Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019

Kazalo

Št. 3310-38/2019 Ob-3341/19, Stran 2244
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– 51. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 68/17, 71/18 in 36/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba),
– Mnenja o skladnosti sheme de minimis pomoči št. M001-2399253-2017/III z dne 8. maja 2018 za shemo de minimis pomoči »Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja« Ministrstva za finance, Sektorja za spremljanje državnih pomoči in
– Sklepa Evropske komisije št. C(2019) 2880 z dne 9. aprila 2019 o združljivosti sheme državne pomoči »Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju – PDR 2014–2020« s Pogodbo o delovanju EU. Shema državne pomoči se vodi pod identifikacijsko številko SA.52268 (2018/N) z veljavnostjo do 31. decembra 2020, objavlja
3. javni razpis za podukrep 16.2
Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva 
1. Osnovni podatki o javnem razpisu:
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: projekti EIP), ki se nanašajo izključno na gozdarstvo.
Razpisana sredstva:
Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 1.550.000 eurov.
Javni razpis je v skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 51. člena Uredbe strukturiran v dva sklopa glede na vrsto projekta, in sicer:
– 150.000 eurov za pilotne projekte: sklop 1,
– 1.400.000 eurov za projekte EIP: sklop 2.
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: 
– 1.240.000 eurov iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU,
– 310.000 eurov iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba.
Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 80 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa znaša 20 odstotkov.
Javna podpora znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.
Vrsta javnega razpisa:
Zaprti 
Začetek vnosa vloge na javni razpis in zaprtje javnega razpisa: 
Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 2. decembra 2019 do vključno 28. februarja 2020 do 23:59 ure.
Obdobje upravičenosti stroškov:
Za upravičene stroške se v skladu s 57. členom Uredbe štejejo stroški, ki so nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev in do zaključka projekta.
Cilj podukrepa:
Cilj podukrepa je razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov projekta.
Informacije o javnem razpisu:
INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 
(v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP): Dunajska 160, 1000 Ljubljana,
tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-pošta: aktrp@gov.si.
INFO točke KGZS (Priloga 35 razpisne dokumentacije).
2. Namen podpore in cilji podukrepa: namen podpore in cilji podukrepa so določeni v 5. členu Uredbe.
3. Upravičenec do podpore in prejemnik pomoči de minimis: upravičenec do podpore in prejemnik pomoči de minimis sta določena v 9. in 49.a členu Uredbe.
4. Pilotni projekt
4.1 Pilotni projekt
1. Pilotni projekt je določen v drugem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.
2. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena, 12. členom in drugim odstavkom 52. člena Uredbe se pilotni projekt predloži v elektronski obliki na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega javnega razpisa.
3. Pilotni projekt se mora nanašati izključno na gozdarstvo.
4.2 Partnerstvo
1. Partnerstvo za namen izvedbe pilotnega projekta je določeno v 7. in 49. členu Uredbe.
2. Šteje se, da je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik iz pod a) 1. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, če ima registrirano dejavnost SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo ali SKD 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti.
3. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik iz pod a) 1. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe mora opravljati dejavnost svetovanja v skladu z drugim odstavkom 7. člena Uredbe. Kot svetovanje se ne šteje priprava vloge na javni razpis, priprava zahtevka za izplačilo sredstev ali priprava poslovnega načrta za uveljavljanje podpore iz ukrepov Programa razvoja podeželja ter vnos zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepov kmetijske politike. Seznam opravljenih svetovanj mora imeti v skladu z drugim in tretjim odstavkom 7. člena Uredbe naslednje sestavine:
a) datum opravljenega svetovanja,
b) podatke o svetovalcu, ki je opravil svetovanje,
c) podatke o osebi, kateri je bilo opravljeno svetovanje,
č) področje svetovanja in
d) kratek opis vsebine opravljenega svetovanja.
4. Šteje se, da se opravljeno svetovanje iz tretje alineje drugega odstavka 7. člena Uredbe nanaša na področje gozdarstva, če se nanaša na:
– gojenje in varstvo gozdov,
– gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture,
– gozdno tehniko in varstvo pri delu v gozdu,
– ekološke, socialne oziroma proizvodne funkcije gozdov,
– izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi,
– dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »02.10 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti«, »02.20 Sečnja«, »02.30 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa« in »02.400 Storitve za gozdarstvo«.
5. Pravna oseba iz 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe opravlja dejavnost izobraževanja na področju gozdarstva, če je vpisana:
– v Evidenco visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki jo vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljnjem besedilu: MIZŠ), in v študijskem letu 2019/2020 izvaja javnoveljavni študijski program najmanj prve stopnje s področja gozdarstva,
– v Razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi MIZŠ, in v študijskem letu 2019/2020 izvaja javnoveljavni višješolski študijski program s področja gozdarstva, ali
– v Razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi MIZŠ, in v šolskem letu 2019/2020 izvaja javnoveljavni izobraževalni program srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja s področja gozdarstva.
4.3 Vodilni partner in njegove obveznosti
Vodilni partner in njegove obveznosti so določene v 3. točki drugega odstavka 15. člena, prvem in tretjem odstavku 50. člena in prvem odstavku 65. člena Uredbe.
4.4 Pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis
1. Vlogo na javni razpis v skladu s prvim odstavkom 52. člena Uredbe sestavljajo prijavni obrazec s prilogami od 1 do 14, 20, 21 in 24, ki so določene v razpisni dokumentaciji.
2. Splošni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so določeni v 6.1 podpoglavju tega javnega razpisa.
3. Posebni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so določeni v 11. členu Uredbe ter 6.2 podpoglavju tega javnega razpisa. Vlogi na javni razpis se priloži:
a) za člana partnerstva, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik iz pod a) 1. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, Priloga 8 »Seznam opravljenih svetovanj«;
b) za člana partnerstva, ki je pravna oseba iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, Priloga 9 »Izjava o opravljanju dejavnosti izobraževanja«.
4. Projekt iz drugega odstavka 6. člena Uredbe je Priloga 21, ki je obvezna priloga k vlogi na javni razpis in brez katere se v skladu z 12. členom Uredbe vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi.
4.5 Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis
1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 13. členu Uredbe ter dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014–2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja (https://www.program-podezelja.si/), in so podrobneje opredeljena v tem poglavju. Glede izpolnjevanja meril iz tega poglavja se vlogi na javni razpis priloži Priloga 24 »Merila za ocenjevanje vlog – pilotni projekti«.
2. Če se za posamezno merilo ne predloži dokazil, določenih z Uredbo ali javnim razpisom, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
3. V skladu s prvim odstavkom 13. člena Uredbe se med vlogami, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka 13. člena Uredbe dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 30 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
Podrobnejša merila in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis za pilotne projekte
Merila za pilotne projekte
Št. točk
I. 
KAKOVOST PARTNERSTVA – maksimalno število točk:
20
1.
SESTAVA PARTNERSTVA- maksimalno število točk: 
15
Število članov partnerstva – maksimalno število točk:
5
Partnerstvo vključuje:
5
– osem ali več članov, med katerimi so najmanj štiri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe,
– pet do vključno sedem članov, med katerimi sta najmanj dve kmetijski gospodarstvi, ki nista člana partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe.
3
Heterogenost sestave partnerstva (vključenost različnih vrst subjektov) – maksimalno število točk:
10
Partnerstvo vključuje:
a) najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, in od katerih:
4
– je najmanj eden prejel podporo iz naslova podukrepa M6.1: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014-2020 ali ukrepa 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz Programa razvoja podeželja 2007–2013 (podpora za mlade kmete),
– sta najmanj dva organizirana kot kmetija,
– najmanj eden ni organiziran kot kmetija in
– je najmanj en član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
b) najmanj dva člana iz pod a) 1. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, ki sta registrirana za opravljanje svetovanja na področju gozdarstva;
3
Vlogi na javni razpis se za vsakega člana partnerstva iz pod b) priloži Priloga 8 »Seznam opravljenih svetovanj«.
c) najmanj enega člana, ki izpolnjuje pogoje iz pod b) 1. točke ali iz 3. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe in najmanj enega člana, ki izpolnjuje pogoje iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe;
2
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 9 »Izjava o opravljanju dejavnosti izobraževanja«.
č) najmanj enega člana, ki ni:
1
– kmetijsko gospodarstvo,
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva,
– vpisan v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti,
– pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju gozdarstva in
– fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev v skladu s predpisom, ki ureja register zasebnih raziskovalcev.
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 12 »Izjava o področju delovanja«.
