Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2019 z dne 22. 3. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2019 z dne 22. 3. 2019

Kazalo

Ob-1670/19, Stran 573
Na podlagi četrtega odstavka 144. člena in prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1), 19. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12 in 20/13), v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 0141-1/2010-5, z dne 22. 4. 2010 (objavljeni na spletni strani http://www.ekosklad.si/dokumenti/spp.pdf), na podlagi programa Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, sprejetega v okviru Rebalansa poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2018, potrjenega skladno s četrtim odstavkom 317. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) s strani Vlade Republike Slovenije s sklepom številka 47602-18/2018/5 z dne 31. 5. 2018 in na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018 (Uradni list RS, št. 28/18; v nadaljnjem besedilu: Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe) ter Aneksa št. 1 k pogodbi št. 2550-18-311018 o izvajanju ukrepov Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018 z dne 16. 8. 2018, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), objavlja
javni poziv 61SUB-LSKI19
Nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture
1. Predmet in namen javnega poziva
Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude za naložbe občin v izgradnjo kolesarske infrastrukture. Naložbe bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka v mestih, boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Namen javnega poziva je spodbujanje trajnostne mobilnosti oziroma omogočanje varne, udobne in neposredne dnevne mobilnosti s kolesom in s tem preusmerjanja individualnih prevozov z avtomobili v širše koriščenje trajnostnih oblik mobilnosti.
V okviru investicij v infrastrukturo za kolesarje bodo sofinancirane naložbe v ukrepa:
– gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav ter
– sisteme izposoje javnih koles.
Občina lahko pridobi pravico do nepovratne finančne spodbude za naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav, in sicer za:
– ureditev kolesarskih povezav z morebitnimi premostitvenimi objekti in s potrebno opremo, kot npr. talna in vertikalna signalizacija, števci kolesarjev, postaje za popravila koles, pripadajoča urbana oprema ipd. Kolesarska infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s Pravilnikom o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18) in Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, Kolesarjem prijazna infrastruktura, MZI, avgust 2017 (v nadaljnjem besedilu: Smernice). To pomeni, da morajo biti povezave zaključene (neprekinjene), neposredne, varne, udobne (po potrebi z dodatno infrastrukturo za premagovanje višin) in privlačne (vključno z oblikovanjem obcestja, opremo in zasaditvijo). Naložba v kolesarsko povezavo lahko vključuje tudi postavitev različnih tipov parkirišč za kolesa kot so določene v Smernicah ob kolesarski povezavi, na izhodišču oziroma cilju kolesarske povezave. Kjer se kolesarska infrastruktura gradi vzporedno z ločeno infrastrukturo za pešce (npr. vzporedna kolesarska steza in pločnik, preureditev križišč in prehodov za pešce in kolesarje), bo predmet sofinanciranja tudi slednja, saj gre za neločljivo povezano celoto. Gradnja ostale cestne in komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje idr.) v sklopu urejanja kolesarske infrastrukture se šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna ali če je namenjena kolesarjem in pešcem, vendar so priznani stroški naložbe te infrastrukture omejeni na največ 30 % naložbe v kolesarsko infrastrukturo.
Občina lahko pridobi pravico do nepovratne finančne spodbude za naložbe v postavitev postaj sistema izposoje javnih koles in električnih koles, z ustreznim številom koles ali električnih koles, in sicer za:
– nakup postaj za izposojo koles/električnih koles skupaj s polnilno infrastrukturo (terminal, priklopna mesta ipd.);
– nakup novih koles/električnih koles za izposojo v sistemu izposoje javnih koles.
Naložba se lahko začne izvajati pred oddajo vloge na javni poziv, vendar po sprejemu Celostne prometne strategije (v nadaljnjem besedilu: CPS). Naložba, ki je zaključena pred oddajo vloge, ni upravičena do sofinanciranja.
2. Vir in višina sredstev ter višina nepovratne finančne spodbude
a) vir in skupna višina sredstev
Sredstva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud se zagotavljajo na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe.
