Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020

Kazalo

1578. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Parižlje: PŽ03-1 (PAID: 1409), stran 3512.

  
Na podlagi 119. člena in v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 11. redni seji dne 10. 6. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Parižlje: PŽ03-1 (PAID: 1409)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) Občinski svet Občine Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Parižlje: PŽ03-1 (PAID: 1409) po projektu št. 184-2019, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o. (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18; v nadaljevanju: OPN) ter drugi podzakonski predpisi.
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom
– geomehansko poročilo (Jernej Remic s.p., št.: JR-4/2019, julij 2019)
– IDP načrt s področja elektrotehnike (Arhena d.o.o., št. proj. 43/2020, april 2020)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– elaborat ekonomike (Arhena d.o.o., št. pr. AP520-19-EK, marec 2020).
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
Območje OPPN zajema območje s parcelnimi številkami 538/542, 538/428 k.o. Spodnje Gorče v velikosti 893 m², k.o. Spodnje Gorče. Območje se nahaja znotraj naselja Parižlje v Občini Braslovče.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
V skladu z OPN je za območje pobude določena osnovna namenska raba kot SS – stanovanjske površine. Hkrati pa je za predmetno parcelo predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN se nahaja v naselju Parižlje. Območje OPPN predstavlja zemljiške parcele znotraj že zgrajenega območja pretežno individualnih stanovanjskih stavb. Do območja OPPN je že speljana prometna povezava, s katere se bo napajalo območje. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev ter delno sanacijo tega dela naselja.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18; v nadaljevanju: uredba) in sicer samostojne stanovanjske stavbe,
– garažne stavbe (šifra 12420), ki služi k osnovnemu objektu – enostanovanjski stavbi,
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– gradnja dozidav in nadzidav,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Dovoljena je gradnja ene samostojne stanovanjske stavbe etažnosti do največ K+P+1+M, pri čemer je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m. Tlorisna velikost ni posebej določena, vendar bruto tlorisna velikost seštevka vseh delov stavbe, samostojne garaže in ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,6. in Fi (faktor izrabe) = 1,2. Stavba je lahko sestavljena iz več volumnov. Dovoljena je postavitev ločene samostojne garaže, ki služi k osnovnemu objektu – enostanovanjski stavbi. Stavbe morajo biti oblikovane arhitekturno kvalitetno ter se morajo čim bolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico, fasada naj bo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv. Strehe morajo biti obvezno simetrične dvokapnice z nakloni strešin od 30 do 45°, dopustna je izvedba čopa, ki mora imeti isti naklon kot streha in ne sme presegati 1/3 višine zatrepa od zgoraj navzdol, napušči naj bodo minimalni, kritina pa pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma v sivih odtenkih, kadar je taka barva kritine prevladujoča v okolici.
(3) Lega stavbe in samostojne garaže ni posebej določena. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4,0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dopustna je izvedba opornih zidov v višini do 1,00 metra, v primeru večjih višin pa je potrebno oporne zidove kaskadno zalomiti na način, da posamezna kaskada ne presega 1,00 metra. Oporne zidove je potrebno obvezno ozeleniti.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov in se lahko uporabljajo zgolj za namene osnovnega objekta in ne gre za samostojno rabo. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80 m okoli objekta, in sicer do roba parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Zaželena je gradnja v leseni ali montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram. Lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve z osnovnim objektom. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN se bo preko novega individualnega cestnega priključka priključevalo na javno občinsko cesto kategorizirano kot LC490290, odsek LC490291 Parižlje–Orla vas. Pri izvedbi priključka je potrebno upoštevati, da se os stranske prometne smeri priključuje na os glavne prometne smeri pod kotom 90° +/- 15°, na zaključnem delu pred samim priključevanjem mora biti os stranske prometne smeri v premi. Upoštevati je potrebno, da je priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto v ravnini.
(2) Meteorna in druga voda s parcele, objekta in individualnega cestnega priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka. Za padavinsko oziroma meteorno vodo, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin, mora biti urejeno ponikanje v podtalje na parceli v lasti investitorja, v kolikor ponikanje ni možno je potrebno predhodno očiščene padavinske vode preko zadrževalnika speljati v bližnji vodotok ali že zgrajeno meteorno kanalizacijo.
