Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2019 z dne 29. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2019 z dne 29. 11. 2019

Kazalo

Št. 5441-1/2018/131 Ob-3476/19, Stran 2450
Na podlagi:
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006,
– Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006,
– Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3 z dne 30. oktobra 2014,
– Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001 z dne 16. decembra 2014 z vsemi spremembami,
– Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – UPB, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17),
– Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo),
– Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 19/19),
– Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18),
– Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16),
– Digitalne Slovenije 2020 – Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (marec 2016),
– Deklaracije o dostopu do javno financiranih raziskovalnih podatkov (OECD) (http://acts.oecd.org/Instruments/ShowInstrumentView.aspx?InstrumentID=157&InstrumentPID=153),
– Priporočila Komisije z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:194:0039:0043:SL:PDF),
– Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013L0037&qid=1401874406055&from=SL),
– Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=2045),
– Smernic za zajem, dolgotrajno hranjenje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/ Zakonodaja/2013/Smernice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_in_dostop_do_kulturne_dediscine_v_digitalni_obliki.pdf) in
– Odločitve o podpori Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad z dne 25. 11. 2019 (št. 1-1/1/MK/0),
Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, objavlja
javni razpis 
»Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije« (JR-ESRR-Razvoj slovenščine v digitalnem okolju)
1. Ime oziroma sedež posredniškega organa oziroma izvajalca javnega razpisa za izbor operacij (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa, ter rezultati
Operacijo v okviru javnega razpisa bosta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Republika Slovenija. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020:
– prednostne osi 1 »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«,
– prednostne naložbe 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti takšnih, ki so evropskega pomena«,
– specifičnega cilja 1.1.1 »Učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja«.
2.1 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja večletne operacije (v nadaljevanju: raziskovalno-razvojni projekt) za gradnjo jezikovnih virov in tehnologij.
Ministrstvo za kulturo bo v okviru tega javnega razpisa sofinanciralo en raziskovalno-razvojni projekt, sestavljen iz več sklopov:
1. vzdrževanje in nadgradnja korpusov,
2. govorne tehnologije,
3. semantični viri in tehnologije,
4. strojno prevajanje,
5. terminološki portal,
6. vzdrževanje infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije.
Na javnem razpisu bo izbran en konzorcij izvajalcev.
2.2 Namen in cilj javnega razpisa
Splošno: glede na vključenost v prvo prednostno os Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 razpis spodbuja nacionalno in mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s Slovensko strategijo pametne specializacije (v nadaljevanju: S41) za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva, izboljšanje infrastrukture za raziskave in inovacije ter promocijo kompetentnih centrov (kot konzorcijskih partnerjev), ob upoštevanju ciljev skladnega regionalnega razvoja.
1 Dokument Slovenska strategija pametne specializacije (Ljubljana, 10. 7. 2015) je Vlada RS potrdila 20. 9. 2015 (dopolnitev 21. 12. 2017), 3. 11. 2015 pa je dokument potrdila tudi Evropska komisija. Več informacij in dostop do dokumenta na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/.
Namen javnega razpisa je povezati znanost in gospodarstvo, da bi proizvedli končne produkte, ki bi bili enostavni za uporabo (»uporabnikom prijazni«), ljudem pa bi pomagali pri sporazumevanju, sodelovanju, poslovanju, izmenjavi znanja in udeleževanju v družabnih in političnih razpravah ne glede na jezikovne meje.
Cilj javnega razpisa: specifični cilj prve prednostne naložbe je učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja. Skladno z navedenim želi Ministrstvo za kulturo s tem razpisom prispevati k boljši izrabi raziskovalnega potenciala raziskovalcev na področju jezikovnih virov in tehnologij z njihovo mobilnostjo med akademsko in podjetniško sfero. Predlagani sklopi pokrivajo potrebe po manjkajočih računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za raziskovalne organizacije, podjetja in širšo javnost. Na podlagi izvedenih produktov in odprtega dostopa do rezultatov raziskovalnega dela (tudi do delnih rezultatov v vmesnih fazah izvajanja) bo mogoča nadgradnja organiziranega skladiščenja, vzdrževanja in distribucije virov in tehnologij, s čimer se bo vzpostavilo tudi enakopravnejše sodelovanje z evropskimi pobudami za izmenjavo digitalnih virov in orodij. Na ta način bo slovenski razvojno-raziskovalni prostor v mednarodnem merilu konkurenčnejši.
2.2.1 Rezultati projekta po sklopih
1. sklop: vzdrževanje in nadgradnja korpusov
Rezultat: jezikovni korpusi
V okviru prvega sklopa javnega razpisa so predvideni gradnja, nadgradnja in vzdrževanje jezikovnih korpusov, saj so ti osnova za izdelavo jezikovnih virov in razvoj jezikovnih in govornih tehnologij. Nad korpusi se izdela enostavne vmesnike za prikaz vsebin.
Že obstoječe jezikovne vire je smiselno združiti v vire večjega obsega, saj se zahteve tako sistemov obdelave pisnih besedil kot tudi sistemov obdelave govora nanašajo predvsem na čim večji obseg in standardiziran zapis.
Cilj tega sklopa je zgraditi oziroma nadgraditi pisne in govorne korpuse v obsegu, ki omogoča razvoj jezikovnotehnoloških izdelkov, ter njihove spletne konkordančnike (programske vmesnike). Cilj tega sklopa je tudi izdelava načrta posodabljanja in nadaljnjega razvoja govornih korpusov z oceno stroškov. Po potrebi se oblikuje skupina, ki bo poiskala ustrezne rešitve na področju licenc že obstoječih javno financiranih virov, ki niso odprti, da se odprejo za komercialno rabo.
2. sklop: govorne tehnologije
Rezultat: razpoznavalnik tekočega govora
Razpoznavanje govora je po eni strani nujen sestavni del kompleksnejših aplikacij, kot sta strojno prevajanje govora ali sistemi dialoga, hkrati pa je z večanjem obsega medijske produkcije tudi široko uporabno kot samostojni modul (npr. za avtomatsko indeksiranje). Aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo razpoznavalnika, so npr. oblikoslovna in skladenjska analiza besedila, izdelava večnamenskega korpusa in baze govorjenega jezika idr.
Za razvoj sodobnega splošnega razpoznavalnika govora bi bilo treba pridobiti vsaj 1000 ur označenih in prepisanih govornih posnetkov ter poskrbeti za raznovrstnost zajetega govornega signala in raznolikost akustičnih okolij. Skupni obseg vseh obstoječih govornih virov je trenutno le nekaj 100 ur posnetega govora, zato je nujno, da se obstoječe vire združi in preuredi oziroma se pridobi nove obsežnejše govorne jezikovne vire.
Cilj tega sklopa je izdelava razpoznavalnika govora v manj zahtevnih domenah (npr. za prepoznavanje govornih ukazov v prostoru za krmiljenje pametnega doma, razpoznavalnika za samodejno ustvarjanje zapisnikov sestankov ipd.), pri čemer se zagotovi govorna baza z ustrezno transkripcijo v skladu z mednarodnimi standardi in priporočili strokovnih združenj v obsegu, ki omogoča izdelavo uporabnega končnega izdelka. Cilj tega sklopa je tudi priprava dolgoročnega načrta izdelave splošnega razpoznavalnika govora z velikim slovarjem besed ter načrta izdelave razpoznavalnika govora v realnem času za domeno izobraževanja.