Dopolnilne dejavnosti, ki se nanašajo na gozdarstvo so v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti, naslednje:
1. izdelava lesnih briketov in pelet (SKD 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja);
2. izdelava lesene embalaže (SKD 16.240 Proizvodnja lesene embalaže);
3. izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa (deske, tramovi), izdelava drogov, kolov, železniških pragov (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
4. izdelava enostavnih izdelkov iz lesa (SKD 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja);
5. izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov (SKD 02.200 Sečnja);
6. storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja);
7. storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo);
8. storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja);
9. storitev izdelava lesnih briketov in pelet (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
10. storitev gojenje in varstvo gozdov (SKD 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti);
11. storitev žaganje in skobljanje lesa (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
12. oglarstvo (SKD 02.200 Sečnja);
13. proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase (SKD 35.112 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah, SKD 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo).
Točke pod a), b), c) in č) se seštevajo.
Merilo Sestava partnerstva postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z 2. točko prvega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
REFERENCE VODILNEGA PARTNERJA – maksimalno število točk:
5
1. Vodilni partner ima reference z vodenjem najmanj enega projekta, ki:
5
– je bil (so)financiran iz sredstev Evropske unije ali Republike Slovenije,
– je zaključen v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge na javni razpis in
– se nanaša na področje gozdarstva.
Vodilni partner izkazuje izpolnjevanje tega merila s Prilogo 13 »Izjava vodilnega partnerja o referencah z vodenjem projektov«.
2. Vodilni partner ima reference s sodelovanjem v najmanj enem projektu (kot projektni partner), ki:
3
– je bil (so)financiran iz sredstev Evropske unije ali Republike Slovenije,
– je zaključen v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge na javni razpis in
– se nanaša na področje gozdarstva.
Vodilni partner izkazuje izpolnjevanje tega merila s Prilogo 14 »Izjava vodilnega partnerja o referencah s sodelovanjem v projektih«.
II.
KAKOVOST PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk: 
40
1.
POMEN PILOTNEGA PROJEKTA ZA PRAKSO NA PODROČJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA – maksimalno število točk:
10
Najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev se izvede:
1. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva in izpolnjujeta naslednje pogoje:
10
– nimata sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji,
– najmanj en član partnerstva je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji in
– najmanj eno kmetijsko gospodarstvo ima sedež ali naslov na območjih iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD);
2. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva in izpolnjujeta naslednja pogoja:
5
– nimata sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji in
– najmanj en član partnerstva je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
3. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki sta člana partnerstva.
2
Dopolnilne dejavnosti, ki se nanašajo na gozdarstvo, so določene pri merilu Sestava partnerstva tega podpoglavja javnega razpisa.
Merilo Pomen pilotnega projekta za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z drugo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
SKLADNOST VSEBINE PILOTNEGA PROJEKTA S STRATEŠKIMI CILJI KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA – maksimalno število točk:
10
Vsebina pilotnega projekta je skladna z:
1. najmanj petimi potrebami iz Programa razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014-2020) iz najmanj dveh sklopov potreb (A., B. ali C.) in najmanj enim od ciljev iz Operativnega programa za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 146. redni seji dne 31. 8. 2017 (v nadaljnjem besedilu: OP NGP);
10
2. dvema do vključno štirimi potrebami iz PRP 2014-2020 iz najmanj dveh sklopov potreb (A., B. ali C.) in najmanj enim ciljem iz OP NGP.
5
Potrebe PRP 2014-2020 so:
A. SKLOP: Povečanje konkurenčnosti
– P04 – Povečanje usposobljenosti v kmetijstvu, živilstvu ali gozdarstvu,
– P24 – Spodbujanje vlaganj v gozdarske tehnologije in predelavo lesa.
B. SKLOP: Skrb za okolje, prilagoditev na podnebne spremembe
– P13 – Povečanje rabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) v rabi energije in dvig energetske učinkovitosti,
– P21 – Ohranjanje oziroma izboljšanje stanja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v gozdovih.
C. SKLOP: Povečanje dodane vrednosti in tržne usmerjenosti
– P19 – Povečanje tržne usmerjenosti ter horizontalne in vertikalne povezanosti,
– P25 – Izboljšanje tržne organiziranosti in povezanosti lastnikov gozdov ter naprej v gozdno-lesne predelovalne verige,
– P26 – Spodbujanje večje uporabe lesa.
V skladu z OP NGP so cilji naslednji:
– ohranjanje biotske raznovrstnost gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spremljanje njihovega zdravja in vitalnosti,
– zagotavljanje trajnosti donosov gozdov in vseh njihovih funkcij,
– optimizacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z organizacijskega in finančnega vidika,
– spodbujanje koordinacije in komunikacije med deležniki, povezanimi z gozdovi in gozdarstvom, pri projektih doma in na tujem.
3.
PRISPEVEK K VAROVANJU NARAVNIH VIROV – maksimalno število točk:
10
1. Najmanj polovica članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, ima v uporabi kmetijska zemljišča, ki se nahajajo na območju Natura 2000 ali na območju širšega zavarovanega območja, vsebina pilotnega projekta pa se nanaša na varstvo okolja ali ohranjanje narave. Za širša zavarovana območja se štejejo narodni, regijski in krajinski park iz šestega odstavka 53. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).
5
2. Najmanj polovica članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, mora imeti certifikat v skladu s shemama FSC oziroma PEFC. Šteje se, da ima kmetija certifikat, če ga ima vsaj en član kmetije.
5
Vlogi na javni razpis se priloži kopija certifikata FSC ali PEFC.
Točke pod 1. in 2. se seštevajo.
4.
PRISPEVEK K BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB ALI PRILAGAJANJU NANJE – maksimalno število točk:
10
Vsebina pilotnega projekta se nanaša na področje:
1. prilagoditve tehnologij podnebnim spremembam, ki se nanašajo na področje gozdarstva:
5
– uvajanje rastlinskih vrst, ki zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb,
– izboljšanje obvladovanja posledic drugih naravnih nesreč zaradi požara, žleda, vetroloma, snegoloma, škodljivcev, bolezni ipd.,
– prilagojena obnova in nega gozda podnebnim spremembam ali
– ohranjanje prilagoditvene zmožnosti gozdnih drevesnih vrst za spremembe v okolju;
2. zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oziroma amonijaka:
5
– obnova gozda po naravnih nesrečah, z namenom povečane akumulacije CO2.
Točke pod 1. in 2. se seštevajo.
III.
PRISPEVEK PILOTNEGA PROJEKTA K DVIGU INOVATIVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU S PRENOSOM ZNANJA V PRAKSO – maksimalno število točk:
20
PRENOS ZNANJA V PRAKSO: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso – maksimalno število točk:
20
Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:
a) izvede prenos znanja v prakso na:
– najmanj pet različnih načinov,
10
– tri ali štiri različne načine;
5
b) izvede najmanj en način prenosa znanja v prakso iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso v obsegu:
– trikrat ali več,
10
– dvakrat.
5
Seznam načinov prenosa znanja v prakso:
– upravičenec do podpore, ki je kmetijsko gospodarstvo in pri katerem je bil izveden praktični preizkus, izvede demonstracijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na lokaciji svojega kmetijskega gospodarstva za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega projektnega znanja za najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa za najmanj pet strokovnjakov s področja gozdarstva, kot so npr. gozdarji,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja na področju gozdarstva, izvede strokovno ekskurzijo na kmetijsko gospodarstvo, ki je član partnerstva in kjer je bil izveden praktični preizkus, za najmanj deset udeležencev, ki so vključeni v njen izobraževalni ali študijski program s področja gozdarstva (npr. dijaki, študenti),
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, vpisana v evidenco o izvajalcih raziskovalne ali razvojne dejavnosti, ali fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na strokovnem dogodku za najmanj deset udeležencev,
– izdelava mobilne aplikacije s predstavitvijo pridobljenih oziroma v projektu razvitih znanj za uporabo na pametnih napravah (npr. pametni telefon, tablični računalnik), ki je brezplačno dostopna za uporabnike mobilnih aplikacij na spletni strani vodilnega partnerja oziroma je na spletni strani vodilnega partnerja dostopna povezava do te aplikacije,
– izdelava multimedijske vsebine, kot npr. audio-video posnetek ali animacijski film, s katero se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopna javnosti na spletni strani vodilnega partnerja,
– izdelava tiskanega gradiva (npr. priročnik), s katerim se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopno javnosti.
Šteje se, da je posamezni način prenosa znanja iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso izveden večkrat, če je vsakič izveden za različne udeležence (npr.: tri demonstracije pridobljenega projektnega znanja za različna kmetijska gospodarstva).
