, zatrepov, strešnih oken in strešnih izzidkov. Pri posebej oblikovanih objektih je dopustna tudi gradnja ravne strehe, in sicer do največ 30 % tlorisa celotne stavbe ob soglasju občine;
– barva fasade naj bo bela ali v svetlem barvnem tonu; dopustni so manjši barvni vložki temnejšega barvnega odtenka kot kontrast pri oblikovanju kompozicije fasade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: v sklopu gradbene parcele se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti. Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se uredi kot zelenica z vrtom ter sadnim drevjem;
– postavitev ograj: dopustna je tudi postavitev ograje max. višine 1,50 m, ki pa mora biti izvedena na način, da je omogočena pretočnost morebitnih poplavnih vod ter postavljena na notranjo stran parcelne meje. Ob javni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste. Ograja se ne sme postavljati v cestni svet in ne sme posegati v polje preglednosti. Postavljanje polnih ograj je prepovedna.
(2) Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.
(3) Gradnja objektov in zasajevanje grmičevja v priobalnem pasu ni dovoljena.
(4) Kote terena okoli predvidenega objekta in ureditev (dvorišče in pripadajoča zunanja ureditev) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
8. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– mirne storitvene dejavnosti.
(2) Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
9. člen 
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna in investicijska vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka;
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 11. člena tega odloka.
10. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) v okviru določil 11. člena tega odloka;
– zelene površine.
11. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot dopolnitev k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovalno morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Konstrukcijo in materiale objektov prilagoditi izvedbi osnovnega objekta. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je dovoljena gradnja enokapne strehe manjšega naklona.
12. člen 
(gradnja gradbenih inženirskih objektov) 
(1) Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(2) Parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
(3) Gradnja opornih zidov je prepovedana.
13. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Gradbena parcela predstavlja del lastniške parcele, ki se nahaja izven varovalnega pasu reke Savinje in je razvidna iz grafičnega lista 04. Objekti se gradijo min. 4,00 m od vsake parcelne meje razen proti dostopni cesti, kjer je min. odmik 5,00 m. Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postaviti 2,00 m od parcelne meje, razen proti dostopni cesti, kjer je min. odmik 5,00 m. Gradnja objektov in zasajevanje grmičevja v priobalnem pasu ni dovoljena.
(2) Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvajajo do parcelne meje.
(3) Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva zazidana površina pritličja.
14. člen 
(gradbena meja) 
Gradbena meja je razvidna iz grafičnega lista 04 »Zazidalno ureditvena situacija« in predstavlja predvideno območje za gradnjo stanovanjske hiše po tem odloku. Enostavni in nezahtevni objekti se lahko postavljajo v skladu s 13. členom odloka.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(4) Za izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
16. člen 
(skupne določbe glede prometnega urejanja) 
(1) Objekt se bo prometno napajal preko obstoječe občinske ceste z oznako JP 990 201. Priključevanje bo potekalo direktno na občinsko cesto. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto, morajo biti urejene tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno.
(2) Za objekt se predvidita minimalno dva parkirna mesta.
(3) Pri predvidenem urejanju prometnih površin je potrebno upoštevati, da je prepovedano:
– na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
– na cestnem svetu javne ceste:
– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; 
– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete; 
– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa; 
– odvajati odplake in druge tekočine; 
– ovirati odtekanje vode iz ceste. 
(4) Individualni cestni priključek na javno občinsko cesto upošteva pogoje priključevanja upravljavca oziroma nosilca urejanja za področje občinskih cest. Predvideni dovozni priključek na občinsko kategorizirano cesto ne smejo imeti škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(5) Vse prometne ureditve javnih cest in priključevanja na njih morajo poleg že navedenega upoštevati tehnične specifikacije ali tehnične smernice za projektiranje in vzdrževanje javnih cest ter določanje prometne ureditve na javnih cestah, ki so potrjene s strani ministra, pristojnega za promet, v obliki priporočila.
(6) Pri projektiranju prometne ureditve ter gradnje v varovalnem pasu ceste je potrebno upoštevati veljavno gradbeno in prometno zakonodajo in predpise.
17. člen 
(pešci in kolesarji) 
Za pešce na območju OPPN ni zagotovljenih ločenih površin. Za kolesarje velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu.
18. člen 
(minimalna komunalna oskrba) 
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in mnenj za načrtovan stanovanjski objekt je potrebno prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba ter priključek na javno cesto.
(3) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanega objekta je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom uporabe objekta.
(4) Če je s projektom v objektu predvideno tudi opravljanje mirnih storitvenih dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na njihov namen.