Skupna višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 3.200.000,00 EUR. Od tega znaša višina nepovratnih finančnih spodbud za ukrep vzpostavitve sistema izposoje javnih koles največ 1.500.000,00 EUR.
b) višina nepovratne finančne spodbude
Naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav
Sofinancirane bodo le naložbe v gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav, katerih najnižja vrednost nepovratne finančne spodbude je vsaj 50.000 EUR glede na pogoje in omejitve tega javnega poziva.
Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 80 % priznanih stroškov naložbe skladno z omejitvami, navedenimi v c) odstavku te točke.
V primeru, da so na kolesarski povezavi v sklopu naložbe izvedeni še vsaj trije ukrepi za povečanje udobnosti in privlačnosti povezave, ki so našteti spodaj, znaša višina nepovratne finančne spodbude 90 % priznanih stroškov naložbe. Za en ukrep udobnosti in privlačnosti kolesarske povezave se šteje izvedba ukrepa/-ov ene od alinej:
– prioritizacija kolesarjev v križiščih na kolesarski povezavi, to so ukrepi umirjanja motoriziranega prometa: izvedba fizičnih ukrepov za umirjanje prometa na cestišču neposredno ob pločniku in prometna oprema in signalizacija, s katero se prometni režim spreminja v prid kolesarjem (cycling box, prednostna zelena luč za kolesarje, gradnja sredinskih otokov z nivojskim vodenjem kolesarjev);
– držala/nasloni za nogo za kolesarje na križiščih;
– indukcijska zanka na kolesarski povezavi ali kolesarjem prilagojena lokacija stikala za skrajšanje intervala zelene luči na prednostni cesti;
– v krožnih križiščih z omejitvijo do največ 30 km/h se kolesarja vodi po prometnem pasu, namenjenem mešanemu prometu – sharrow;
– kolesarska povezava je v vsaj 20 % celotne trase novogradnje od vozišča ločena z zelenico in/ali drevoredom;
– kolesarska povezava v vsaj 10 % celotne trase poteka ob ali po območjih zelenih površin po Občinskem prostorskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: OPN).
V primeru, da kolesarska povezava vključuje tudi ločeno izven nivojsko križanje kolesarskega prometa od motoriziranega oziroma železniškega prometa, znaša višina nepovratne finančne spodbude 100 % priznanih stroškov naložbe. Podhodi oziroma nadhodi pa morajo biti ustrezno načrtovani in izpeljani, da je zagotovljena ustrezna preglednost, neposrednost, osvetljenost in občutek varnosti. Upoštevati je potrebno naslednje:
– pri načrtovanju nadhodov in podhodov je treba paziti predvsem na to, da je višinska razlika čim manjša in premagovanje višine čim bolj udobno, da so prehodi kratki, dovolj široki in prijetni. Kadar se podhod oziroma nadhod načrtuje skupaj s cesto, je smiselno cesto lokalno nekoliko dvigniti ali spustiti, da bo višinska razlika za kolesarje čim manjša (po možnosti naj se zagotovi podhod brez višinske razlike, avtomobili višino lažje premagajo);
– širina nadhoda oziroma podhoda mora biti dovolj velika, da se pešci in kolesarji udobno srečujejo, saj podhode in nadhode praviloma uporabljajo tako kolesarji kot pešci. Treba je preprečiti nevarna križanja, kjer kolesarji zaradi spusta pridobijo dodatno hitrost in teže zavirajo, stopnice pa so v tem primeru smiselno dopolnilo;
– pri podhodu je treba zagotoviti ravno linijo prehoda oziroma vidnost od enega konca do drugega, brez slepih vogalov ali lomov smeri, nezaželene so tudi spremembe višine ali naklona znotraj podhoda; zagotoviti je treba, da sta oba vstopa v podhod naravno osvetljena, podhod z vhodoma vred pa primerno umetno osvetljen 24 ur na dan; vhoda naj bosta široka in zračna, pred podhodom naj bo odprt svetel raven prostor, klančina in stopnice naj bodo nekoliko odmaknjeni; priporočena je uporaba boljših materialov, kakovostne osvetlitve in oblikovanja notranjosti podhoda, saj to zmanjšuje občutek ogroženosti, ustrezno mora biti urejeno tudi odvajanje padavinskih voda;
– pri nadhodu mora vedno voditi na obeh straneh na nadhod udobna klančina, primerna za invalidski in otroški voziček, dovolj široka za srečevanje in z varnim prostorom za zaviranje in ustavljanje, iztek klančine mora biti praviloma zavarovan z ograjo, ki preprečuje nalet kolesarjev ali oseb na invalidskih vozičkih na cesto.