(3) Znotraj parcele, namenjene gradnji je potrebno za potrebe objektov zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) V območju OPPN poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 10 m od osi voda. Gradnja je dopustna pod pogojem, da je skrajni rob objekta v vertikalni oddaljenosti odmaknjen od osi SN nadzemnega el. en. voda minimalno 6,6 m v obeh smereh. Gradnja oziroma postavitev kakršnihkoli objektov v sklopu zunanje ureditve v prej navedenem pasu, ni dopustna. V križni razpetini SN nadzemnega el. en. voda je potrebno zagotoviti, da mora izolacijska razdalja med najnižjim vodnikom daljnovoda 20 kV in najvišjo točko oziroma koto terena parkirišča in terena zunanje ureditve znašati minimalno 6,6 m. V primeru postavitve ograje v varovalnem pasu mora min. razdalja med vrhom ograje in najnižjim tokovodnikom znašati min. 2,6 m. Ograja in vsi kovinski elementi, ki bi se nahajali v varovalnem pasu, morajo biti ozemljeni in ozemljitvena upornost mora znašati manj kot 10 Ω. Vsa križanja z ograjo morajo biti obdelana v DGD načrtu. V varovalnem pasu SN nadzemnega voda ni dopustno postavljanje igral, sajenje dreves, grmičevja ipd. V primeru prestavitve teh vodov na način, da z varovalnimi pasovi ne posega več v območje OPPN, se te določbe ne upoštevajo.
(2) Preko parcele potekajo tudi trije NN vodi. Horizontalni odmik roba kateregakoli objekta od NN kabla mora biti min. 1 meter, kolikor znaša varovalni pas NN podzemnega voda. Dvigovanje ali nižanje nivelete v varovalnem pasu NN podzemnih vodov ni dopustno. Ob zasaditvi dreves, grmičevja, žive meje in podobno mora biti minimalna oddaljenost debla od trase NN kabla 2,5 m. Pri tem mora biti NN vod zaščiten v mapitel cevi premera 160 mm tako daleč, da je daljša od razrasta koreninskega sistema.
(3) Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago na obstoječem NN podzemnem elektro energetskem vodu, kateri se napaja iz transformatorske postaje TP Parižlje Papež – NN izvod I02: Mahor, Prislan, EPROS. Preko sosednje parcele poteka NAYY-J 4x150 mm2 kabel, ki se zakoliči in delno izkoplje, prereže ter podaljša s KB spojko za cca 5 m. Prosta konca se priključita na zbiralkah v novi RO, ki se postavi ob cesti tako, da se omarica všiva v kabel. V omarici se predvidijo zbiralke Cu 30/5 mm sistema 185 mm na izolatorskih nosilcih. Na zbiralke se priključita dva vertikalna ločilnika vel. 00. En služi za vstavitev 3x100 A predvarovalk za prenapetostne odvodnike, ki se montirajo v spodnjem delu RO. Drugi pa za varovalke 3x50 A za varovanje novega izvoda EAY2Y-J 4x70+1,5 mm2, ki služi za napajanje nove PS-PMO investitorja. Skladno s priloženim situacijskim načrtom bo dovodni kabel položen v stigmaflex cev 110 mm, v globini 0,8–1 m. Pod povoznimi površinami se cev obbetonira.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in predmetne stanovanjske hiše je potrebno upoštevati IDP načrt s področja elektrotehnike (Arhena d.o.o., št. proj. 43/2020, april 2020) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Na obravnavanem območju se nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Priključitev novih objektov na KKS je možna v sodelovanju s predstavnikom Telemach. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
11. člen 
(meteorna in fekalna kanalizacija) 
(1) Vzhodno od obravnavanega območja je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Novi objekt bo odvajal fekalno vodo v fekalni kanal preko obstoječih revizijskih jaškov. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Čiste meteorne vode se ponikajo lokalno v podtalje, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilcev olj in maščob. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
12. člen 
(vodovod) 
Oskrba načrtovanega objekta z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda, ki poteka vzhodno od obravnavanega območja. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m. vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
13. člen 
(obveznost priključevanja) 
Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
14. člen 
(enote kulturne dediščine) 
Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se ne nahajajo enote kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(varstvo voda) 
Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na javno fekalno kanalizacijo. Padavinske vode se bodo ponikale. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
II. območje varstva pred hrupom (55 dBA/45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
21. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
22. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
23. člen 
(požarna varnost) 
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
24. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE
Savinjska kotlina
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
1
VOD_SKUP1
Medzrnski, aluvialni – obširni in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma nizko izdatni vodonosniki
VDOON_1
Peščeno-prodni zasipi reke Savinje in njenih pritokov
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
16
LITO_OPIS1
Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč)/Kvartar
25. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen 
(parcelacija) 
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določena je 1 parcela, namenjena gradnji stanovanjske stavbe.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen 
(etapnost) 
Gradnja stavbe je možna hkrati z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
28. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
29. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
30. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
31. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
32. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2019-13
Braslovče, dne 10. junija 2020
Župan 
Občine Braslovče 
Tomaž Žohar