Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2020 z dne 20. 5. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2020 z dne 20. 5. 2020

Kazalo

1083. Poslovnik o delu Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec, stran 2642.

  
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 46. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – UPB2, 31/20) je Nadzorni odbor Mestne občine Slovenj Gradec na 12. redni seji dne 6. 5. 2020 sprejel
P O S L O V N I K 
o delu Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: Nadzorni odbor), Šolska ulica 5, Slovenj Gradec.
Za vse samostalnike in pridevnike, ki se v praksi lahko uporabljajo tako v ženski kot moški slovnični obliki, je v tem poslovniku uporabljena moška oblika kot nevtralna za ženski in moški spol.
2. člen 
Nadzorni odbor je neodvisen organ, ki deluje in odloča v okviru svojih pristojnosti na sejah.
Nadzorni odbor predstavlja predsednik.
Nadzorni odbor mora svoje naloge opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko.
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v skladu z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije, statutom očine in tem poslovnikom.
Za delo Nadzornega odbora velja načelo javnosti, ki se lahko omeji le v primerih določenih z zakonom ali statutom mestne občine.
Nadzorni odbor zagotavlja javnost o svojem delu tako, da letni program dela in njegove spremembe objavi na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. Dokončna poročila s priporočili in predlogi ukrepov predstavi na seji mestnega sveta.
3. člen 
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih subjektov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizičnih in pravnih oseb.
4. člen 
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki.
Članom nadzornega odbora pripada sejnina za udeležbo na seji nadzornega odbora in plačilo za opravljen nadzor v skladu s sprejetim aktom Mestne občine Slovenj Gradec, ki ureja plačila funkcionarjem in članov organov ter delovnih teles.
II. KONSTITUIRANJE IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA 
5. člen
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (mestnih četrti in vaških skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora.
Član nadzornega odbora je dolžan o vsaki spremembi, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije po zakonu ali po drugem odstavku tega člena, obvestiti nadzorni odbor ter Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v roku 15 dni po spremembi.
6. člen 
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Predsednika nadzornega odbora izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora svoje delo opravljajo nepoklicno.
Nadzorni odbor se sestane najmanj štirikrat letno, o svojih ugotovitvah najmanj dvakrat letno pisno poroča mestnemu svetu.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA 
7. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom mestne občine in s tem poslovnikom.
Osnovna pravica in dolžnost člana je prisotnost, sodelovanje in odločanje na sejah ter izvajanje nalog v skladu z letnim programom dela nadzornega odbora.
Član, ki se iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje, je dolžan o tem vnaprej obvestiti predsednika nadzornega odbora. Če član odbora zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more vnaprej ali do začetka seje opravičiti svoje odsotnosti, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
8. člen 
Seje nadzornega odbora vodi predsednik nadzornega odbora. V primeru, da na določeni seji iz upravičenih razlogov predsednik nadzornega odbora ne more biti prisoten, vodi sejo nadzornega odbora član, ki ga določi predsednik.
9. člen 
Predsednik nadzornega odbora ima poleg pravic člana nadzornega odbora še pravice in naloge da:
– predstavlja nadzorni odbor,
– sklicuje, organizira in vodi seje nadzornega odbora,
– predlaga in pripravi dnevni red za seje nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje določil tega poslovnika,
– podpisuje sklepe in druge odločitve nadzornega odbora,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi letni načrt nadzora nadzornega odbora,
– sodeluje z mestnim svetom, županom in občinsko upravo,
– skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora,
– se udeležuje sej mestnega sveta kadar se obravnavajo vprašanja iz pristojnosti oziroma področja nadzornega odbora (npr. poročilo o opravljenem nadzoru itd.) ter zastopa stališča in mnenja nadzornega odbora ter poroča o ugotovitvah nadzornega odbora.
10. člen 
Član nadzornega odbora ima pravico in naloge:
– da pripravlja mnenja, ugotovitve in osnutke poročil na podlagi sklepa predsednika,
– da na seji nadzornega odbora predlaga zaključke in predloge odločitev,
– da od strokovnih služb zahteva strokovno pomoč pri pripravi predlogov za sejo nadzornega odbora,
– zahteva strokovne informacije in podatke, ki so pomembni za njihovo delo v nadzornem odboru,
– da na seji nadzornega odbora postavlja vprašanja in dobi nanje tudi odgovore,
– da nemoteno razpravlja na sejah.
11. člen 
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve na svojo pobudo ali pobudo samega člana nadzornega odbora v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
Vsak član nadzornega odbora je dolžan vseskozi skrbeti za to, da ne pride v nasprotje interesov, v kolikor pa pride do teh primerov, mora predsednika in člane nadzornega odbora o tem takoj obvestiti.
12. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
IV. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA 
13. člen
Nadzorni odbor ima skladno z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali statut.
Nadzorni odbor opravlja postopek nadzora v skladu z zakonom in Statutom Mestne občine Slovenj Gradec in v okviru pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (mestnih četrti in vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
Nadzor se lahko opravi za tekoče poslovanje, kakor tudi za pretekla obdobja.
14. člen 
Za izvajanje z zakonom in statutom določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračuni, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo),
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, ponudbe, odredbe, nalogi, računi, dobavnice, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanje zakonitosti, pravilnosti in smotrnosti poslovanja,
– priprava poročila o nadzoru,
– obravnavanje ugovora strank v postopku,
– obveščanje mestnega sveta in župana, v primeru hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine pa tudi Računsko sodišče RS in pristojno ministrstvo,
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu pregona,
– druge naloge v skladu z določili statuta občine in tega poslovnika.
V. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA 
15. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta. Z letnim programom nadzora in njegovimi dopolnitvami in spremembami nadzorni odbor seznani mestni svet in župana. Predlog finančnega načrta pa predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. Nadzorni odbor lahko začne nadzor le, če je le ta določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v program nadzora, mora le-tega najprej dopolniti.
Poleg zadev iz letnega programa dela nadzornega odbora, nadzorni odbor lahko obravnava tudi zadeve – pobude, ki jih predlagajo župan, mestni svet in druga zainteresirana javnost. O tem, da se predlagana zadeva vključi v letni program dela oziroma nadzora, odloči nadzorni odbor.
Glede na zahtevnost in obseg nadzora ter število nadzornikov, ki bodo opravili nadzor, nadzorni odbor v letnem programu dela določi število in obseg nalog.
16. člen 
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in mestnemu svetu. V letnem poročilu mora nadzorni odbor podati poročilo o svojem delu, ugotovitvah in opažanjih ter priporočila za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja.
Če je poročilo namenjeno za obravnavo na seji mestnega sveta, ga je potrebno poslati županu pred sejo mestnega sveta in določiti poročevalca oziroma predstavnika nadzornega odbora, ki bo sodeloval na seji mestnega sveta in odgovarjal na vprašanja, ki jih postavljajo člani mestnega sveta in drugi udeleženci seje.
17. člen 
Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
VI. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA 
18. člen
Nadzorni odbor se sestaja oziroma sprejema v obliki listin poročila, mnenja, priporočila, predloge, sklepe in druge akte na rednih, izrednih in dopisnih sejah oziroma na videokonferenci, na katerih je navzoča večina članov odbora. Nadzorni odbor sklicuje seje po lastni presoji.
19. člen 
Seje nadzornega odbora sklicuje in pripravlja predsednik nadzornega odbora v skladu z letnim programom dela oziroma na svojo pobudo ali na zahtevo večine članov oziroma najmanj treh članov nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora skrbi za pripravo dnevnega reda seje. Hkrati z dnevnim redom določi tudi čas in kraj seje, poročevalce za posamezne točke dnevnega reda ter druge vabljene.
Pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, mestni svet ali župan.
Z vabilom in gradivom se o sklicu seje nadzornega odbora seznani tudi župana, po potrebi pa tudi druge.
20. člen 
Predsednik nadzornega odbora lahko skliče sejo tudi na predlog mestnega sveta oziroma na predlog župana.
V pisnem predlogu morajo predlagatelji obrazložiti, katere zadeve naj obravnava nadzorni odbor oziroma zahtevi predložiti pisna gradiva zanje.
Nadzorni odbor obravnava zadeve, ki jih predlaga mestni svet oziroma župan, če tako odloči nadzorni odbor in s tem dopolni letni program nadzora.
21. člen 
Seje nadzornega odbora se praviloma sklicujejo s pisnim vabilom po elektronski ali navadni pošti. Le v izjemnih in nujnih primerih, se lahko na predlog predsednika nadzornega odbora določi, da se skliče seja po telefonu ali z osebnim vabilom.
Člani nadzornega odbora so se v tem primeru dolžni udeležiti seje, lahko pa sklenejo, da se o tem določenem predlogu ne odloča na tej seji, ampak se ga uvrsti na prvo naslednjo sejo.
22. člen 
Pisno vabilo z gradivom za sejo mora biti posredovano vsakemu članu nadzornega odbora najkasneje 5 dni pred sejo po elektronski ali navadni pošti. Izjemoma pa tudi manj, kadar mora nadzorni odbor odločati o neodložljivem vprašanju, vendar ne manj kot 3 dni pred sejo.