Pri načrtovanju podhodov in nadhodov je treba upoštevati predpise in usmeritve za premagovanje višin.
Naložbe v sisteme izposoje javnih koles
Ena občina lahko kandidira na pozivu za največ 700.000 EUR nepovratne finančne spodbude.
Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 80 % priznanih stroškov ukrepa skladno z omejitvami, navedenimi v c) odstavku.
c) priznani stroški naložbe
Priznani stroški naložb so vsi stroški za vse dejavnosti v neposredni povezavi z zagotavljanjem kolesarske infrastrukture v zvezi s pripravo in izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.
Priznani stroški naložbe so:
– nakup nezazidanih in zazidanih zemljišč (do 10 % višine priznanih stroškov naložbe);
– gradnja nepremičnin, skladno s četrtim odstavkom 1. točke javnega poziva;
– vzdrževalna dela;
– oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;
– investicije v neopredmetena sredstva do 20 % priznanih stroškov ukrepa;
– stroški zunanjih izvajalcev (izdelava projektne in investicijske dokumentacije, stroški zunanjega investicijskega inženiringa in gradbenega nadzora, stroški informiranja in komuniciranja) – do 10 % priznanih stroškov naložbe.
Nepriznani stroški naložbe so:
– stroški uporabe osnovnih sredstev;
– stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom;
– posredni stroški;
– davek na dodano vrednost;
– dodatna dela pri gradnjah nepremičnin;
– davek na promet z nepremičninami;
– stroški storitev zunanjih izvajalcev:
– svetovalne storitve; 
– prevajalske storitve, lektoriranje in podobno; 
– storitve izobraževanja in usposabljanja; 
– analize, študije in načrti z informacijskega področja;
– administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev); 
– storitve izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil, razen zgoraj navedenih. 
Stroški so priznani, če so nastali po sprejemu CPS.
Omejitve priznanih stroškov za ukrep gradnja kolesarskih povezav
Priznani stroški so le stroški gradnje ločene kolesarske infrastrukture skladno s Pravilnikom o kolesarskih površinah. Omejitev priznanih stroškov tekočega metra kolesarske povezave je odvisna od vrste ločene kolesarske povezave, skladno s poglavjem 8.1.4. Smernic. V primeru prijavljene naložbe z ožjo ali širšo kolesarsko povezavo, se maksimalna omejitev relativno prilagodi povprečni širini kolesarske povezave (npr. omejitev višine priznanih stroškov za tekoči meter kolesarske steze optimalne širine 2,0 m je 150,00 EUR, za 2,5 m široko kolesarsko stezo 187,50 EUR, za minimalno zakonsko določeno širino 1,0 m pa 75,00 EUR). Za izračun omejitve višine priznanih stroškov se uporablja povprečno širino posamezne vrste kolesarske povezave po odsekih znotraj celotne kolesarske povezave v ukrepu, katero za posamezno vrsto kolesarske povezave izračuna priloženi Excel obrazec: Podatki o ukrepu. Vrednost investicije za tekoči meter je lahko višja od omejitve za posamezno vrsto kolesarske povezave, vendar bo sofinanciran le del do omejitve.
V primeru poteka kolesarske povezave preko križišča so priznani stroški tudi stroški gradnje naprav in ukrepov za umirjanje prometa, ki zagotavljajo varnejši in udobnejši promet kolesarjev preko križišč. Nova ureditev mora jasno izkazati ureditev križišča, ki daje prednost kolesarski povezavi pred motoriziranim prometom (udobnejše prečkanje, povečanje površin namenjenih kolesarjem, ukrepi umirjanja prometa itd.).