19. člen 
(vodovod) 
Objekt se bodo s pitno vodo oskrbovali iz javnega vodovoda. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja preko obstoječega javnega vodovodnega omrežja. Obstoječi vodovod se že nahaja na severozahodnem delu gradbene parcele 449/96 k.o. 983-Male Braslovče. Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12) in Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vodomeri z vgrajenim nepovratnim ventilom se vgradi v zunanjem vodomernem jašku, ki se locirajo na robu gradbene parcele lastnika priključka, na katerem stoji objekt ali največ 5,0 m od nje.
20. člen 
(fekalna kanalizacija) 
Na obravnavanem območju se nahaja javno kanalizacijsko omrežje zato bodo fekalne vode odvajane v obstoječi kanalizacijski sistem skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 8/12), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
21. člen 
(meteorna kanalizacija) 
(1) Čiste vode s strešin in prispevnih površin lahko ponikajo lokalno v podtalje ali se vodijo v površinski odvodnik. Vode s prispevnih površin morajo biti predhodno očiščene v lovilcu olj ali maščob.
(2) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin mora biti usklajeno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje meteornih voda (zatravitev, travne plošče ali tlakovci, cevni zadrževalniki na kanalizaciji, morebitni vodni zbiralnik ali suhi zadrževalniki in podobno).
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Objekt se bo priključeval na elektro omrežje preko merilnega mesta, ki se bo nahajal na parceli investitorja. Energija za napajanje predvidenega objekta je možno preko razdelilne omarice, ki se že nahaja na gradbeni parceli 449/96 k.o. 983-Male Braslovče.
(2) V fazi projektiranja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasja za priključitev in soglasja k projektnim rešitvam v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežji (Uradni list RS, št. 10/10).
(5) Pri načrtovanju in izvajanju gradnje je potrebno uskladiti trase elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami zaradi predpisanih odmikov po zahtevah tehničnih predpisov.
23. člen 
(ogrevanje) 
(1) Za predvideni objekt je ogrevanje individualno. Možna je izvedba individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-l. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-l, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
24. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenija d.d., ki ga je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve, ter si pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. Tras obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo na podlagi zakoličbe. Za priključitev predvidenega objekta na javno TK omrežje je predvidena in vrisana idejna trasa TK voda. Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenija d.d. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
25. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za komunalne odpadke. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
VI. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen 
(parcelacija) 
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega odloka. Na območju je določena ena parcela za gradnjo individualnega stanovanjskega objekta.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen 
(etapnost izvedbe) 
Gradnja na območju OPPN bo potekala v eni fazi, ki vključuje gradnjo objekta in pripadajočo komunalno ureditev.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
28. člen 
(splošno) 
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z zakonom predvideni. Posegi niso ekološko zahtevni.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na namensko rabo prostora se ureditveno območje OPPN uvršča med stanovanjske površine za katero velja II. stopnja varstva pred hrupom, kjer je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 55 dBA in za noč 45 dBA. V kolikor bodo s predvidenim posegi presežene maksimalne dovoljene ravni hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UPB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 1/98, 83/98, 105/00).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi.
31. člen 
(varstvo voda) 
(1) Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča, 15 m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih 1. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1. Na območju OPPN je vodotok 1. reda Savinja, na desni brežini Savinje pa se nahaja visokovodni nasip, ki je objekt vodne infrastrukture. Pas priobalnega zemljišča je povzet iz hierarhično višjega prostorskega akta in je v grafičnih prilogah posebej označen in kotiran. Meja vodnega zemljišča je določena na podlagi drugega odstavka 4. člena Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/12). Poseganje na priobalno zemljišče reke Savinje je prepovedano.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju neposrednega vpliva območja naravne vrednote Savinja s pritoki (ID 169V), ekološko pomembnega območja Savinja Grušovlje – Petrovče (95900) in območja Natura 2000, SAC Savinja Grušovlje – Petrovče (SI3000309).
(2) Izkopano zemljo, gradbene odpadke ali kakršnegakoli drug material je prepovedano odlagati na brežino ali v strugo vodotoka. Višek izkopanega je dopustno vgraditi v nasipni plato stavbnega zemljišča ob soglasju Direkcije RS za vode, prednostno pa naj se deponira na za to predvidenih deponijah za gradbene odpadke.
(3) Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije naj se ne izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine). Ohranja naj se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Propadla drevesa naj se nadomestijo z zasaditvijo avtohtonih vrst.
(4) V času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode (npr. onesnaževanje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev).