Vsak član nadzornega odbora (če ne gre za nujen oziroma izjemen primer) je upravičen odkloniti razpravljanje in sklepanje o posameznem predlogu, če gradivo ni bilo pravočasno in ustrezno pripravljeno.
Na seji sami se lahko zahteva tudi dopolnitev gradiva z dodatnimi utemeljitvami oziroma dodatnimi podatki.
Izjemoma, kadar so za to podani posebej utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posamezni točki dnevnega reda članom odbora ne pošlje skupaj z vabilom. V tem primeru jim mora biti gradivo vročeno na sami seji in se lahko sprejme samo kot informacija, če se tako odloči večina članov nadzornega odbora.
23. člen 
Predsedujoči je na začetku seje dolžan ugotoviti sklepčnost oziroma število prisotnih članov nadzornega odbora, ki je potrebno za veljaven potek seje, nato pa poda v obravnavo predlagani dnevni red seje, pri čemer vsak član nadzornega odbora lahko predlaga spremembo dnevnega reda, o kateri nadzorni odbor glasuje. Dnevni red seje nadzornega odbora mora vsebovati formalni del:
– otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti,
– pregled zapisnika in sklepov prejšnje seje ter poročilo o realizaciji le-teh,
– potrditev zapisanih sklepov, stališč in ločenih mnenj s prejšnje seje oziroma morebitne pripombe na predlagani zapis.
Nadzorni odbor lahko obravnava zadeve iz svoje pristojnosti tudi, če ni sklepčen. Po obravnavi lahko oblikuje predloge in mnenja, ne more pa sprejeti veljavnih sklepov.
24. člen 
Pregled sklepov zadnje seje se izvede s pregledom izvršitve sklepov in stališč prejšnje seje, če ni mogoče drugače ugotoviti izvršitve sklepov prejšnje seje, pozove predsednik posamezne člane ali druge prisotne, ki so bili zadolženi za izvršitev sklepa, da poročajo o izvršitvi sklepov.
Poročevalci ustno ali pisno obrazložijo, kdaj in kako se je sklep nadzornega odbora izvršil oziroma kdaj in kako se bo izvršil. Nadzorni odbor lahko sklene, če obstajajo zato upravičeni razlogi, da se rok izvršitve sklepa podaljša ali, da se sklep spremeni oziroma odpravi.
Po podanih pripombah na zapisane sklepe in stališča prejšnje seje se le-te potrdi z glasovanjem.
25. člen 
Na seji nadzornega odbora lahko sodelujejo in dobijo besedo samo člani nadzornega odbora, strokovne službe občine, osebe, pri katerih je uveden nadzor in vabljeni na sejo, vendar samo pri tistih točkah dnevnega reda, h katerim so bili vabljeni.
Seje nadzornega odbora se lahko udeležijo člani mestnega sveta in župan samo, če so povabljeni. Na seji lahko razpravljajo z dovoljenjem predsedujočega, nimajo pa pravice glasovanja.
26. člen 
Nadzorni odbor praviloma konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
27. člen 
Predsednik nadzornega odbora lahko prekine sejo nadzornega odbora, če seja ni več sklepčna, če je za odločanje potrebno pridobiti mnenje drugih organov, če je potrebno pripraviti predloge odločitev ali če tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej nadzornega odbora.
28. člen 
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga poda na glasovanje.
Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlogi podani.
29. člen 
Za red na seji nadzornega odbora skrbi predsednik nadzornega odbora. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsednik.
30. člen 
Nadzorni odbor sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen glede vprašanj, za katere ta poslovnik oziroma zakonodaja predpisuje drugačno večino. Člani nadzornega odbora se opredeljujejo ZA oziroma PROTI sprejetju odločitve. V primeru, da se je opredelilo ZA sprejem odločitve enako število članov kot PROTI sprejemu odločitve, se šteje, da je bila sprejeta odločitev za katero je glasoval predsednik nadzornega odbora.
31. člen 
Glasovanje na seji nadzornega odbora je javno z dvigom rok. Predsednik nadzornega odbora po opravljenem glasovanju ugotovi izid glasovanja.
O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog predsednika ali člana nadzornega odbora, le ta odloči z večino glasov navzočih članov.
32. člen 
O delu na seji nadzornega odbora se piše skrajšani zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa mora vsebovati: prisotnost, ugotavljanje sklepčnosti, dnevni red, potrditev zapisnika prejšnje seje, sprejete sklepe in rezultate glasovanja pri vsakem sklepu – število glasov za in število glasov proti.
Na izrecno zahtevo razpravljavca se v zapisnik vnese njegova razprava.