Priznan strošek je tudi urbana oprema, ki je neposredno povezana s promocijo kolesarjenja (števci kolesarjev, postaje za popravilo koles itd.) kot tudi oprema, ki kolesarjem poveča udobje kolesarjenja (prilagojena urbana oprema, nasloni za noge in držala na križiščih, stikala za skrajšanje intervala zelene luči na semaforju, indukcijske zanke prilagojene kolesarjem ipd.).
Priznani stroški so tudi stroški gradnje premostitvenih objektov, kot so brvi, nadhodi, podhodi in dvigala za kolesarje, ki so namenjeni izključno kolesarjem in ostalim aktivnim prometnim načinom mobilnosti, v kolikor preko njih poteka nova ali obstoječa kolesarska povezava, oziroma so zagotovljeni pogoji za varno kolesarjenje.
Kjer je kolesarska infrastruktura neločljivo povezana z infrastrukturo za pešce (vzporeden potek), so priznani stroški naložbe tudi stroški za vse dejavnosti v neposredni povezavi z zagotavljanjem infrastrukture za pešce, če ta dosega minimalno širino 1,5 m na celotni dolžini investicije, ob dopustnih lokalnih zožitvah zaradi obstoječih objektov na 10 % dolžine naložbe. V primeru gradnje infrastrukture za pešce je višina priznanih stroškov le-te omejena na 100 EUR/m2.
Gradnja ostale cestne in komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje itd.) se v sklopu urejanja kolesarske infrastrukture šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna ali če je namenjena kolesarjem in pešcem, vendar so priznani stroški naložbe te infrastrukture omejeni na največ 30 % celotne naložbe. V nobenem primeru površine za osebni motoriziran promet (vozišče brez kolesarskih pasov in pasov za pešce, parkirišča) niso priznan strošek naložbe.
V kolikor kolesarski pas poteka po vozišču, mora biti pas širok najmanj optimalne širine (1,80 m) po Smernicah in mora biti ločen z neprekinjeno ločilno oznako.
Omejitve priznanih stroškov za ukrep uvedbe sistema izposoje javnih koles
Omejitve priznanih stroškov naložb v ukrep uvedbe sistema izposoje javnih koles:
– postavitev postaje za kolesa s stojali in kontrolnim sistemom (največ do 15.000 EUR na postajo),
– nakup koles (največ do 1.000 EUR na kolo),
– nakup električnih koles (največ do 2.000 EUR na kolo),
– programska oprema za upravljanje sistema (največ do 15.000 EUR na sistem).
Priznani stroški so tudi stroški zagotavljanja klicnega centra (delovanje 24/7) in uporabnina sistema za izposojo koles za obdobje enega leta po vzpostavitvi, ki je omejen na 10.000 EUR na postajo.
3. Upravičene osebe za kandidiranje na javnem pozivu: upravičene osebe za kandidiranje in pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu so občine, ki so investitorke v naložbe kolesarske infrastrukture in imajo sprejeto Celostno prometno strategijo, za naložbe uvedbe sistema izposoje javnih koles pa tudi sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.
4. Dodatne zahteve in pogoji za kandidiranje na javnem pozivu
a) pogoji za ukrep gradnje in/ali rekonstrukcije kolesarskih povezav
Specifični pogoji
Opis specifičnega pogoja
Dokazilo
Izdelan koncept kolesarske povezave
Koncept kolesarske povezave, ki določa izhodišče in cilj poti potencialnih vsakodnevnih migrantov, skladno s poglavjem 3.1. v prilogi 1: 1 Kolesarjem prijazna infrastruktura – smernice za umeščanje kolesarskih površin v urbana naselja (MZI, avgust 2017). Koncept dokaže potrebo po povezavi in poda idejno zasnovo za zagotovitev kolesarske povezave v obe smeri, skladno z načeli smernic.
Vlagatelj mora izkazati, da nova povezava povezuje izhodišče in cilj poti vsakodnevnih kolesarjev skladno s smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih naseljih.
Projektna ali investicijska dokumentacija, ki vsebuje grafično prilogo s prikazom obstoječega kolesarskega omrežja in umestitvijo te kolesarske povezave, ki izkazuje povezovanje dveh različnih območij namenske rabe prostora iz OPN (območje stanovanj, območje centralnih dejavnosti, območje proizvodnih dejavnosti, območje stavbnih površin).