3. sklop: semantični viri in tehnologije
Rezultat: avtomatsko procesiranje besedila v jezikovnih tehnologijah in spletnih iskalnih orodjih
Za avtomatsko procesiranje besedila v jezikovnih tehnologijah in spletnih iskalnih orodjih so potrebne naslednje aktivnosti: razpoznavanje imenskih entitet, oblikoslovna in skladenjska analiza besedila, oblikoslovni in glasoslovni leksikon, referenčni korpusi slovenščine, gradnja semantične mreže idr.
Cilj tega sklopa je razviti semantične vire in tehnologije za slovenski jezik, ki temeljijo na najnovejših spoznanjih na področju strojnega učenja, in sicer za strojno prevajanje, razvoj dialoških sistemov, sistemov za odgovarjanje na vprašanja, avtomatsko povzemanje itd.
4. sklop: strojno prevajanje
Rezultat: strojni prevajalnik za jezikovni par SL-AN in AN-SL
Strojno prevajanje je področje jezikovnih tehnologij, ki ima potencialno največjo uporabno vrednost in največji potencialni vpliv na družbo. Za razvoj in izdelavo strojnega prevajalnika so potrebne naslednje aktivnosti: izdelava dvojezičnih korpusov ter dvo- in večjezičnih baz in slovarjev, razpoznavanje imenskih entitet in stalnih besednih zvez, oblikoslovna in skladenjska analiza besedila, razvozlavanje anafore in analiza besedilnih koreferenc, semantična mreža in semantična analiza vlog idr. V okviru javnega razpisa bodo sofinancirane aktivnosti, ki bodo zagotovile razvoj izboljšanega tekstovnega prevajalnika za jezikovni par slovenščina-angleščina in angleščina-slovenščina glede na obstoječe sisteme, pri čemer mora prijavitelj definirati osnovne zmogljivosti obstoječega prevajalnika in določiti ciljne vrednosti izboljšanega prevajalnika (za jezikovni par SL-AN in AN-SL).
Cilj tega sklopa je tudi priprava smernic za razvoj strojnega prevajalnika predavanj v slovenskem jeziku v angleščino za nesprotno prevajanje (off-line) in načrta za posodabljanje in nadaljnji razvoj prevajalnika z oceno stroškov.
5. sklop: terminološki portal
Rezultat: terminološki portal s strežniško infrastrukturo, iskalnikom in konkordančnikom
Terminologija je ključen del specializirane komunikacije in omogoča, da se znanje ustvarja, posreduje, poučuje in uporablja. Na sodobno urejenih terminoloških bazah temeljijo številne storitve, kot so prevajanje, tolmačenje in gospodarsko delovanje v globalnem okolju, prav tako pa so terminološki viri potrebni za razvoj drugih jezikovnih tehnologij, kot je strojni prevajalnik. Trenutno so terminološki viri razpršeni, predvsem pa so podatki v njih zapisani v zelo raznolikih podatkovnih strukturah. Terminološki portal mora nadgraditi spoznanja sorodnih predhodnih rešitev.
Cilj tega sklopa je vzpostaviti spletišče, ki mora nadgraditi spoznanja sorodnih predhodnih rešitev. Delujoč terminološki portal bo moral združevati specializirane eno- in večjezične terminološke vire, dajati navodila, smernice in vzorčne podatkovne zbirke za učinkovito upravljanje s terminologijo, ponujati prosto dostopno strežniško infrastrukturo za gradnjo novih slovarjev in orodja za luščenje terminologije iz besedilnih zbirk. Poleg tega bo morala biti na portalu terminološka svetovalnica, ki bo ažurno svetovala ob terminoloških zagatah prevajalcev v ustanovah EU in drugih uporabnikov terminologije. Cilj tega sklopa je tudi priprava načrta za posodabljanje in nadaljnje delovanje portala z oceno stroškov.
6. sklop: vzdrževanje infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije
Rezultat: vzdrževan osrednji infrastrukturni center za potrebe izvedbe izbranega projekta
Trajen repozitorij jezikovnih virov in tehnologij omogoča slovenska raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI. Vsi viri, jezikovnotehnološka orodja in storitve bodo po licenci »Priznanje avtorstva CC-BY« na voljo strokovni in najširši javnosti, zato bo v okviru javnega razpisa financirana tudi infrastrukturna podpora, ki omogoča njihovo hranjenje, vzdrževanje in distribucijo.
CLARIN.SI je priključen evropskemu raziskovalnemu infrastrukturnemu konzorciju CLARIN ERIC in ima vlogo osrednjega infrastrukturnega centra za slovenske jezikovne vire in tehnologije. Zato morajo biti jezikovni viri in orodja izdelana skladno z zahtevami CLARIN ERIC, ki predvidevajo:
– dolgoročno arhiviranje,
– uporabo trajnih identifikatorjev,
– enotno overjanje identitete uporabnikov,
– integracijo virov in njihovih metapodatkov v evropsko infrastrukturo ter
– možnost analize in označevanja deponiranih virov z jezikoslovnimi orodji.
Osrednji infrastrukturni center za jezikovne vire in tehnologije je tudi distribucijsko telo za vse jezikovne vire in orodja, ki nastajajo v okviru različnih projektov znotraj izbranega projekta.
Infrastrukturni center:
– zbira, evalvira, hrani in distribuira jezikovne vire in orodja za slovenščino ter
– skrbi za varstvo osebnih podatkov in komunikacijsko zasebnost uporabnikov.
V okviru javnega razpisa bodo financirane tiste infrastrukturne vsebine CLARIN.SI, ki bodo neposredno podpirale aktivnosti na javnem razpisu izbranega projekta (zbiranje, hramba in distribucija jezikovnih virov in tehnologij, strežniške storitve ipd.) in ki bodo zadostile navedenim zahtevam CLARIN ERIC. Do financiranja bodo upravičeni stroški ustreznega kadra in amortizacija opreme.
2.2.2 Pojmovnik izrazov in dodatna določila javnega razpisa
Jezikovne in govorne tehnologije
Tehnologije in viri so razdeljeni na jezikovne tehnologije in govorne tehnologije.
Jezikovne tehnologije zajemajo predprocesiranje besedila (tokenizacija, prepoznavanje imenskih entitet), oblikoslovno analizo in sintezo, oblikoslovno označevanje, skladenjsko analizo in sintezo, semantično analizo (vključno z analizo koreferenc, razdvoumljanjem pomenov ipd.), pragmatično analizo in analizo konteksta, enojezični leksikon (oblikoslovni in fonetični), skladenjsko drevesnico in evalvacijska merila.
Govorne tehnologije zajemajo razpoznavanje govora (vključno z razpoznavanjem za nematerne govorce in prilagoditvijo na posamezne govorce), sintezo govora, izračunavanje intervalov in ravni zaupanja, identifikacijska orodja (prepoznavanje govorca, sledenje govorca ipd.), orodja za polavtomatsko označevanje korpusov, govorne korpuse za posamezne aplikacije, multimodalne govorne korpuse (avdio + video), večmedijske govorne korpuse (govor + internet ipd.) in večjezične (vzporedne) govorne korpuse ter evalvacijska merila.