Če gre za kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot kmetija, se lahko prenos znanja v prakso izvede v okviru ene od naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:
– svetovanje o kmetovanju (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje);
– organiziranje delavnic ali tečajev (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje);
– usposabljanje na kmetiji (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje).
Točke pod a) in b) se seštevajo.
Merilo Prispevek pilotnega projekta k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu s prenosom znanja v prakso postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s prvo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe.
IV.
RAZŠIRJANJE, UPORABNOST IN TRAJNOST REZULTATOV PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk:
10
1.
NAČIN RAZŠIRJANJA REZULTATOV: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta – maksimalno število točk:
5
Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširil rezultate projekta z uporabo:
– pet ali več različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij,
5
– treh ali štirih različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij.
3
Vrste komunikacijskih sredstev so:
– tiskani medij (npr. časopis, revija, časnik),
– televizija,
– radio,
– navadna pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom,
– elektronska pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom,
– internet (spletna stran) in
– družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube).
Merilo Način razširjanja rezultatov postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s tretjo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
OBSEG RAZŠIRJANJA REZULTATOV: število objav v medijih s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati pilotnega projekta – maksimalno število točk:
5
1. Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširil rezultate pilotnega projekta z več kot petimi objavami v enem ali več različnih medijih, pri čemer se kot medij šteje:
3
– strokovna ali znanstvena publikacija,
– časopis,
– revija,
– televizija,
– radio,
– spletna stran vodilnega partnerja,
– družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube).
2. Enega ali več dogodkov, ki jih organizira en ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in na katerih so se v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom pilotnega projekta razširili rezultati pilotnega projekta, se udeleži več kot 20 udeležencev, pri čemer se kot dogodek šteje:
2
– dan odprtih vrat,
– sejem,
– razstava,
– konferenca,
– kongres,
– delavnica,
– seminar,
– strokovni posvet in
– tiskovna konferenca.
Za razširjanje rezultatov pilotnega projekta se šteje javno predstavljanje podatkov, znanj ali informacij, pridobljenih v okviru izvedbe pilotnega projekta, vključno z analizami, priporočili in zaključki.
Točke pod 1. in 2. se seštevajo.
Merilo Obseg razširjanja rezultatov postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s četrto alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe.
V. 
FINANČNA KONSTRUKCIJA PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk:
10
1.
PARTNERSTVO SOFINANCIRA PILOTNI PROJEKT: lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta – maksimalno število točk:
5
Lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta znaša:
– več kot 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta,
5
– več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta.
3
2.
DELEŽ STROŠKOV ČLANOV PARTNERSTVA, KI SO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, OD CELOTNIH UPRAVIČENIH STROŠKOV PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk:
5
Delež upravičenih stroškov pilotnega projekta vseh članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in so kmetijsko gospodarstvo, znaša:
– več kot 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta,
5
– več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta.
3
4.6 Pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev
1. Splošni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 10. poglavju tega javnega razpisa. Zahtevku za izplačilo sredstev se priložijo priloge od 26 do 32, ki so določene v razpisni dokumentaciji.
2. Posebni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v prvem in drugem odstavku 15. člena Uredbe:
a) glede izpolnjevanja pogoja iz 1. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo tri fotografije izvedbe praktičnega preizkusa;
b) sestavine analize izvedljivosti prenosa iz 2. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe, ki je sestavni del poročila o izvajanju projekta, so določene v 2. točki 7. poglavja tega javnega razpisa;
c) glede izpolnjevanja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo: vabilo na javni dogodek, fotografija dogodka in lista prisotnosti, iz katere so razvidni najmanj ime in priimek udeleženca, KMG-MID številka ter podpis udeleženca dogodka;
č) izpolnjevanje pogoja iz prve alineje 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se, glede na način prenosa znanja, izkazuje na naslednje načine:
– če gre za prenos znanja z demonstracijo, predavanjem, delavnico ali strokovno ekskurzijo, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo vabilo na dogodek, lista prisotnosti udeležencev in tri fotografije dogodka,
– če gre za izdelavo mobilne aplikacije oziroma izdelavo multimedijske vsebine, se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na mobilno aplikacijo,
– če gre za izdelavo tiskanega gradiva, se en izvod tega gradiva priloži zahtevku za izplačilo sredstev;
d) glede izpolnjevanja pogoja iz druge alineje 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo najmanj tri fotografije izvedbe posameznega praktičnega preizkusa;
e) izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se izkazuje na naslednje načine:
– če gre za objavo v tiskanih medijih, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži brošura, letak, kopija objavljenega članka, iz katere je razviden datum in naziv tiskanega medija,
– če gre za objavo na televiziji ali radiu, se v poročilu o izvajanju projekta navede povezava na spletno stran ali pa se zahtevku za izplačilo sredstev priloži avdio – video posnetek objave,
– če gre za objavo na spletni strani vodilnega partnerja ali na družbenem omrežju (kot npr. Facebook, Instagram, Twitter, YouTube), se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na objavo,
– če se rezultati pilotnega projekta razširijo preko elektronske ali navadne pošte, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo kopija dopisa ali sporočila in podatki o naslovnikih;
f) izpolnjevanje pogoja iz četrte alineje 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe se, glede na vrsto medija oziroma dogodek, izkazuje na naslednje načine:
– če gre za objavo v publikaciji, časopisu ali reviji, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži kopija objavljenega članka, iz katere je razviden datum in naziv medija,
– če gre za objavo na televiziji ali radiu, se v poročilu o izvajanju projekta navede povezava na spletno stran objave ali pa se zahtevku za izplačilo sredstev priloži avdio – video posnetek objave,
– če gre za objavo na spletni strani vodilnega partnerja ali na družbenem omrežju, se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na objavo,
– če se rezultati pilotnega projekta razširijo na dogodkih, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo vabilo na dogodek, lista prisotnosti udeležencev in fotografija dogodka.
3. Zahtevku za izplačilo sredstev se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 59. člena Uredbe priloži Poročilo o izvajanju projekta na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del tega javnega razpisa. Poročilo je v elektronski obliki (Word) dostopno kot Priloga 32.
4.7 Finančne določbe
1. Finančne določbe so opredeljene v prvem, tretjem, četrtem in v sedmem do enajstem odstavku 16. člena Uredbe.
2. V skladu s četrtim odstavkom 54. člena Uredbe se za diskontiranje pomoči uporabi zadnja referenčna obrestna mera, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za finance: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_pomoci/referencne_obrestne_mere/.
5. Projekt EIP
5.1 Projekt EIP
1. Projekt EIP je določen v tretjem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.
2. Projekt EIP se mora nanašati izključno na gozdarstvo. V skladu s poglavjem A) Priloge 2 Uredbe in sedmim odstavkom 6. člena Uredbe so tematike projektov EIP, ki se nanašajo izključno na gozdarstvo, naslednje:
a) Razvoj in širitev digitalizacije na kmetijskem gospodarstvu in organizaciji pridelave,
b) Modeli lokalne oskrbe,
c) Dodana vrednost lesu.
3. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena, 12. členom in drugim odstavkom 52. člena Uredbe se projekt EIP predloži v elektronski obliki, in sicer:
– v Excel obliki na obrazcu iz 1. točke Priloge 2, ki je sestavni del tega javnega razpisa in
– na obrazcu iz Priloge 2 tega javnega razpisa, razen vsebine iz 1. točke.
4. MKGP posreduje podatke o projektu EIP Evropski komisiji v skladu s petim odstavkom 6. člena Uredbe.
5.2 Partnerstvo
1. Partnerstvo za namen izvedbe projekta EIP je določeno v 8. in 49. členu Uredbe.
2. Šteje se, da je pravna oseba iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, če ima registrirano dejavnost SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo ali SKD 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti.
3. Pravna oseba iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe mora opravljati dejavnost svetovanja v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe. Kot svetovanje se ne šteje priprava vloge na javni razpis, priprava zahtevka za izplačilo sredstev ali priprava poslovnega načrta za uveljavljanje podpore iz ukrepov Programa razvoja podeželja ter vnos zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepov kmetijske politike. Seznam opravljenih svetovanj mora imeti v skladu z drugim in tretjim odstavkom 8. člena Uredbe naslednje sestavine:
a) datum opravljenega svetovanja,
b) podatke o svetovalcu, ki je opravil svetovanje,
c) podatke o osebi, kateri je bilo opravljeno svetovanje,
č) področje svetovanja in
d) kratek opis vsebine opravljenega svetovanja.