(5) Urejanje zelenih površin v pasu, ki meji na obvodni nasip, naj se izvede z zasaditvijo avtohtonih vrst dreves in grmovnic (jelša, leska, brogovita, vrba) na način, da bo zasaditev imela čim bolj naravni izgled.
(6) Na ureditvenem območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(7) Osvetljevanje naj se omeji le na neposredno bližino objektov ter načrtuje tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko urejena stran od vodne brežine ter proti tlom s časovno omejitvijo na čim krajši čas.
(8) Na ureditvenem območju OPPN naj se ne uporablja herbicidov in pesticidov.
33. člen 
(ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin) 
(1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste …) je potrebno lokalno ponikati ali odvajati v površinski odvodnik.
(2) Na internem meteornem sistemu je priporočljiva izvedba zadrževalnika. Prispevne vode iz utrjenih površin je potrebno pred priključkom na interni meteorni sistem očistiti. Zunanje površine je priporočljivo v čim večji meri ozeleniti s trato ali travnimi ploščami.
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN 
34. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža arheološke ostaline.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
35. člen 
(požarna varnost) 
(1) Na območju urejanja je treba za zagotavljanje požarne varnosti zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(1) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
(2) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(3) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter izvesti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno ustrezne vodne vire za gašenje (hidrantno omrežje).
36. člen 
(varstvo pred potresi) 
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče.
37. člen 
(varstvo pred delovanjem poplav) 
(1) območje OPPN se nahaja znotraj območja, na katerem velja »Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (Uradni list RS, št. 103/10, v nadaljevanju DPN)«. Na podlagi idejnega projekta »Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij Ločice ob Savinji do Letuša« je na območju OPPN predvidena sanacija in dograditev visokovodnega nasipa na desnem bregu vodotoka Savinje. Meja DPN je prikazana v grafični prilogi odloka.
(2) Skladno z 38. in 39. členom ZV-1 v območju priobalnega pasu ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po ZV-1 ali javne službe varstva okolja, izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče.
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavno ogroženo. Predmetno območje, glede na obstoječe stanje, spada v preostali razred poplavne nevarnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju je bila upoštevana Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa so načrtovane skladno s prilogo 1 in 2 navedene Uredbe. Sestavni del odloka so tudi karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti obstoječega ter predvidenega stanja z vrisanimi načrtovanimi objekti in ureditvami.
(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah).
(5) Kota terena na območju OPPN (parkirišče, ceste, manipulativne površine …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta je dopustno dvigniti na nivo visoke vode.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
38. člen 
(vplivi s sosednjimi območji) 
Z gradnjo objektov, komunalne in energetske infrastrukture ni predvidenega poseganja na tuja zemljišča.
39. člen 
(povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje se prometno napaja preko izgrajene javne prometne infrastrukture na zahodni strani območja OPPN.
(2) Območje OPPN na vzhodni strani meji z območjem državnega prostorskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
40. člen 
(odstopanja) 
Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– za lego in gabarit objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v okviru gradbene meje v sklopu gradbene parcele ob upoštevanju predpisanih odmikov; tlorisni gabariti objektov lahko odstopajo za ± 2 m;
– odmik od parcelne meje ali ceste je lahko tudi manjši od predpisanega – ob pridobitvi soglasja lastnika parcele ali upravljalca;
– za oblikovanje objektov: dopustno je drugačno oblikovanje objektov in streh (predvsem nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo z ravno streho ali streho minimalnega naklona);
– vertikalni gabarit je dopusten tudi v izvedbi (P+1 ali P+M);
– izjemoma je dopustno nadvišati koto pritličja objekta do +0.50 m; višinsko razliko je potrebno premostiti s stopnicami; kota okoliškega terena ne sme odstopati od določene z nadomestnimi poplavnimi ukrepi;
– dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– dopustna je izvedba dvostanovanjskega objekta;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogodpodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN;
– priključevanje na komunalno infrastrukturo je na podlagi pridobljenega soglasja za priključitev dopustna pred izdajo gradbenega dovoljenja.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
42. člen 
(dejavnosti in gradnje, ki se lahko izvajajo po izvedbi del predvidenih po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu) 
(1) Po izvedbi gradenj predvidenih po tem OPPN se lahko na območju OPPN izvajajo vsa dela, ki se nanašajo na vzdrževanje objektov. Objekti se lahko tudi rekonstruirajo, rušijo, gradijo na novo in prizidujejo v okviru določil tega prostorskega načrta. V okviru dopustnih dejavnosti se lahko objektom spreminja tudi namembnost.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov.
43. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen 
(pričetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-1/2018-13
Braslovče, dne 20. junija 2020
Župan 
Občine Braslovče 
Tomaž Žohar