Aktivnosti, upravičene do sofinanciranja
V okviru javnega razpisa bo sofinanciran razvoj novih jezikovnotehnoloških izdelkov oziroma nadgradnja obstoječih tehnologij, če te niso primerne za uporabo v realnem okolju, torej uporabne v končni obliki. Predvidena je tudi nadgradnja obstoječih jezikovnih virov, če ti niso izdelani v obsegu, ki bi omogočil razvoj končnega izdelka. Upravičenci morajo pri razvoju jezikovnotehnoloških izdelkov obvezno uporabiti že izdelane jezikovne vire in tehnologije in jih ustrezno nadgraditi. V prijavnem obrazcu Delovni in terminski načrt (tudi v 7. A – Prilogi I prijavnega obrazca – Delovni in terminski načrt konzorcijskega partnerja) – morajo natanko opredeliti, do katerega koraka je bilo orodje oziroma vir že izdelano. Pričakovana raven tehnološke razvitosti končnih izdelkov je stopnja TRL 7–9.
Do financiranja so upravičene aktivnosti, ki so neposredno vezane na projekt iz vloge prijavitelja, ki bo na podlagi tega razpisa izbrana v sofinanciranje, ter so v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa – skladno z vsebinskimi in formalnimi pogoji ter merili tega razpisa, kot je to navedeno v nadaljevanju. Aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo posameznega tehnološkega izdelka, morajo slediti najnovejšim dognanjem na področju jezikovnih tehnologij in temeljiti na najnovejših tehničnih standardih. Aktivnosti v okviru posameznih sklopov se med seboj povezujejo oziroma dopolnjujejo in podpirajo razvoj različnih končnih tehnoloških izdelkov. Zagotovljena mora biti interoperabilnost.
Licenca
Za novonastale jezikovne vire in jezikovna orodja oziroma tehnološke izdelke, ki bodo imeli značaj avtorskega dela, bo moral upravičenec zagotoviti odprto dostopnost na spletu po licenci Creative Commons, in sicer po naslednji obliki standardne licence »Priznanje avtorstva CC-BY«, po kateri je uporabnikom dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela2. Izjema so tisti uporabljeni viri in tehnologije, pri katerih je treba zagotoviti varovanje osebnih podatkov, ali pa gre za gradiva, ki gradijo na že obstoječih podatkih z drugačnimi avtorskimi pravicami, vendar tovrstni viri in tehnologije ne smejo biti predmet trženja. Za avtorska dela, označena z licenco »Priznanje avtorstva CC-BY«, bodo morali upravičenci omogočiti odprt dostop z objavo brezplačne programske kode in pripadajočo dokumentacijo v repozitoriju CLARIN.SI in s tem seznaniti ministrstvo. Odprta dostopnost torej pomeni brezplačna dostopnost do rezultatov na javnem razpisu izbranega projekta vsej zainteresirani javnosti. Dodelitev licence se izvede na spletni strani www.creativecommons.si.
2 Licenca uporabnikom dovoljuje reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Navedeno licenco smo izbrali z namenom, da potencialnim zainteresiranim razvijalcem omogočimo nadaljnjo uporabo oziroma nadaljnji razvoj obstoječih rešitev. To pomeni, da lahko vsakdo brezplačno vzame izdelano rešitev, jo predela ali nadgradi, pri čemer mora navesti avtorja dela, novo delo pa mora objaviti pod enakimi pogoji, kot je bilo prvotno objavljeno, vključno z mestom objave. Novonastalo oziroma nadgrajeno rešitev je mogoče uporabiti tudi v komercialne namene, pri čemer pa je treba navesti avtorja osnovne verzije (komercialna uporaba se nanaša samo na predelavo).
V okviru razpisa razviti jezikovni viri morajo biti v repozitoriju CLARIN.SI objavljeni najmanj tri mesece pred iztekom operacije oziroma projekta, jezikovnotehnološki izdelki pa najmanj dva meseca pred iztekom. Upravičenec mora na ustreznem promocijskem dogodku zainteresirani javnosti predstaviti rezultate projekta in vzpostaviti sistem za sprejemanje pripomb. Čas med objavo rezultatov in iztekom operacije mora upravičenec nameniti evalvaciji in izboljšavam glede na odkrite pomanjkljivosti ter smiselne pripombe zainteresirane javnosti.
Smernice glede hranjenja, dostopa in distribuiranja izdelkov (jezikovni viri, priročniki, orodja, aplikacije itd.):
1. Vsi izdelki naj bodo opremljeni z natančnimi specifikacijami/tehničnim poročilom.
2. Vsi izdelki naj sledijo splošno sprejetim standardom, če ti obstajajo za njihovo področje, oziroma modelom dobre prakse (npr. zapis virov v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi in priporočili, kot so XML in standardi ISO, predvsem tistimi, izdelanimi v Tehničnem odboru TC 37 »Terminologija in jezikovni viri«, pa tudi drugimi relevantnimi priporočili, na primer konzorcija za zapis besedil (Text Encoding Initiative, TEI). Poročanje o upoštevanju standardov oziroma o teoretično-uporabnostnih modelih, ki so bili pri oblikovanju izdelka pregledani in po katerih so se izvajalci (v določenih segmentih) zgledovali, je nujen sestavni del specifikacij/tehničnega poročila.
3. Vsi izdelki naj sledijo cilju čim večje usklajenosti in povezanosti z drugimi, tako obstoječimi kot tistimi, ki so še predvideni. Poročanje o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je izdelek usklajen z drugimi obstoječimi izdelki, je nujen sestavni del specifikacij/tehničnega poročila.
Kazalniki
V prijavnem obrazcu mora prijavitelj v posameznem sklopu definirati merljive, mednarodno veljavne kazalnike napredka in uspeha (npr. uspešnost razpoznavalnika govora na javno dostopnih bazah v odstotkih, mera BLEU /tj. dvojezično vrednotenje/ za strojne prevajalnike, število izdelanih gesel in ročno preverjenih gesel za slovarje itd.). Pri že obstoječih virih in tehnologijah mora navesti trenutno stanje oziroma izhodiščno vrednost kazalnika ter vrednost kazalnika po izvedbi projekta. Prijavitelj se z oddajo vloge zaveže, da bo te kazalnike izpolnjeval. Kazalniki bodo predmet pogodbe, o njihovem doseganju bo upravičenec poročal pri oddaji zahtevkov za izplačila in v končnem poročilu.
2.3 Vpetost jezikovnih virov in tehnologij v S4
V Slovenski strategiji pametne specializacije (v nadaljevanju S4) so identificirana prednostna področja, na katerih ima Slovenija dolgoročni potencial za uspešen prodor na globalne trge, za uspešnejšo in celovitejšo vključitev v globalne verige vrednosti. Izdelki, ki bodo nastali kot rezultat na javnem razpisu izbranega projekta, so prioritete s področja digitalizacije slovenščine za podporo gospodarstvu in se bodo s koncentracijo znanja in kompetenc ter znanstveno in tehnološko odličnostjo vključevali v naslednja prednostna področja S4:
1. Pametna mesta in skupnosti,
2. Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
3. Tovarne prihodnosti,
4. Trajnostni turizem,
5. Zdravje – medicina,
6. Mobilnost,
7. Razvoj materialov kot produktov,
8. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo.
Raziskovalno-razvojni projekt bo prispeval k specifičnim ciljem, vezanim na prednostna področja S4, pa tudi k horizontalnim ciljem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (poglavje 11 »Horizontalna načela), zlasti pospeševanju prehoda v energijsko učinkovito gospodarstvo in nizkoogljično družbo.