4. Šteje se, da se opravljeno svetovanje iz drugega odstavka 8. člena Uredbe nanaša na področje gozdarstva, če se nanaša na:
– gojenje in varstvo gozdov,
– gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture,
– gozdno tehniko in varstvo pri delu v gozdu,
– ekološke, socialne oziroma proizvodne funkcije gozdov,
– izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi,
– dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »02.10 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti«, »02.20 Sečnja«, »02.30 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa« in »02.400 Storitve za gozdarstvo«.
5.3 Vodilni partner in njegove obveznosti
Vodilni partner in njegove obveznosti so določene v 5. točki tretjega odstavka 15. člena, četrtem odstavku 15. člena, prvem in tretjem odstavku 50. člena in prvem odstavku 65. člena Uredbe.
5.4 Pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis
1. Vlogo na javni razpis v skladu s prvim odstavkom 52. člena Uredbe sestavljajo prijavni obrazec s prilogami od 1 do 12, od 15 do 20, 22, 23 in 25, ki so določene v razpisni dokumentaciji.
2. Splošni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so določeni v 6.1 podpoglavju tega javnega razpisa.
3. Posebni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so določeni v 11. členu Uredbe ter 6.2 podpoglavju tega javnega razpisa. Vlogi na javni razpis se za člana partnerstva, ki je pravna oseba iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe, priloži Priloga 8 »Seznam opravljenih svetovanj«.
4. Projekt iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe sta Prilogi 22 in 23, ki sta obvezni prilogi k vlogi na javni razpis in brez katerih se, v skladu z 12. členom Uredbe, vloga zavrže brez pozivanja k dopolnitvi.
5.5 Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis za projekte EIP
1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 14. členu Uredbe ter dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014–2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja (https://www.program-podezelja.si/), in so podrobneje opredeljena v tem poglavju. Glede izpolnjevanja meril iz tega poglavja se vlogi na javni razpis priloži Priloga 25 »Merila za ocenjevanje vlog – projekti EIP«.
2. Če se za posamezno merilo ne predloži dokazil, določenih z Uredbo in javnim razpisom, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
3. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Uredbe se med vlogami, ki v okviru merila iz 2. točke drugega odstavka 14. člena Uredbe dosežejo najmanj 60 odstotkov točk ter dosežejo vstopni prag 50 odstotkov vseh možnih točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
Podrobnejša merila in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis za projekte EIP
Merila za projekte EIP
Št. točk
I. 
KAKOVOST PARTNERSTVA – maksimalno število točk:
20
1.
SESTAVA PARTNERSTVA – maksimalno število točk:
15
Število članov partnerstva – maksimalno število točk:
3
Partnerstvo vključuje:
– osem ali več članov, med katerimi je najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe,
3
– pet do vključno sedem članov, med katerimi so najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe.
1
Heterogenost sestave partnerstva (vključenost različnih vrst subjektov) – maksimalno število točk:
8
Partnerstvo vključuje:
4
a) najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe, in od katerih:
– je najmanj eden prejel podporo iz naslova podukrepa M6.1 iz PRP 2014-2020 ali ukrepa 112 iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 (podpora za mlade kmete),
– sta najmanj dva organizirana kot kmetija,
– najmanj eden ni organiziran kot kmetija in
– je najmanj en član partnerstva nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
b) najmanj dva člana, ki izpolnjujeta pogoj iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe;
1
Vlogi na javni razpis se za vsakega člana partnerstva iz pod b) priloži Priloga 8 »Seznam opravljenih svetovanj«.
c) najmanj enega člana, ki je pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja na področju gozdarstva v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
1
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 9 »Izjava o opravljanju dejavnosti izobraževanja«.
č) najmanj enega člana, ki opravlja dejavnost svetovanja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda;
1
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 8 »Seznam opravljenih svetovanj« in kopijo akta o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da pravna oseba deluje na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda.
d) najmanj enega člana, ki ni:
1
– kmetijsko gospodarstvo,
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva,
– vpisan v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti,
– pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju gozdarstva,
– fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev v skladu s predpisom, ki ureja register zasebnih raziskovalcev in
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost svetovanja na področju varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda.
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 12 »Izjava o področju delovanja«.
Dopolnilne dejavnosti, ki se nanašajo na gozdarstvo so v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti, naslednje:
1. izdelava lesnih briketov in pelet (SKD 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja);
2. izdelava lesene embalaže (SKD 16.240 Proizvodnja lesene embalaže);
3. izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa (deske, tramovi), izdelava drogov, kolov, železniških pragov (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
4. izdelava enostavnih izdelkov iz lesa (SKD 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja);
5. izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov (SKD 02.200 Sečnja);
6. storitev sečnja (SKD 02.200 Sečnja);
7. storitev spravilo lesa iz gozda (SKD 02.400 Storitve za gozdarstvo);
8. storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije (SKD 02.200 Sečnja);
9. storitev izdelava lesnih briketov in pelet (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
10. storitev gojenje in varstvo gozdov (SKD 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti);
11. storitev žaganje in skobljanje lesa (SKD 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa);
12. oglarstvo (SKD 02.200 Sečnja);
13. proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase (SKD 35.112 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah, SKD 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo).
Točke pod a), b), c), č) in d) se seštevajo.
Ustreznost sestave partnerstva glede na vsebino projekta – maksimalno število točk:
4
Reference najmanj dveh članov partnerstva, ki so povezane z vsebino projekta EIP glede na področje tematike projekta EIP.
4
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 15 »Reference članov partnerstva s področja tematike projekta EIP«.
Merilo Sestava partnerstva postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s 3. točko prvega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
REFERENCE ČLANOV PARTNERSTVA – maksimalno število točk:
5
Reference člana partnerstva z vodenjem projektov ali sodelovanjem (kot projektni partner) v najmanj enem projektu, ki:
– je bil (so)financiran iz sredstev Evropske unije ali Republike Slovenije,
– je zaključen v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge na ta javni razpis in
– se nanaša na področje gozdarstva.
Reference z vodenjem ali sodelovanjem v projektu imata:
– več kot dva člana partnerstva,
5
– eden ali dva člana partnerstva.
3
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 16 »Reference člana partnerstva z vodenjem ali sodelovanjem v projektih«.
II.
KAKOVOST PROJEKTA EIP – maksimalno število točk:
40
1.
POMEN PROJEKTA EIP ZA PRAKSO NA PODROČJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA – maksimalno število točk:
10
Najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev se izvede:
1. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj petih kmetijskih gospodarstvih, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe, in izpolnjujejo naslednje pogoje:
10
– nimajo sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji,
– najmanj en član partnerstva je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji in
– najmanj eno kmetijsko gospodarstvo ima sedež ali naslov na območjih iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja OMD.
2. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe, in izpolnjujejo naslednja pogoja:
5
– nimajo sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji in
– najmanj en član partnerstva je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na gozdarstvo v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
3. praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj treh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 8. člena Uredbe.
2
Dopolnilne dejavnosti, ki se nanašajo na gozdarstvo, so določene pri merilu Sestava partnerstva tega podpoglavja javnega razpisa.
Merilo Pomen projekta EIP za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s prvo alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
SKLADNOST VSEBINE PROJEKTA EIP S STRATEŠKIMI CILJI KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA – maksimalno število točk:
10
1. Vsebina projekta EIP je skladna z:
5
– najmanj petimi potrebami iz Programa razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014-2020) pri čemer mora biti skladna z najmanj eno potrebo iz sklopa A., B. in C. in
– najmanj enim od ciljev iz Operativnega programa za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 146. redni seji dne 31. 8. 2017 (v nadaljnjem besedilu: OP NGP).
Potrebe PRP 2014-2020 so:
A. SKLOP: Povečanje konkurenčnosti
– P04 – Povečanje usposobljenosti v kmetijstvu, živilstvu ali gozdarstvu,
– P24 – Spodbujanje vlaganj v gozdarske tehnologije in predelavo lesa.
B. SKLOP: Skrb za okolje, prilagoditev na podnebne spremembe
– P13 – Povečanje rabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) v rabi energije in dvig energetske učinkovitosti,
– P21 – Ohranjanje oziroma izboljšanje stanja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v gozdovih.
C. SKLOP: Povečanje dodane vrednosti in tržne usmerjenosti
– P19 – Povečanje tržne usmerjenosti ter horizontalne in vertikalne povezanosti,
– P25 – Izboljšanje tržne organiziranosti in povezanosti lastnikov gozdov ter naprej v gozdno-lesne predelovalne verige,
– P26 – Spodbujanje večje uporabe lesa.