V zapisnik se ne piše ugotovitev o opravljenem nadzoru. Le-te predstavljajo prilogo zapisnika in ne predstavljajo javnih listin, če vsebujejo podatke tajne narave.
Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani in zapisani tako, da je v njih nedvoumno opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
Na vsaki seji nadzornega odbora se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje in vseh morebitnih vmesnih izrednih ali dopisnih sej oziroma sej na videokonferenci nadzornega odbora. Kadar pogoji zaradi prehitrega sklica naslednje seje ne omogočajo priprave zapisnika, se le-ta obravnava na prvi naslednji seji, pri čemer je potrebno navesti razloge za zamudo. Vsak član nadzornega odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči nadzorni odbor. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpiše predsednik oziroma predsedujoči.
33. člen 
Zapisniki, akti o izvedbi nadzora in ostalo gradivo sej nadzornega odbora se v obliki dosjeja-zadeve hranijo v prostorih občinske uprave.
Vse sklepe in druge akte izdane iz pristojnosti dela nadzornega odbora, podpisuje predsednik.
Nadzorni odbor uporablja žig okrogle oblike, ki ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Slovenj Gradec, v notranjem krogu pa naziv: Nadzorni odbor.
VII. POSTOPEK NADZORA 
34. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik, se pošlje odgovorni osebi uporabnika proračuna oziroma nadzorovani osebi.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico spremljati izvajanje nadzora.
35. člen 
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge nadzora, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Nadzorni odbor opravlja nadzor na sedežu nadzorovanih subjektov.
Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne stavbe nadzorovanega, lahko pa si izjemoma (predvsem za lažjo izvedbo nadzora) pridobijo fotokopije dokumentov, ki jih morajo ustrezno označiti kot kopijo. Kopije se shranijo v arhivu dosjeja – zadeve.
Nadzornik mora nadzorovani osebi dati primeren čas za pripravo in predložitev potrebne oziroma zahtevane dokumentacije.
36. člen 
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila (obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance), v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član nadzornega odbora in predsednik se morajo o osnutku poročila izjasniti. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik in člani, ki so opravili nadzor in ga pošlje nadzorovani osebi najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo.
37. člen 
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila.
Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa mora nadzorni odbor pripraviti dokončno poročilo s priporočili in predlogi.
38. člen 
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati vse obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora in mora biti izpolnjeno oziroma v skladu z obrazcem, ki je priloga pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
39. člen 
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan v roku 15 dni od imenovanja.
VIII. HUJŠE KRŠITVE 
40. člen
Za hujšo kršitev predpisov in nepravilnost pri poslovanju štejejo:
– poraba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so določeni s proračunom,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddaja brez ustrezne izvedbe javnega razpisa,
– če uporabnik proračunskih sredstev pri prodaji oziroma odtujitvi občinskega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo,
– druge kršitve, ki se po zakonodaji štejejo za prekrške ali kazniva dejanja.
41. člen 
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in mestni svet.
IX. JAVNOST DELA NADZORNEGA ODBORA 
42. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora.
43. člen 
Zaradi varovanja osebnih in tajnih podatkov oziroma podatkov, ki se nanašajo na državne, uradne in poslovne skrivnosti ter zagotavljanje spoštovanja dostojanstva, dobrega imena in integritete pravnih in fizičnih oseb so seje nadzornega odbora zaprte za javnost. Sej nadzornega odbora se smejo udeležiti le povabljeni. Vabi se jih praviloma pisno, izjemoma ustno.
44. člen 
Vabila z dnevnim redom za seje nadzornega odbora, zapisniki in sklepi sej so informacije javnega značaja.
Sklepi in dokončna poročila o izvedenem nadzoru so informacije javnega značaja, razen če vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne ali poslovne skrivnosti.
Osnutki predlogov poročil niso informacije javnega značaja.
45. člen 
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Član brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočiti javnosti podatkov o seji, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji ali dokler ni potrjen zapisnik seje.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
46. člen
Za razlago določb tega poslovnika je pristojen Nadzorni odbor Mestne občine Slovenj Gradec.
47. člen 
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejmejo na enak način kot velja za sprejem tega poslovnika.
48. člen 
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Slovenj Gradec oziroma veljavnih predpisov s področja delovanja nadzornih odborov. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med Statutom in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Mestne občine Slovenj Gradec.
49. člen 
S sprejemom tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec, sprejet na 4. seji Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec dne, 13. aprila 2015.
50. člen 
Poslovnik nadzornega odbora se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 032-0011/2015
Slovenj Gradec, dne 6. maja 2020
Predsednik Nadzornega odbora 
Hinko Kašnik