Nastali jezikovnotehnološki izdelki so lahko del novih poslovnih modelov za spodbujanje podjetništva, povezanega z digitalno transformacijo v okviru fokusne horizontalne skupine »Digitalna transformacija« na področju Pametna mesta in skupnosti, katere del je tudi horizontalna IKT mreža. Z razvojem govornih tehnologij bodo v bližnji prihodnosti tudi manjša podjetja zmožna zgraditi svoje lastne oblačne rešitve za samodejno razpoznavanje in sintezo slovenskega govora, vendar le pod pogojem, da bodo imela na razpolago dovolj obsežne besedilne in govorne vire.
2.4 Regija izvajanja
Projekt se bo izvajal na kohezijski regiji vzhodna Slovenija in kohezijski regiji zahodna Slovenija. Sredstva, dodeljena za izbrani projekt, se bodo uveljavljala po principu pro-rata v razmerju 55:45.
Izbrani konzorcij izvajalcev bo vključeval subjekte iz obeh kohezijskih regij.
3. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Formalni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so naslednji:
1. pravočasnost prispetja vloge in pravilno označena ovojnica,
2. popolnost vloge,
3. ustreznost partnerjev v skladu s pogoji za partnerstvo,
4. zaprta finančna konstrukcija prijavljenega projekta.
Vloga, ki ne bo izpolnjevala formalnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu iz 1. točke prejšnjega odstavka, bo s sklepom zavržena (kot je navedeno v 19. točki javnega razpisa). Za vlogo, ki ne bo formalno popolna skladno z 2. točko prejšnjega odstavka, bo prijavitelj pozvan k dopolnitvam (kot je navedeno v 21. točki javnega razpisa). Vloga, ki ne bo izpolnjevala pogojev za kandidiranje iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka, bo s sklepom zavrnjena in ne bo ocenjevana.
3.1 Pravočasnost prispetja vloge in pravilno označena ovojnica
Vloga se šteje za pravočasno in pravilno označeno skladno z 19. točko tega javnega razpisa.
3.2 Formalna popolnost vloge
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene obrazce, navedene v točki 7 besedila tega javnega razpisa.
3.3 Pogoji za partnerstvo
Upravičenci javnega razpisa so univerze, raziskovalne organizacije in podjetja, povezani v konzorcij. Društva niso upravičenci javnega razpisa, lahko pa posamezniki v projektu sodelujejo kot podizvajalci oziroma pogodbeni partnerji. Na javni razpis se lahko prijavi konzorcij partnerjev, ki mora biti sestavljen iz:
– vsaj dveh raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) – vsaj ene s sedežem v KRVS in vsaj ene s sedežem v KRZS –, ki so lahko javne raziskovalne organizacije3 v Republiki Sloveniji ali druge raziskovalne organizacije, ki so vodene kot samostojne raziskovalne organizacije v evidencah Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARRS) in niso ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah4 ter
3 Javne raziskovalne organizacije v okviru predmetnega javnega razpisa so: javni raziskovalni zavodi in javni visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila Republika Slovenija.
4 Zakon o gospodarskih družbah: Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12 in 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17 (ZGD-1).
– enega ali več podjetij s sedežem v KRVS in
– enega ali več podjetij s sedežem v KRZS.
Šteje se, da je pogoj dveh RO izpolnjen, če v konzorciju sodelujeta najmanj dve članici univerze, ki sta v evidencah ARRS vodeni kot samostojni raziskovalni organizaciji. Projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi organizacijami, pri čemer šteje samo sodelovanje med partnerji v konzorciju, ne pa tudi pogodbe s podizvajalci.
Podjetja so gospodarski subjekti, registrirani po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Vlogo na javni razpis v imenu konzorcija partnerjev odda poslovodeči partner konzorcija – prijavitelj raziskovalno-razvojnega projekta in njegov koordinator (v nadaljevanju: poslovodeči partner).
Na razpisu sodeluje konzorcij partnerjev, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje in ki so za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenili konzorcijsko pogodbo za izvedbo raziskovalno-razvojnega projekta. Iz konzorcijske pogodbe, ki je obvezna priloga vloge, mora biti razvidno, da so kot partnerji dosegli dogovor o skupnem raziskovalno-razvojnem projektu ter določili prijavitelja in ga pooblastili, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na razpis in da v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu zastopa konzorcij in z ministrstvom sklene pogodbo. Čeprav je podpisnik pogodbe z ministrstvom le poslovodeči konzorcijski partner, je odgovornost preostalih konzorcijskih partnerjev v razmerju do ministrstva solidarna.
Konzorcijski partnerji morajo biti izbrani na način, da vsak nosi del raziskovalno-razvojnih aktivnosti. Poslovodeči partner je lahko kateri koli izmed partnerjev konzorcija (tudi podjetje) z registrirano razvojno-raziskovalno dejavnostjo.
Konzorcijski partnerji, ki bi sodelovali samo z namenom vodenja projekta, niso dovoljeni. Raziskovalno-razvojni projekt mora izvajati projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci, strokovni ter tehnični sodelavci. Vodja projekta mora biti zaposlen pri poslovodečem partnerju.
Isti konzorcij partnerjev se lahko prijavi na javni razpis samo z eno vlogo5 oziroma enim projektom. Posamezni subjekti se kot konzorcijski partnerji lahko prijavijo le znotraj enega konzorcija. Vzorec konzorcijske pogodbe je v razpisni dokumentaciji. Do sredstev sofinanciranja so upravičeni vsi partnerji v konzorciju (upravičenci v skladu z Uredbo 1303/2013/EU).
5 V primeru več prijav istega konzorcija se v postopku obravnava izključno prva prispela vloga.
3.3.1 Splošni pogoji za prijavitelja in vse partnerje konzorcija
Prijavitelji in partnerji konzorcija morajo poleg dokazila o pravnem statusu z ustreznimi izjavami izpričati:
– da so pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,
– da so ustrezno registrirane za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnega razpisa, tj. za raziskovalno-razvojno dejavnost, visokošolsko izobraževanje, svetovanje o računalniških napravah in programiranje, računalniško programiranje, informacijska tehnologija ali računalniške storitve (eno od navedenih; pogoj preveri ministrstvo v evidenci AJPES),
– da je prijavljeni projekt umeščen v vsaj eno fokusno področje in/ali tehnologijo znotraj izbranega prednostnega področja uporabe veljavne S4, za katerega je potrjen akcijski načrt Strateško razvojno inovacijskega partnerstva6,
6 Načrti Strateško razvojno inovacijskih partnerstev (dokument Seznam SRIP) so dostopni na povezavi: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/.