V skladu z OP NGP so cilji naslednji:
– ohranjanje biotske raznovrstnost gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spremljanje njihovega zdravja in vitalnosti,
– zagotavljanje trajnosti donosov gozdov in vseh njihovih funkcij,
– optimizacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z organizacijskega in finančnega vidika,
– spodbujanje koordinacije in komunikacije med deležniki, povezanimi z gozdovi in gozdarstvom, pri projektih doma in na tujem.
2. Projekt EIP dopolnjuje oziroma nadgrajuje rezultate preteklih projektov oziroma projektov, ki se izvajajo.
3
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 17 »Projekt EIP dopolnjuje oziroma nadgrajuje rezultate preteklih projektov«.
3. Projekt EIP naslavlja aktualno problematiko gozdarske prakse v Republiki Sloveniji. Vlogi na javni razpis se priložijo kopije objav v tiskani ali elektronski (CD, DVD, USB ključ ipd.) obliki najmanj štirih člankov oziroma objav iz različnih publikacij, časopisov, strokovne literature in drugih tiskanih ali elektronskih virov (kot so objave na televiziji, radiu, internetu) iz zadnjih treh let pred datumom objave tega javnega razpisa, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega merila.
2
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 18 »Članki in objave o aktualni problematiki gozdarske prakse v Republiki Sloveniji«.
Točke pod 1., 2. in 3. se seštevajo.
3.
PRISPEVEK K VAROVANJU NARAVNIH VIROV – maksimalno število točk:
10
Projekt EIP na področju gozdarstva je usmerjen v:
a) ohranjanje ali izboljšanje habitatnih tipov, vezanih na gozdno krajino, v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020,
2
b) izboljšanje kakovosti voda na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, na katerih ne bodo doseženi cilji iz Okvirne direktive o vodah,
2
c) razvoj praks za zmanjšanje erozije tal,
2
č) obnovo in nego gozda na način, da se ohrani biotska raznovrstnost, 
2
d) testiranje praks sečnje in spravila lesa, ki pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Točke pod a), b), c), č) in d) se seštevajo. 
2
4.
PRISPEVEK K BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB ALI PRILAGAJANJU NANJE – maksimalno število točk:
10
Vsebina projekta EIP se nanaša na področje:
1. prilagoditve tehnologij podnebnim spremembam, ki se nanašajo na področje gozdarstva:
5
– uvajanje rastlinskih vrst, ki zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb,
– izboljšanje obvladovanja posledic drugih naravnih nesreč zaradi požara, žleda, vetroloma, snegoloma, škodljivcev, bolezni ipd.,
– prilagojena obnova in nega gozda podnebnim spremembam ali
– ohranjanje prilagoditvene zmožnosti gozdnih drevesnih vrst za spremembe v okolju.
2. zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oziroma amonijaka:
5
– obnova gozda po naravnih nesrečah, z namenom povečane akumulacije CO2.
Točke pod 1. in 2. se seštevajo.
III.
PRISPEVEK PROJEKTA EIP K DVIGU INOVATIVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU – maksimalno število točk:
15
1.
PRENOS ZNANJA V PRAKSO: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso, ki jih izvede eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore – maksimalno število točk:
5
Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:
a) izvede prenos znanja v prakso na:
– najmanj pet različnih načinov,
3
– tri ali štiri različne načine.
2
b) izvede najmanj en način prenosa znanja v prakso iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso v obsegu:
– trikrat ali več,
2
– dvakrat.
1
Seznam načinov prenosa znanja v prakso:
– upravičenec do podpore, ki je kmetijsko gospodarstvo in pri katerem je bil izveden praktični preizkus, izvede demonstracijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na lokaciji svojega kmetijskega gospodarstva za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega projektnega znanja za najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju gozdarstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa za najmanj pet strokovnjakov s področja gozdarstva, kot so npr. gozdarji,
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja na področju gozdarstva, izvede strokovno ekskurzijo na kmetijsko gospodarstvo, ki je član partnerstva in kjer je bil izveden praktični preizkus, za najmanj deset udeležencev, ki so vključeni v njen izobraževalni ali študijski program s področja gozdarstva (npr. dijaki, študenti),
– upravičenec do podpore, ki je pravna oseba registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na strokovnem dogodku za najmanj deset udeležencev,
– izdelava mobilne aplikacije s predstavitvijo pridobljenih oziroma v projektu razvitih znanj za uporabo na pametnih napravah (npr. pametni telefon, tablični računalnik), ki je brezplačno dostopna za uporabnike mobilnih aplikacij na spletni strani vodilnega partnerja oziroma je na spletni strani vodilnega partnerja dostopna povezava do te aplikacije,
– izdelava multimedijske vsebine kot npr. audio-video posnetek ali animacijski film, s katero se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopna na spletni strani vodilnega partnerja,
– izdelava tiskanega gradiva (npr. priročnik), s katerim se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopno javnosti.
Šteje se, da je posamezni način prenosa znanja iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso izveden večkrat, če je vsakič izveden za različne udeležence (npr.: tri demonstracije pridobljenega projektnega znanja za različna kmetijska gospodarstva).
Če gre za kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot kmetija, se lahko prenos znanja v prakso izvede v okviru ene od naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:
– svetovanje o kmetovanju (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje);
– organiziranje delavnic ali tečajev (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje);
– usposabljanje na kmetiji (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje).
Točke pod a) in b) se seštevajo.
Merilo Prenos znanja v prakso postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z drugo alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
POVEČANJE USPOSOBLJENOSTI KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Z IZMENJAVO IZKUŠENJ, ZNANJ, EKONOMSKIH, OKOLJSKIH IN DRUGIH REZULTATOV S PODROČJA PREDMETA PROJEKTA EIP – maksimalno število točk:
10
Najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev bo član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, izvedel program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva oziroma druga kmetijska gospodarstva. V okviru programa usposabljanja se izvedejo najmanj tri srečanja kmetijskih gospodarstev v skupnem trajanju najmanj devet ur (npr. v okviru panožnega krožka). Posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki je vključeno v program usposabljanja, se mora udeležiti vseh srečanj. V program usposabljanja bo vključenih:
– najmanj šest različnih kmetijskih gospodarstev,
10
– štiri ali pet različnih kmetijskih gospodarstev.
5
Obvezne sestavine programa usposabljanja so: namen usposabljanja, cilji usposabljanja, vsebina usposabljanja, pričakovani rezultati usposabljanja, pogostost srečanj, trajanje posameznega srečanja, število vključenih kmetijskih gospodarstev v program usposabljanja.
Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 19 »Program usposabljanja«.
Merilo Povečanje usposobljenosti kmetijskih gospodarstev preko izmenjave izkušenj, znanj, ekonomskih, okoljskih in drugih rezultatov s področja predmeta projekta EIP postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s tretjo alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
IV. 
RAZŠIRJANJE, UPORABNOST IN TRAJNOST REZULTATOV PROJEKTA EIP – maksimalno število točk:
15
1.
NAČIN RAZŠIRJANJA REZULTATOV: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP – maksimalno število točk:
5
Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširil rezultate projekta z uporabo:
– pet ali več različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij,
5
– treh ali štirih različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij.
3
Vrste komunikacijskih sredstev so:
– tiskani medij (npr. časopis, revija, časnik),
– televizija,
– radio,
– navadna pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom,
– elektronska pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom,
– internet (spletna stran) in
– družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube).
Merilo Način razširjanja rezultatov postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s četrto alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
2.
OBSEG RAZŠIRJANJA REZULTATOV: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate projekta EIP in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati projekta EIP – maksimalno število točk:
5
1. Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširil rezultate projekta EIP z več kot sedmimi objavami v enem ali več različnih medijih, pri čemer se kot medij šteje:
3
– strokovna ali znanstvena publikacija,
– časopis,
– revija,
– televizija,
– radio,
– spletna stran vodilnega partnerja,
– družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube).
2. Enega ali več dogodkov, ki jih organizira eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in na katerih so se v zadnjih 12 mesecih pred zaključkom projekta EIP razširili rezultati projekta EIP, se udeleži več kot 50 udeležencev, pri čemer se kot dogodek šteje:
2
– dan odprtih vrat,
– sejem,
– razstava,
– konferenca,
– kongres,
– delavnica,
– seminar,
– strokovni posvet in
– tiskovna konferenca.
Za razširjanje rezultatov projekta EIP se šteje javno predstavljanje podatkov, znanj ali informacij, pridobljenih v okviru izvedbe projekta EIP, vključno z analizami, priporočili in zaključki.
Točke pod 1. in 2. se seštevajo.