– da imajo sposobnost zagotavljanja osnovnih zmogljivosti za začetek izvajanja projekta,
– da imajo poravnane vse obveznosti, davke in prispevke do Republike Slovenije na zadnji delovni dan v mesecu pred oddajo vloge (potrdilo FURS),
– da jim v zadnjih dveh letih pred potekom roka za oddajo vloge s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ni bila izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo (izjava oziroma izpis iz prekrškovne evidence),
– da pravna oseba in njena poslovodna oseba niso v kazenski evidenci (izjava oziroma izpis iz kazenske evidence),
– da ob prijavi na razpis nimajo blokiranega transakcijskega računa,
– da za projekt, s katerim se prijavljajo na razpis, niso pridobili pomoči iz drugih sredstev državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti ali sredstev EU, oziroma za iste upravičene stroške niso prejeli sredstev iz drugih javnih virov (državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti ali sredstev EU),
– da v prijaviteljevi vlogi predvidevajo vse načrtovane vsebinske aktivnosti, vključno s tako imenovanimi promocijskimi aktivnostmi,
– da se na javni razpis prijavljajo samo z eno prijavo, vključeni konzorcijski partnerji pa so s konzorcijsko pogodbo za namen tega razpisa povezani le v en konzorcij,
– da ima vodja projekta doktorat znanosti, izbrani strokovni sodelavci, navedeni v razpisnih obrazcih z ustreznimi referencami (ključni kader), pa najmanj visokošolsko izobrazbo (univerzitetno ali doseženo izobrazbo 2. bolonjske stopnje),
– da v celoti sprejemajo vse pogoje iz besedila javnega razpisa in razpisne dokumentacije,
– da so vsi podatki, ki so jih navedli v prijavi, resnični in dokazljivi ter da so seznanjeni z dejstvom, da je navedba neresničnih podatkov in informacij razlog za prekinitev pogodbe in vračilo že prejetih sredstev z zamudnimi obrestmi,
– da bodo potek projekta v vseh predpisanih vidikih (vsebinskem, finančnem ipd.) spremljali v skladu z navodili organa upravljanja,
– da nad njimi ni bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (dokazilo izda stečajni oddelek ali stečajna pisarna pristojnega okrajnega sodišča) in
– da njihovih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, njihove poslovne dejavnosti pa niso začasno ustavljene (dokazilo izda stečajni oddelek ali stečajna pisarna pristojnega okrajnega sodišča),
– da nimajo podane prepovedi poslovanja v obsegu, kot izhaja iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo).
Zgoraj zahtevane pogoje morajo izpolnjevati vsi konzorcijski partnerji, poslovodeči (tj. prijavitelj) pa še pogoj, da je bil najpozneje na dan objave javnega razpisa vpisan v javno evidenco raziskovalnih organizacij, ki izvajajo raziskovalno razvojno dejavnost – SICRIS pri ARRS.
Prijavitelj in konzorcijski partnerji zgornje pogoje izpričajo s podpisom izjav na prijavnem obrazcu, izvajalec javnega razpisa pa si pridržuje pravico v dostopnih javnih evidencah preveriti resničnost njihovih izjav, za kar mu morajo prijavitelj oziroma konzorcijski partnerji na poziv dostaviti ustrezno pooblastilo, če bi bilo to potrebno. Prijavitelj in konzorcijski partnerji s prijavo na razpis dovoljujejo ministrstvu za namen tega razpisa pridobivanje vseh zgoraj navedenih podatkov iz javnih evidenc. Lahko pa ob prijavi sami predložijo ustrezna dokazila, pri čemer ta ne smejo biti izdana prej kot 30 dni pred oddajo vloge.
3.4 Zaprta finančna konstrukcija
Iz vloge (oziroma finančnega načrta, ki je priloga prijavnega obrazca) mora biti razvidno, da ima prijavitelj v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije, upoštevaje tudi pričakovana sredstva v okviru tega razpisa. Prijavitelj mora priložiti tudi izjavo, da ima konzorcij v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Stroški, prikazani v finančnem obrazcu, morajo biti znotraj dovoljenih okvirov in limitov v skladu z določbami tega javnega razpisa (finančna dinamika po letih, gl. 6. točko javnega razpisa).
4. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje
Merila, ki veljajo za ta razpis, so izbrana v skladu z merili za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020.
4.1 Pogoji za ugotavljanje upravičenosti
Prijavljeni projekt bo moral izpolnjevati naslednje pogoje za upravičenost:
1. Usklajenost s cilji/rezultati na ravni prednostne osi oziroma prednostne naložbe
2. Realna izvedljivost v obdobju ter ustreznost in sposobnost upravičencev
3. Izkazovanje pripravljenosti za izvedbo, vključno z zaprto finančno konstrukcijo
4. Umestitev v prednostna področja Slovenske strategije pametne specializacije (S4)
4.2. Merila za ocenjevanje vlog
Prijavljeni projekti bodo ocenjeni po naslednjih merilih:
1. Prispevek k doseganju ciljev področnih strategij, resolucij, nacionalnih programov
Skupaj točk: 10
Ocenjujejo se vsebinski program ter cilji, in sicer z vidika doseganja ciljev:
– Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, v nadaljevanju OP 2014–20120 (prednostna os 1, prednostna naložba 1.1, specifični cilj 1: Učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja) in z ozirom na
– dokument Slovenska strategija pametne specializacije – S4 (Ljubljana, 10. 7. 2015), ki jo je Vlada RS potrdila 20. septembra 2015, 3. novembra 2015 pa je bila potrjena tudi s strani Evropske komisije7.
2. Kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in racionalnost
2.1 Izvedljivost in načrtovanje projektnih aktivnosti
2.2 Komplementarnost udeležencev v konzorciju, vključno z ustreznostjo dodelitve nalog
2.3 Ambicioznost predlaganega projekta8
Skupaj točk: 30
3. Usposobljenost konzorcija za izvedbo operacije
3.1 Reference prijavitelja in konzorcijskih partnerjev
3.2 Reference oziroma strokovne izkušnje vodje projekta in ključnega kadra
Skupaj točk: 30
4. Utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah
Skupaj točk: 10
5. Trajnost načrtovanih rezultatov po zaključku programskega obdobja
5.1 Zagotavljanje trajnosti
5.2 Aplikativnost rezultatov
5.3 Evalvacija dosežkov
Skupaj točk: 20
7 Dostop do dokumenta: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-slovenske-strategije-pametne-specializacije/.
8 Ocenjuje se ambicioznost predlaganega projekta vključno s predvideno stopnjo tehnološke razvitosti končnih jezikovnotehnoloških izdelkov na lestvici TRL.
Skupno število vseh možnih točk je 100.
Način ocenjevanja posameznih meril je podrobneje opredeljen na ocenjevalnem listu, ki je del razpisne dokumentacije.
5. Postopek in način izbora
Javni razpis bo vodila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo je s sklepom imenoval minister za kulturo (v nadaljevanju: komisija).
Postopek izbora se deli na postopek preverjanja pogojev javnega razpisa iz 3. točke javnega razpisa in postopek ocenjevanja. V postopek ocenjevanja bodo sprejete samo vloge, ki bodo po postopku dopolnjevanja, določenem v 21. točki javnega razpisa, izpolnjevale pogoje javnega razpisa iz 3. točke.
V prvem koraku ocenjevanja vlog bodo člani komisije preverili, ali vloge izpolnjujejo pogoje za upravičenost, kot jih določajo Merila za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in so navedeni v točki 4.1 javnega razpisa. Vsak pogoj za upravičenost bo opredeljen z DA ali NE. Če je vsaj eden od pogojev upravičenosti ovrednoten z NE, komisija prijavo izloči in je ne ocenjuje po merilih za ocenjevanje. Takšna vloga bo s sklepom zavrnjena.
Vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za upravičenost, bo v drugem koraku komisija ocenila v skladu z merili za ocenjevanje, ki so opredeljena v točki 4.2 ter na ocenjevalnem listu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Vsako prispelo popolno vlogo komisija oceni na podlagi ocenjevalnega obrazca tako, da se za vsako vlogo pridobita najmanj dve oceni. Ocenjevalci vloge ocenjujejo ločeno. Pri oblikovanju skupne ocene se izračuna tako povprečje posameznih meril kot tudi povprečje končne ocene.
Če se končni oceni razlikujeta za 10 odstotnih točk ali manj, se končna ocena oblikuje na osnovi povprečja obeh ocen, oba člana pa bosta napisala ustrezno skupno strokovno utemeljitev po posameznih merilih in podmerilih Če pa se oceni razlikujeta za več kot 10 odstotnih točk, vlogo oceni še tretji ocenjevalec, ki ga določi predsednik komisije. V tem primeru se ocena oblikuje na osnovi povprečja vseh treh ocen, komisija pa bo oblikovala skupno strokovno utemeljitev po posameznih merilih in podmerilih Tretja ocena ni potrebna, če sta obe oceni pod absolutnim pragom za dodelitev sredstev (tj. pod 70 točk).
Končna ocena se bo oblikovala na podlagi povprečja vseh ocen kot celo število, pri čemer se več kot polovica odstotne točke zaokroži navzgor, polovica in manj pa navzdol.
Vloga je pozitivno ocenjena, če doseže vsaj 70 odstotkov od vseh možnih točk (to je minimum 70 točk), pri čemer mora pri 1. in 4. merilu doseči vsaj 5 točk, pri 2., 3. in 5. merilu pa vsaj po 10 točk. V nasprotnem primeru bo vloga zavrnjena in ne bo upravičena do sredstev razpisa ne glede na končno skupno oceno.
V primeru, da bo ocenjevalna komisija ugotovila, da sta na navedeni javni razpis prijavljena dva (ali več) istovrstna projekta, bo ministrstvo sofinanciralo in dodelilo sredstva le projektu, ki bo med njimi dosegel večje število točk.
Komisija bo izmed vlog, ki bodo dosegle enako število točk, dala prednost vlogi, ki bo dosegla več točk pri 1. merilu »Prispevek k doseganju ciljev področnih strategij, resolucij, nacionalnih programov«. Če bodo vloge tudi pri 1. merilu dosegle enako število točk, se kot naslednje prednostno merilo upošteva 2. merilo, nato 3. merilo, nato 5. merilo in nazadnje 4. merilo. Če bodo vloge pri vseh merilih dosegle enako število točk, bo imela prednost vloga, ki je bila prej oddana na pošto oziroma osebno dostavljena v vložišče ministrstva. Če tudi tega ne bo moč nedvoumno določiti, se odloči z žrebom, ki ga opravi komisija.
Na podlagi tako izvedenega postopka in ocen posameznih projektov (ocenjevalnih listov in seznama ocen) bo komisija pripravila predlog za sofinanciranje. Minister bo na podlagi predloga komisije s sklepom odločil o izboru prijavitelja.
6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih (nepovratnih) sredstev javnega razpisa za leta 2019, 2020, 2021 in 2022 znaša največ do 4.000.000,00 EUR, od tega je 2.200.000,00 EUR (55 % sredstev) namenjenih za sofinanciranje projekta iz razpoložljivih sredstev KRVS in 1.800.000,00 EUR (45 % sredstev) za sofinanciranje projekta iz razpoložljivih sredstev KRZS.
Predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih proračunskih letih:
– za proračunsko leto 2020: 1.350.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 742.500,00 EUR, od tega:
– 594.000,00 EUR s PP 180078 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-EU (80 %) in
– 148.500,00 EUR s PP 180079 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 607.500,00 EUR, od tega:
– 486.000,00 EUR s PP 180080 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-EU (80 %) in
– 121.500,00 EUR s PP 180081 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %),
– za proračunsko leto 2021: 1.350.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 742.500,00 EUR, od tega:
– 594.000,00 EUR s PP 180078 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-EU (80 %) in
– 148.500,00 EUR s PP 180079 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 607.500,00 EUR, od tega:
– 486.000,00 EUR s PP 180080 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-EU (80 %) in
– 121.500,00 EUR s PP 180081 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %),
– za proračunsko leto 2022: 1.300.000,00 EUR, od tega:
– za vzhodno kohezijsko regijo 715.000,00 EUR, od tega:
– 572.000,00 EUR s PP 180078 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-EU (80 %) in
– 143.000,00 EUR s PP 180079 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-V-slovenska udeležba (20 %),
– za zahodno kohezijsko regijo 585.000,00 EUR, od tega:
– 468.000,00 EUR s PP 180080 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-EU (80 %) in
– 117.000,00 EUR s PP 180081 – PN 1.1 Razvoj slovenščine v digitalnem okolju-14-20-Z-slovenska udeležba (20 %).
Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je 80:20.
Delež prispevka Evropske unije v celotnih upravičenih javnih izdatkih je 80 %.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranemu prijavitelju predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja. Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
7. Vsebina in priprava vloge na javni razpis
7.1 Razpisna dokumentacija:
– Besedilo javnega razpisa »Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije«
– Prijavni obrazec z navodili
– Priloga I prijavnega obrazca – Delovni in terminski načrt konzorcijskega partnerja (vsak partner priloži svoj načrt)
– Priloga II prijavnega obrazca – Finančni načrt po vrstah stroškov in partnerjih
– Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (vključno z izjavo, ki Ministrstvu za kulturo dovoljuje pridobitev dokumentov iz uradnih evidenc)
– Izjava preostalih konzorcijskih partnerjev o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (vključno z izjavo, ki Ministrstvu za kulturo dovoljuje pridobitev dokumentov iz uradnih evidenc)
– Vzorec konzorcijske pogodbe
– Vzorec pogodbe o sofinanciranju
– Obrazec za oznako vloge
– Ocenjevalni list
Priloge razpisne dokumentacije:
– Preglednica po NUTS 2
– Preglednica ravni tehnološke razvitosti (lestvica TRL)
– Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2010 (v nadaljevanju: Navodila OU o upravičenih stroških)
– Pojasnilo k metodologiji izračuna SSE
7.2 Priprava vloge
Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse pravilno in popolno izpolnjene naslednje obrazce:
I. Prijavni obrazec, ki vsebuje:
– podatke o prijavitelju,
– podatke o konzorcijskih partnerjih,
– osnovne podatke o projektu,
– kratek povzetek celotnega projekta,
– delovni in terminski načrt projekta,
– podatke o kadrovski in strokovni usposobljenosti upravičenca za izvedbo operacije in
– podatke o kratkoročnih učinkih in trajnostnih vidikih delovanja.
II. Priloga I prijavnega obrazca – Delovni in terminski načrt konzorcijskega partnerja
III. Priloga II prijavnega obrazca – Finančni načrt po vrstah stroškov in partnerjih
IV. Obvezne priloge:
– podpisana konzorcijska pogodba med partnerji,
– podpisana izjava o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (prijavitelja),
– podpisana izjava o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (preostalih konzorcijskih partnerjev),
– parafiran vzorec pogodbe o sofinanciranju operacije in
– potrdilo FURS glede upravičenosti do povračila DDV za vsakega partnerja, ki bo uveljavljal stroške DDV.
V. Neobvezne priloge:
– potrdilo FURS o poravnanih obveznostih, davke in prispevke do Republike Slovenije na zadnji delovni dan v mesecu pred oddajo vloge,
– potrdilo o nekaznovanju pravne in odgovorne osebe prijavitelja in
– potrdilo glede prekrškovne evidence v povezavi s plačilom za delo.