Merilo Obseg razširjanja rezultatov postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s peto alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
3.
TRAJNOST REZULTATOV: načrt trženja in vstopa na trg – maksimalno število točk:
5
Član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predloži načrt trženja in vstopa na trg.
5
Obvezne sestavine načrta trženja in vstopa na trg so:
1. predstavitev: cilji načrta trženja, glavne priložnosti, ključni dogodki, ki bodo prispevali k izvedbi načrta trženja;
2. analiza tržišča: trenutno trženjsko stanje, opis izvedenih tržnih analiz in raziskav, SWOT analiza;
3. trženjski in finančni cilji;
4. marketinška strategija: segmentiranje, ciljanje, pozicioniranje, načrt izvedbe trženjskih aktivnosti;
5. proračun za izvedbo načrta trženja;
6. ovrednotenje, kontrola in nadzor izvedbe.
Merilo Trajnost rezultatov postane pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s šesto alinejo 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe.
V.
FINANČNA KONSTRUKCIJA PROJEKTA EIP – maksimalno število točk:
10
1.
PARTNERSTVO SOFINANCIRA PROJEKT EIP: lastna udeležba članov partnerstva pri financiranju projekta EIP – maksimalno število točk:
5
Lastna udeležba članov partnerstva pri financiranju projekta EIP znaša:
– več kot 10 % upravičenih stroškov projekta EIP,
5
– več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov projekta EIP.
3
2.
DELEŽ STROŠKOV ČLANOV PARTNERSTVA, KI SO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, OD CELOTNIH UPRAVIČENIH STROŠKOV PROJEKTA EIP – maksimalno število točk:
5
Delež upravičenih stroškov projekta EIP vseh članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in so kmetijsko gospodarstvo, znaša:
– več kot 10 % upravičenih stroškov projekta EIP,
5
– več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov projekta EIP.
3
5.6 Pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev
1. Splošni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 10. poglavju tega javnega razpisa. Zahtevku za izplačilo sredstev se priložijo priloge od 26 do 31, 33 in 34, ki so določene v razpisni dokumentaciji.
2. Posebni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v prvem in tretjem odstavku 15. člena Uredbe:
a) glede izpolnjevanja pogoja iz 1. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo tri fotografije izvedbe praktičnega preizkusa;
b) sestavine analize izvedljivosti prenosa iz 2. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe, ki je sestavni del poročila o izvajanju projekta, so določene v 2. točki 7. poglavja tega javnega razpisa;
c) obvezne sestavine gradiva v okviru projekta razvitih rešitev v praksi iz 3. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe so določene v 3. točki 7. poglavja tega javnega razpisa. Gradivo se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;
č) glede izpolnjevanja pogoja iz 4. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo: vabilo na dogodek, fotografija dogodka in lista prisotnosti iz katere so razvidni najmanj ime in priimek udeleženca, KMG-MID številka ter podpis udeleženca dogodka;
d) glede izpolnjevanja pogoja iz 5. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo: vabilo na javni dogodek, fotografija dogodka in lista prisotnosti, iz katere so razvidni najmanj ime in priimek udeleženca, KMG-MID številka ter podpis udeleženca dogodka;
e) glede izpolnjevanja pogoja iz prve alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo najmanj tri fotografije izvedbe posameznega praktičnega preizkusa;
f) izpolnjevanje pogoja iz druge alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se, glede na način prenosa znanja, izkazuje na naslednje načine:
– če gre za prenos znanja z demonstracijo, predavanjem, delavnico ali strokovno ekskurzijo, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo vabilo na dogodek, lista prisotnosti udeležencev in tri fotografije dogodka,
– če gre za izdelavo mobilne aplikacije oziroma izdelavo multimedijske vsebine, se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na mobilno aplikacijo,
– če gre za izdelavo tiskanega gradiva, se en izvod tega gradiva priloži zahtevku za izplačilo sredstev;
g) glede izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo: lista prisotnosti udeležencev usposabljanja, iz katere je razvidno najmanj ime in priimek, KMG-MID številka ter podpis udeležencev usposabljanja in fotografija udeležencev usposabljanja z vsakega srečanja;
h) izpolnjevanje pogoja iz četrte alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se izkazuje na naslednje načine:
– če gre za objavo v tiskanih medijih, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži brošura, letak, kopija objavljenega članka, iz katere je razviden datum in naziv tiskanega medija,
– če gre za objavo na televiziji ali radiu, se v poročilu o izvajanju projekta navede povezava na spletno stran ali pa se zahtevku za izplačilo sredstev priloži avdio – video posnetek objave,
– če gre za objavo na spletni strani vodilnega partnerja ali na družbenem omrežju (kot npr. Facebook, Instagram, Twitter, YouTube), se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na objavo,
– če se rezultati projekta EIP razširijo preko elektronske ali navadne pošte, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo kopija dopisa ali sporočila in podatki o naslovnikih;
i) izpolnjevanje pogoja iz pete alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe se, glede na vrsto medija oziroma dogodek, izkazuje na naslednje načine:
– če gre za objavo v publikaciji, časopisu ali reviji, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži kopija objavljenega članka, iz katere je razviden datum in naziv medija,
– če gre za objavo na televiziji ali radiu, se v poročilu o izvajanju projekta navede povezava na spletno stran objave ali pa se zahtevku za izplačilo sredstev priloži avdio – video posnetek objave,
– če gre za objavo na spletni strani vodilnega partnerja ali na družbenem omrežju, se v poročilu o izvajanju projekta navede spletni naslov do povezave na objavo,
– če se rezultati projekta EIP razširijo na dogodkih, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo vabilo na dogodek, lista prisotnosti udeležencev in fotografija dogodka;
j) sestavine načrta trženja in vstopa na trg iz šeste alineje 6. točke tretjega odstavka 15. člena Uredbe, ki je sestavni del poročila o izvajanju projekta, so določene pri merilu Trajnost rezultatov iz 5.5 podpoglavja tega javnega razpisa.
3. V skladu s četrtim odstavkom 15. člena Uredbe se mora vodilni partner vsako leto trajanja projekta udeležiti dogodka o delovanju operativnih skupin EIP, ki ga organizira MKGP, kar je razvidno iz poročila o izvajanju projekta iz 1. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe.
4. Zahtevku za izplačilo sredstev se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 59. člena Uredbe priloži poročilo o izvajanju projekta na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega javnega razpisa. Poročilo je v elektronski obliki dostopno kot Priloga 33 (Word) in Priloga 34 (Excel).
5.7 Finančne določbe
1. Finančne določbe so opredeljene v drugem, tretjem, petem odstavku in v sedmem do enajstem odstavku 16. člena Uredbe.
2. V skladu s četrtim odstavkom 54. člena Uredbe se za diskontiranje pomoči uporabi zadnja referenčna obrestna mera, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za finance: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_pomoci/referencne_obrestne_mere/.
6. Pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis za pilotni projekt in projekt EIP
6.1 Splošni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis za pilotni projekt in projekt EIP
1. Splošni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis so določeni v 55. in 58. členu Uredbe:
a) v skladu z 9. točko prvega odstavka 58. člena Uredbe je član partnerstva, ki je kmetijsko gospodarstvo, v letu 2019 vložil zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike;
b) glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 13., 14. in 15. točke prvega odstavka 58. člena Uredbe se za vsakega člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, vlogi na javni razpis priloži Priloga 1 »Izjava člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, glede izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi vloge na javni razpis«;
c) glede izpolnjevanja pogoja iz 11. točke prvega odstavka 58. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 2 »Izjava o nepovezanosti članov partnerstva«;
č) glede izpolnjevanja pogoja iz 12. točke prvega odstavka 58. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 11 »Izjava upravljavca zavarovanega območja«;
d) glede izpolnjevanja pogoja iz četrtega odstavka 58. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 3 »Izjava člana partnerstva, ki je prejemnik pomoči de minimis, glede enotnega podjetja in združevanja pomoči de minimis, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis v okviru podukrepa 16.2 ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih«;
e) glede izpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 58. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 5 »Izjava o zagotavljanju prostega dostopa in javne uporabe rezultatov projekta«;
f) pogodba o medsebojnem sodelovanju iz 16. točke prvega odstavka 58. člena Uredbe je Priloga 20;
g) glede izpolnjevanja pogoja iz 55. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 6 »Izjava člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, o že prejetih ali zaprošenih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«.
2. Če član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, v skladu s 5. točko 56. člena Uredbe uveljavlja DDV kot upravičen strošek, se poleg dokazil iz prejšnje točke, vlogi na javni razpis priloži Priloga 7 »Izjava člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, da DDV ni povračljiv«.