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati ali natisniti tako, da bi ti lahko bili nepregledni ter delovali, kot da bi bili spremenjeni. Prijavni obrazec, finančni načrt in obvezne priloge je treba predložiti tudi na e-nosilcu podatkov (CD-ROM, DVD-ROM ali USB podatkovni ključ) v Wordovi oziroma Excelovi obliki. Tiskana verzija posredovanih obrazcev se mora ujemati z elektronsko verzijo. V primeru razlik med tiskano in elektronsko verzijo velja tiskana verzija. Popolno izpolnjene obrazce, vsa dokazila in priloge je treba oddati v slovenskem jeziku.
8. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)
Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov na javnem razpisu se začne z datumom podpisa pogodbe.
Za sofinanciranje se upoštevajo upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju do 31. 8. 2022, in izdatki (plačila) za te stroške, nastali do datuma izstavitve zadnjega zahtevka za sofinanciranje.
Rok za predložitev zadnjega poročila o izvajanju projekta in zadnjega zahtevka za izplačilo ministrstvu je 30. 9. 2022.
Javni izdatki (izplačila Ministrstva za kulturo) za nastale upravičene stroške lahko nastanejo do 31. 12. 2022.
9. Upravičeni stroški način financiranja in predplačila
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje operacij izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (in upravičenem) obdobju. Izjema so predplačila in izjeme, določene v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Stroški in izdatki projekta v okviru javnega razpisa so upravičeni do povračila v skladu s pravnimi podlagami, če:
– so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji projekta,
– so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno oziroma za storitve, ki so bile izvedene,
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah,
– so v skladu z veljavnimi pravili Evropske unije in nacionalnimi predpisi.
Vrste upravičenih stroškov pri izvajanju aktivnosti v okviru izbranega raziskovalno-razvojnega projekta:
Vrste stroškov9
Opis vsebine stroška
Način uveljavljanja stroška
Omejitve
1.
Standardna lestvica na enoto za stroške dela (SSE)
Stroški dela raziskovalcev ter tehničnih in strokovnih sodelavcev
Standardna lestvica stroška na enoto – nacionalna metodologija
2.
Stroški storitev zunanjih izvajalcev
Stroški svetovanja in drugih storitev, povezanih z izvajanjem razvojno-raziskovalnega projekta, vključno z raziskavami in tehničnim znanjem, ki so kupljeni iz zunanjih virov, drugi stroški, ki so nujno potrebni za izvedbo operacije in jih je ministrstvo predhodno odobrilo
Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov
Največ 10 %
vseh upravičenih stroškov
3.
Stroški službenih poti
Stroški za službena potovanja v Republiki Sloveniji ali v tujini, povezani z operacijo (upravičenec jih lahko uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe)
Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov
Največ 5 %
vseh upravičenih stroškov
4.
Stroški informiranja in obveščanja
Stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev in simpozijev, stroški oglaševalskih storitev, drugi stroški informiranja in komuniciranja
Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov
Največ 1 %
vseh upravičenih stroškov
5.
Investicije v neopredmetena sredstva
Stroški odkupa avtorskih pravic, licenc
Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov
6.
Stroški uporabe osnovnih sredstev
Amortizacija nepremičnin in opreme
Povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov
Največ 20 %
vseh upravičenih stroškov
7.
Pavšalno financiranje posrednih stroškov
Ostali stroški delovanja (npr. stroški materiala, goriva, vode, telefona, mobilnih telefonov itd.), ki so nastali neposredno kot posledica izvajanja projekta
Pavšalno financiranje – 15 % standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela
15 %
SSE
8.
Davek na dodano vrednost
Strošek davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), vezan na stroške informiranja in komuniciranja ter stroške storitev zunanjih izvajalcev
Povračilo dejansko nastalih in plačanih stroškov
9 Opredelitev v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v delu, za katerega upravičenec nima pravice do odbitka. Obračunani DDV tudi ni upravičen strošek, če upravičenec ne uveljavi pravice do odbitka DDV.
Pri uveljavljanju upravičenih stroškov je treba ravnati v skladu z omejitvami nekaterih upravičenih stroškov. Način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za dokazovanje upravičenih stroškov so navedeni v Navodilih OU o upravičenih stroških z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe (dostopna na: https://www.eu-skladi.si/sl/ekp/ navodila).
Upravičene so navedene vrste stroškov vseh konzorcijskih partnerjev.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je za upravičenca neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe s svojimi zaposlenimi oziroma z zaposlenimi pri drugih konzorcijskih partnerjih – medsebojno opravljanje storitev ali podizvajalstvo med partnerji nista dovoljena.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik upravičenca ali konzorcijskega partnerja, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca, 
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajsetodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
Pavšalno financiranje posrednih stroškov: posredni stroški so operativni stroški, ki nastanejo oziroma so povezani z neposrednimi aktivnostmi projekta. Za posredne stroške se v okviru javnega razpisa uporablja pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroška, in sicer vrednost stroškov pavšalnega financiranja ne sme presegati 15 odstotkov vseh upravičenih stroškov standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela. Dokazila o nastalih stroških in izdatkih, za katere se uporablja pavšalno financiranje, niso potrebna.
9.1 Standardna lestvica stroška na enoto za stroške dela
Standardna lestvica stroška na enoto se v okviru javnega razpisa določi ločeno za sofinanciranje stroškov dela raziskovalcev in za sofinanciranje stroškov dela strokovnih in tehničnih sodelavcev, ki izvajajo aktivnosti v okviru raziskovalno-razvojnega projekta, in je izražena na uro opravljenega raziskovalno-razvojnega dela (RR dela).
Skladno z metodologijo izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela je vrednost enote:
Enota
Standardna lestvica stroška na enoto v EUR
Strošek dela raziskovalcev na uro RR dela
23,40 EUR
Strošek dela strokovnih in tehničnih sodelavcev na uro RR dela
15,60 EUR
Dokazila za uveljavljanje standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela:
Aktivnost
Dokazila
a) Raziskovalno-razvojni projekti, ki jih izvajajo zaposleni raziskovalci
– pogodba o zaposlitvi, s katero je zaposleni razporejen na delo na operaciji z jasno opredelitvijo delovnega mesta: raziskovalec oziroma z jasno opredelitvijo delovnih nalog raziskovalca;
– časovnica
b) Raziskovalno-razvojni projekti, ki jih izvajajo zaposleni strokovni in tehnični sodelavci
– pogodba o zaposlitvi, s katero je zaposleni razporejen na delo na operaciji z jasno opredelitvijo delovnega mesta: strokovni/tehnični sodelavec oziroma z jasno opredelitvijo delovnih nalog strokovnega oziroma tehničnega sodelavca;
– časovnica. 
Standardno lestvico stroška na enoto za stroške dela se uveljavlja za zaposlene, ki izvajajo raziskovalno-razvojne projekte. Do povračila navedenega stroška so upravičeni vsi partnerji v konzorciju. Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja operacije.
Standardna lestvica stroška na enoto za stroške dela je določena na podlagi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17 in 9/18) in veljavnih cenah ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2019, izračunanih na ARRS, kar predstavlja nacionalno metodologijo, ki se lahko na podlagi 67(5)(c) člena Uredbe 1303/2013/EU o skupnih določbah uporabi za vsebinsko podobne operacije in upravičence10.
10 Pojasnilo k metodologiji izračuna standardne lestvice stroška na enoto dela je priloga javnega razpisa.
Z izbranim prijaviteljem na javni razpis (poslovodečim konzorcijskim partnerjem – koordinatorjem) bo sklenjena pogodba o sofinanciranju. Ministrstvo in izbrani prijavitelj bosta s pogodbo o sofinanciranju dogovorila obseg in dinamiko sofinanciranja operacije na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v vlogi na javni razpis. Vzorec pogodbe in Navodila OU o upravičenih stroških, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, so sestavni del razpisne dokumentacije.
9.2 Predplačila
V skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, 131. členom Uredbe 1303/2013/EU in Navodili organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020 lahko ministrstvo upravičencu za namen izvajanja operacije izplača predplačilo. Ministrstvo bo upravičencem za namen izvajanja projekta izplačalo predplačilo v višini do 30 % od vrednosti predvidenih izplačil sredstev.
Predplačilo je možno v dovoljeni višini do 30 % v enkratnem izplačilu ob začetku izvajanja operacije, na osnovi predloženega zahtevka za izplačilo predplačila s strani upravičenca. Predplačilo se poračunava s prvim in z nadaljnjimi zahtevki za izplačilo do pokritja.
Predplačila morajo biti zavarovana, in sicer se kot primerno finančno zavarovanje šteje bančna garancija za zavarovanje predplačila.
Za pridobitev predplačila mora upravičenec ob podpisu pogodbe predložiti ustrezen instrument zavarovanja, ki se glasi na ministrstvo, in sicer do višine 110 % zneska predplačila za predviden čas vračila predplačila oziroma vsaj dva meseca po predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo, s katerim se poračunava predplačilo.
Vrednost instrumenta finančnega zavarovanja se lahko z delnim pokritjem predplačila z dokazili zmanjša, vendar ne sme biti nižja od 110 % nepokritega preostanka predplačila. V primeru znižanja vrednosti instrumenta finančnega zavarovanja, mora upravičenec predložiti originalni dokument, iz katerega je razvidna sprememba.
Upravičenec lahko zahteva od ministrstva, da mu izda potrdilo o stanju pokritosti predplačila z dokazili z namenom znižanja stroškov instrumenta finančnega zavarovanja.
Stroške v zvezi z zavarovanjem predplačil nosi upravičenec.
9.3 Državna pomoč
Na podlagi mnenja Ministrstva za finance št. 440-25/2018/6 z dne 4. 1. 2019 javno financiranje projekta za gradnjo jezikovnih virov in tehnologij v okviru ukrepa ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
10. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje: vse konzorcijske partnerje pri porabi sredstev zavezuje zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu.
11. Zahteve glede obveščanja in komuniciranja z javnostjo: upravičenec bo moral pri obveščanju in komuniciranju v javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013) in Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
12. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in sicer za potrebe revizije oziroma kot dokazila za potrebe prihodnjih preverjanj.
Upravičenec mora zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje 3 let, in sicer od 31. decembra po predložitvi obračunov (Evropski komisiji), ki vsebujejo končne izdatke končane operacije, če ni drugače določeno s 140. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013 oziroma predpisom, ki jo bo nadomestil. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec pisno obveščen s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Upravičenec, ki ne vodi knjig za operacijo na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, iz svojih poslovnih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo. Zato mora zaradi zagotavljanja ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
Na ločenem stroškovnem mestu/računovodski kodi se morajo evidentirati vsi poslovni dogodki, ki se nanašajo na operacijo, razen v primeru poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev, kot so npr. posredni stroški v pavšalu in standardni strošek na enoto, kjer se na ločenem stroškovnem mestu operacije (računovodski kodi) knjižijo le prihodki oziroma prilivi, medtem ko stroškov (izdatkov), ki se nanašajo in poplačujejo iz prejetih sredstev, ni potrebno evidentirati na stroškovnem mestu operacije (računovodski kodi).
13. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji posredniškemu organu, organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva, pristojnih organov Republike Slovenije in s strani pristojnih organov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen. V izjemnih primerih se lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
14. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njegovimi pogoji strinja.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih upravičenci posebej označijo kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo.
Upravičenec se strinja, da se bodo podatki o operaciji, za katere je tako določeno s predpisi ali ki so javnega značaja, lahko objavljali. Slednje vključuje predvsem tudi dejstvo, da bo upravičenec vključen v seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca, naziv operacije, regijo upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in upravičencih do sredstev bodo izvedene v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
15. Zahteve glede spremljanja prihodkov operacije: upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati prihodke operacije. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
16. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije: upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013, 5. in 19. členom ter Prilogo I Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (v nadaljevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013) dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta, vključno z osebnimi podatki.
17. Omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013
Razpis predvideva smiselno uporabo 71. člena Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu nastopi karkoli od naslednjega:
a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;
b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali
c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,
so upravičenci dolžni vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.
18. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti, in 7. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013.
19. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 22. 1. 2020 do 24. ure. Vloge z vsemi obrazci in prilogami morajo v zaprti ovojnici, opremljene z obrazcem z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na Javni razpis »Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije««, ki je del razpisne dokumentacije, prispeti na naslov: Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.
Vloga se bo štela za pravočasno, če je bila predložena osebno ali prispela po pošti v glavno pisarno na naslov Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana, do v objavi navedenega dne in ure ter če je bila do roka oddana na pošti kot priporočena poštna pošiljka.
Neustrezno označene in nepravočasno oddane vloge se ne bodo obravnavale. S sklepom bodo zavržene in vrnjene prijavitelju.
20. Pogoji za spremembo javnega razpisa
Pred potekom roka za oddajo prijav lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/javne-objave/.
Ministrstvo si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadar koli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče ali spremeni, z objavo v Uradnem listu RS.
21. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev
Odpiranje prispelih vlog bo 24. 1. 2020 ob 12. uri v prostorih Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana (sejna soba 229) in bo javno. Morebitne spremembe termina odpiranja bodo pravočasno objavljene na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/javne-objave/
Komisija bo v 8 dneh od zaključka odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev.
Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
Prepozne in nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v 5. točki javnega razpisa.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče.
22. Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministra oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od odpiranja vlog. V primeru sklepa o izbiri bo izbrani prijavitelj prejel pisni poziv, da pristopi k podpisu pogodbe. Če se v osmih dneh ne bo odzval na poziv, se šteje, kot da je umaknil prijavo. Sredstva se lahko dodelijo naslednjemu prijavitelju, ki ima na osnovi ocene prvi možnost prejeti sredstva.
Zoper sklep ministrstva je dopusten upravni spor. Tožba se vloži na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, in sicer v 30 dneh od vročitve sklepa, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti. Tožbi v dveh izvodih je potrebno priložiti sklep v izvirniku, prepisu ali kopiji.
Tožba ne ovira izvršitve sklepa o (ne)izboru, zoper katerega je vložena, oziroma ne zadrži podpisa pogodbe sofinanciranja projekta z izbranimi prijavitelji.
23. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva na povezavi https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/javne-objave/.
Razpisno dokumentacijo lahko dvignete tudi osebno na vložišču Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan med uradnimi urami Ministrstva za kulturo. Za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov gp.mk@gov.si, zadeva: JR-ESRR-Razvoj slovenščine v digitalnem okolju.
24. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: če se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če se ugotovi, da je bilo dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo to obravnavalo kot goljufija.
Ministrstvo za kulturo