3. Poleg prilog iz 1. in 2. točke tega poglavja se vlogi na javni razpis lahko za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, kot neobvezno dokazilo priložita:
– Potrdilo davčnega organa, da DDV za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, ni povračljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV,
– Potrdilo davčnega organa, da član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, nima več kot 50 eurov zapadlih neporavnanih davčnih obveznosti do države.
4. Glede izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 10. člena Uredbe se vlogi na javni razpis priloži Priloga 10 »Dosežena izobrazba vodje projekta«.
6.2 Posebni pogoji ob vložitvi vloge na javni razpis za pilotni projekt in projekt EIP glede na upravičenca
1. Upravičenec do podpore, ki je veliko podjetje v skladu s 4. točko 2. člena Uredbe, mora v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe v vlogi opisati tudi stanje brez podpore, to je obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, na podlagi katerega je razviden spodbujevalni učinek in v katerem prikaže izvedbo upravičenih aktivnosti projekta za stanje z in brez javne podpore.
2. Upravičenec do podpore spodbujevalni učinek javne podpore utemelji z enim od naslednjih scenarijev:
a) z neizvedbo projekta oziroma upravičenih aktivnosti projekta v primeru, da javna podpora ni odobrena,
b) s hitrejšo izvedbo projekta oziroma upravičenih aktivnosti projekta zaradi odobrene javne podpore ali
c) s povečanjem obsega projekta ali višine sredstev, namenjenih izvedbi projekta oziroma upravičenih aktivnosti projekta, zaradi odobrene javne podpore.
3. Če upravičenec do podpore spodbujevalni učinek javne podpore prikaže s scenarijem iz pod a) prejšnje točke, mora v obratnem hipotetičnem scenariju navesti razloge, zakaj bo projekt oziroma upravičene aktivnosti projekta izvedel le v primeru odobritve javne podpore. Če upravičenec do podpore prikaže, da bi mu javna podpora omogočila, da se začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja in ki je brez javne podpore ne bi opravljal, mora utemeljitev podkrepiti s pričakovanimi pozitivnimi učinki za razvoj sektorja ter prikazati, da dodatna dejavnost ne predstavlja njegove osnovne dejavnosti. Če upravičenec do podpore prikaže, da finančna konstrukcija projekta brez javne podpore ni zaprta, mora utemeljitev podkrepiti s prikazom zadolženosti podjetja in finančnih virov, kot so višina prostih lastnih sredstev, bodoči prilivi, možnost najetja kredita s predvidenimi stroški kredita in viri za njegovo pokrivanje, višina obstoječih kreditnih obveznosti. Če upravičenec do podpore prikaže, da pričakovani denarni tok, ki ga bo ustvaril projekt, ne zagotavlja donosnosti brez javne podpore, mora utemeljitev podkrepiti z izračunom interne stopnje donosa in neto sedanje vrednosti brez javne podpore in z javno podporo. Donosnost projekta je treba primerjati z običajnimi stopnjami donosa podjetja pri drugih podobnih projektih. Če te stopnje niso na voljo, se donosnost projekta primerja s stroški kapitala celotnega podjetja ali stopnjami donosa, ki so običajne v zadevnem sektorju.
4. Če upravičenec do podpore spodbujevalni učinek javne podpore prikaže s scenarijem iz pod b) 2. točke tega podpoglavja, mora v obratnem hipotetičnem scenariju navesti razloge, zakaj bo projekt z javno podporo izvedel hitreje, kot če bi ga izvedel le z lastnimi sredstvi in zakaj je hitrejša izvedba projekta pomembna zanj (npr. optimalni rok dokončanja projekta je povezan z dokončanjem projekta v ugodnih razmerah na trgu). Upravičenec do podpore mora utemeljitev podkrepiti s podatki o poslovanju podjetja kot so pomanjkanje lastnih sredstev, načrt izvedbe drugih projektov, ki so pomembni za poslovanje podjetja, terminski načrt financiranja projekta v primeru z in brez javne podpore, sposobnost zapiranja finančne konstrukcije za stanje z in brez javne podpore.
5. Če upravičenec do podpore spodbujevalni učinek javne podpore prikaže s scenarijem iz pod c) 2. točke tega podpoglavja, mora navesti, kako bo z javno podporo projekt lahko izvedel v večjem obsegu ali z večjimi sredstvi. Upravičenec do podpore mora utemeljitev podkrepiti s podatki o poslovanju podjetja, kot so pomanjkanje lastnih sredstev, načrt izvedbe drugih projektov, ki so pomembni za poslovanje podjetja, terminski načrt financiranja projekta v primeru z in brez javne podpore, sposobnost zapiranja finančne konstrukcije za stanje z in brez javne podpore.
6. Dokazila, ki jih mora upravičenec do podpore v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe priložiti obratnemu hipotetičnemu scenariju, so poleg dokazil, navedenih v 3., 4. in 5. točki tega podpoglavja:
– bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz bilančnega dobička ali bilančne izgube in izkaz denarnih tokov za zadnji dve koledarski leti pred letom vložitve vloge na javni razpis, če upravičenec do podpore vodi poslovne knjige v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS),
– bilanca stanja in izkaz prihodkov in odhodkov, če upravičenec do podpore vodi poslovne knjige v skladu z določbami Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE) ali
– bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, če upravičenec do podpore vodi poslovne knjige v skladu z določbami Zakona o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 64/11).
7. Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 4 »Obratni hipotetični scenarij«.
8. Če je v partnerstvu več upravičencev do podpore, ki so veliko podjetje v skladu s 4. točko 2. člena Uredbe, se vlogi na javni razpis priloži en obratni hipotetični scenarij, iz katerega je razviden spodbujevalni učinek in prikaz izvedbe upravičenih aktivnosti projekta za stanje z in brez javne podpore za vsakega takega upravičenca do podpore, kot je opredeljen v 1. do 6. točki tega podpoglavja.
7. Upravičene aktivnosti za pilotni projekt in projekt EIP
1. Upravičene aktivnosti projekta so določene v prvem do četrtem odstavku 10. člena Uredbe.
2. Analiza izvedljivosti prenosa iz 4. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe ima naslednje sestavine:
a) povzetek analize izvedljivosti;
b) ocena izvedljivosti prenosa predlaganih rešitev v prakso;
c) problemi, posebnosti pri prenosu predlaganih rešitev v prakso;
č) koristi predlaganih rešitev za kmetijsko gospodarstvo, kot npr. finančne ali ekonomske koristi predlaganih rešitev za kmetijsko gospodarstvo;
d) vplivi predlaganih rešitev na okolje in
e) sklepi ter priporočila.
3. Obvezne sestavine gradiva iz prve alineje drugega odstavka 10. člena Uredbe so:
a) povzetek uporabe v okviru projekta razvitih rešitev;
b) opis problema;
c) opis razvitih rešitev uporabe novega ali izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v praksi;
č) pomen razvitih rešitev z opisom ukrepov, pravil, smernic, načinov ravnanja ali rešitev v praksi z vidika potencialnega končnega uporabnika, ki je kmetijsko gospodarstvo in
d) slikovno gradivo, ki ponazarja uporabo v okviru projekta razvitih rešitev v praksi.
8. Upravičeni stroški za pilotni projekt in projekt EIP
1. Upravičeni stroški so določeni v petem in šestem odstavku 10. člena Uredbe:
a) potni stroški iz 1. točke petega odstavka 10. člena Uredbe so stroški službenih potovanj, ki jih zaposleni pri članu partnerstva, ki je upravičenec do podpore, opravi v zvezi z izvedbo upravičenih aktivnosti projekta:
– stroški prevoza z lastnim avtomobilom se priznajo v višini dejansko izplačanih stroškov, vendar največ do višine, kot to določa uredba, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
– stroški prevoza s službenim avtomobilom se priznajo v višini sorazmernega deleža stroška goriva, ki se preračuna na podlagi opravljenih kilometrov službene poti in podatka o kombinirani porabi goriva iz Potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa,
– stroški javnega prevoza (npr. vlak, avtobus), cestnine in parkirnine se priznajo v višini dejansko izplačanih stroškov zaposlenemu,
– stroški dnevnic se priznajo v višini dejansko izplačanih stroškov zaposlenemu, vendar največ do višine, ki jo določa uredba, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja;
b) kot stroški prevoza iz 2. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se štejejo stroški najema avtobusnega prevoza, nakupa letalskih vozovnic in drugi stroški prevoza, pri čemer mora biti plačnik računa član partnerstva, ki je upravičenec do podpore;
c) kot oprema iz 3. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se štejejo aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki je neposredno povezana z izvedbo upravičene aktivnosti projekta;
č) stroški zunanjih storitev iz 4. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se izkazujejo z računi ali s plačilom na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev in študentskega dela;
d) posredni stroški iz 6. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se priznajo največ v višini 15 odstotkov upravičenih stroškov dela na projektu za člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore in uveljavlja stroške dela na projektu.
2. Obdobje upravičenih stroškov je določeno v 57. členu Uredbe.
3. Neupravičeni stroški so določeni v 56. členu Uredbe.
4. Podpora za upravičene stroške iz 1., 2., 4. in 6. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se dodeli kot pomoč po shemi državne pomoči »Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju – PDR 2014–2020«. Podpora za upravičene stroške iz 3. in 5. točke petega odstavka 10. člena Uredbe se dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
9. Vloga in postopek za dodelitev sredstev za pilotni projekt in projekt EIP
1. Vloga in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 12., 51., 52., 53. in 54. členu Uredbe.
2. V skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 51. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v dva sklopa glede na vrsto projekta, in sicer:
– sklop 1: pilotni projekti,
– sklop 2: projekti EIP.
3. V skladu s petim odstavkom 51. člena Uredbe se v primeru, da na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, neporabljena sredstva prerazporedijo na drug sklop iz prejšnje točke, na katerem zaprošena sredstva presegajo razpisana sredstva.
4. Na ovojnici vloge na javni razpis iz petega odstavka 52. člena Uredbe mora biti prilepljena etiketa za naslavljanje, ki se izpiše iz informacijskega sistema ARSKTRP, in na kateri je naveden naziv in oznaka javnega razpisa: »3. javni razpis za podukrep Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva«.
5. Če dve ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s prvim odstavkom 53. člena Uredbe vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za izbiro vlog na naslednji način:
– kakovost partnerstva 25 %;
– kakovost projekta 35 %;
– prispevek projekta k dvigu inovativnosti na kmetijskem gospodarstvu 15 %;
– razširjanje, uporabnost in trajnost rezultatov projekta 15 %;
– finančna konstrukcija projekta 10 %.
6. V skladu s 60. členom Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L št. 350 z dne 29. 12. 2017, str. 15) se vloga na javni razpis oziroma zahtevek za izplačilo zavrne, če se ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji tega podukrepa iz 5. člena Uredbe.
10. Splošni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev za pilotni projekt in projekt EIP
1. Splošni pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 55. členu, v tretjem, četrtem, petem in sedmem odstavku 59. člena ter v 60. členu Uredbe. Zahtevku za izplačilo sredstev se priložijo priloge od 26 do 31, ki so določene v razpisni dokumentaciji:
a) glede izpolnjevanja pogojev iz 10. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe se za vsakega člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, zahtevku za izplačilo sredstev priloži Priloga 26 »Izjava člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, glede izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev«;
b) če gre za nakup opreme iz 6. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe in na računu ni podrobne specifikacije, iz katere sta razvidna najmanj serijska številka in tip opreme, se poleg računa zahtevku za izplačilo sredstev priloži dobavnica ali naročilnica, ki vsebuje specifikacijo, iz katere sta razvidna najmanj serijska številka in tip opreme, pri čemer mora biti iz računa razviden sklic na te dokumente;
c) glede izpolnjevanja pogoja iz 7. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priloži Priloga 27 »Izjava člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
č) kot tržno primerljiva ponudba iz 8. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe se šteje ponudba, če je član partnerstva, ki je upravičenec do podpore, vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju;
d) vabilo, katalog ali oglas iz 9. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe mora vsebovati najmanj minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve (npr. natisnjen spletni cenik, letak z natisnjeni podatki blaga oziroma storitve s spletne strani ponudnika, javno objavljene tarife);
e) glede izpolnjevanja pogoja iz 11. točke tretjega odstavka 59. člena Uredbe se zahtevku za izplačilo sredstev priloži Priloga 28 »Izjava o nepovezanosti članov partnerstva«.
2. Če gre za stroške dela iz 1. točke petega odstavka 10. člena Uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo naslednja dokazila:
a) za stroške dela osebe iz prve in druge alineje šestega odstavka 10. člena Uredbe:
– kopija pogodbe o zaposlitvi z morebitnimi aneksi ali drug pravni akt, s katerim je zaposlena oseba razporejena na delo na projektu, pri čemer mora biti iz pravnega akta razvidno, ali je oseba zaposlena samo za namen izvedbe projekta ali poleg izvedbe projekta tudi za druge namene in
– Priloga 29 »Mesečna časovnica zaposlene osebe na projektu«;
b) za stroške dela osebe iz tretje, četrte in pete alineje šestega odstavka 10. člena Uredbe:
– Priloga 30 »Mesečna časovnica za člana kmetije, samostojnega podjetnika na projektu«.
3. Če gre za potne stroške iz 1. točke petega odstavka 10. člena Uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo naslednja dokazila:
a) kopija potnega naloga z navedbo zaposlene osebe na projektu, kraja službene poti, trajanja, namena, odredbodajalca, podpisov ipd;
b) kopija obračuna potnega naloga z vsemi priloženimi računi oziroma dokazili o nastalih stroških (račun in dokazilo o plačilu parkirnine, cestnine, vozovnice ipd.);
c) če gre za službeno potovanje s službenim avtomobilom, se poleg dokazil iz pod a) in b) te točke priloži račun za gorivo, ki je bil izdan v obdobju največ 30 dni pred datumom začetka službenega potovanja in se glasi na člana partnerstva, ki je upravičenec do podpore, ter dokumentacijo, iz katere so razvidni opravljeni kilometri, cena goriva in podatek o kombinirani porabi goriva iz homologacijskega kartona (kopija Potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa za službeni avtomobil, s katerim je bilo opravljeno službeno potovanje);
č) kopija dokazila o namenu in udeležbi službenega potovanja (vabilo oziroma program, zapisnik, lista prisotnosti, poročilo o opravljeni službeni poti ipd.).
4. Če gre za stroške usposabljanj in udeležbe na dogodkih iz 2. točke petega odstavka 10. člena Uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo dokazila o izvedbi aktivnosti projekta (gradivo z usposabljanj ali dogodkov v tiskani ali elektronski obliki, zapisnik sestanka, lista prisotnih, fotografija dogodka ipd.).
5. Če gre za stroške nakupa nove opreme iz 3. točke petega odstavka 10. člena Uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži Priloga 31 »Izjava o obdobju uporabe nove opreme v projektu«.
6. Če gre za stroške zunanjih storitev iz 4. točke petega odstavka 10. člena Uredbe, ki so stroški dela po podjemni pogodbi, avtorski pogodbi, pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev in študentsko delo, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo naslednja dokazila:
– kopija avtorske pogodbe, obračun avtorskega honorarja in kopija obračuna davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec in individualni REK obrazec);
– kopija podjemne pogodbe, obračun izplačila po tej pogodbi in kopija obračuna davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec in individualni REK obrazec);
– kopija pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev, kopija obračuna izplačila po tej pogodbi in kopija obračuna davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec in individualni REK obrazec) ali
– kopija napotnice in računa študentskega servisa.
11. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev za pilotni projekt in projekt EIP: vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev je določeno v prvem, drugem, šestem, osmem in devetem odstavku 59. in 61. členu Uredbe.
12. Obveznosti, ki morajo biti izpolnjene ves čas trajanja pilotnega projekta in projekta EIP: obveznosti, ki morajo biti izpolnjene ves čas trajanja projekta, so določene v 60. členu Uredbe.
13. Obveznosti upravičenca do podpore po zadnjem izplačilu sredstev za pilotni projekt in projekt EIP: obveznosti upravičenca do podpore po zadnjem izplačilu sredstev so določene v 62. členu Uredbe.
14. Objava podatkov o prejemnikih sredstev: objava podatkov o prejemnikih sredstev je določena v prvem odstavku 63. člena Uredbe.
15. Obdelava osebnih podatkov: v skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala ARSKTRP, objavljene na spletni strani ARSKTRP.
16. Izvedba kontrole in neizpolnjevanje obveznosti za pilotni projekt in projekt EIP
1. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti sta določena v 64. členu Uredbe.
2. Uveljavljanje višje sile in izjemnih okoliščin je določeno v 65. členu Uredbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 
Priloga 1: Pilotni projekt
Priloga 2: Projekt EIP
Priloga 3: Poročilo o izvajanju pilotnega projekta
Priloga 4: Poročilo o izvajanju projekta EIP