Naložba lahko predstavlja omrežje kolesarskih povezav v mestu ali pa le eno kolesarsko povezavo med izhodiščem in ciljem, ki lahko vključuje tudi navezovalne/napajalne kolesarske povezave.
Projekt v investicijski dokumentaciji mora predstavljati celovito kolesarsko povezavo med izhodiščem in ciljem. Celovita povezava oziroma ukrep je lahko izveden v več etapah.
Neposrednost kolesarske povezave
Dolžina povezave predstavlja kolesarsko traso, ki ni 20 % daljša od optimalne dolžine in daljša trasa nima večjega števila križanj.
Projektna ali investicijska dokumentacija mora vsebovati grafično prilogo z zarisano optimalno in načrtovano traso ter izračunom dolžine obeh. Podatek se vpiše v Excel obrazec: Podatki o ukrepu.
Udobnost kolesarske povezave
Na križanjih povezave z neprednostnimi cestami je predvideno nivojsko vodenje kolesarja (dvignjeni plato) oziroma so klančine z vzdolžnimi nakloni pod 1:20 ali v primeru kolesarskega pasu neposredno vodenje preko križišča. Kolesarska povezava se ne dviga in spušča na posameznih uvozih (rodeo-efekt).
Projektna dokumentacija
b) pogoji za ukrep sistema izposoje javnih koles
Specifični pogoji
Opis specifičnega pogoja
Dokazilo
Minimalno število postaj v sistemu
Sistem bo imel vsaj 4 postaje na različnih delih mesta v minimalni oddaljenosti 200 m enega od drugega.
Projektna dokumentacija
Minimalno število priklopnih mest na postajo
Vsaka postaja mora imeti vsaj 10 priklopnih mest.
Projektna dokumentacija
Oddaljenost postaj od virov in ciljev poti
Posamezna postaja ni oddaljena več kot 150 m od virov uporabnikov (izhodišča in cilji potovanj).
Projektna dokumentacija
Ažurne informacije o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji
Sistem bo omogočal ažurno (real time) informacijo o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji na spletu in aplikaciji za mobilne telefone.
Izjava odgovorne osebe
Zagotavljanje klicnega centra
Zagotavljanje klicnega centra (delovanje 24/7) in uporabnina sistema za izposojo koles za obdobje enega leta in ostalo blago oziroma storitve, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo.
Izjava odgovorne osebe
Delovanje celo leto
Sistem bo deloval celo leto. V primeru nedelovanja je potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti napako.
Izjava odgovorne osebe
c) izvedba naložbe v skladu z veljavno zakonodajo
Naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, mora biti izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi, zlasti z upoštevanjem:
– Pravilnika o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18);
– Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.);
– Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18) in ustreznih standardov;
– Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18);
– Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1 in 36/18);
– Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17 in 59/18);
– Pravilnika o avtobusnih postajališčih (Uradni list RS, št. 106/11 in 36/18).
d) prepoved dodelitve nepovratne finančne spodbude v primeru že dodeljenih spodbud
Nepovratna finančna spodbuda ne more biti dodeljena, če je bila za naložbo, ki je predmet vloge, že dodeljena katera koli druga nepovratna finančna spodbuda.
e) možnost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude za isti ukrep
Občina lahko poleg nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu pridobi tudi kredit Eko sklada po javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti. Pri tem mora naložba izpolnjevati pogoje tega javnega poziva in javnega poziva za kreditiranje. Občina mora za pridobitev kredita izpolniti in predložiti ustrezne obrazce, ki so na voljo na spletni strani Eko sklada. Vsota nepovratne finančne spodbude in kredita ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe, razen v primeru, če se dodeljena nepovratna finančna spodbuda izplača izključno za delno poplačilo odobrenega kredita Eko sklada.
f) namembnost naložbe
Občina se zavezuje, da vsaj 5 let po zaključku naložbe ne bo spremenila namena uporabe naložbe ali izvedla bistvenih sprememb pri uporabi naložbe, zaradi katerih bi se spremenili prvotni cilji naložbe.
5. Pravočasna in popolna vloga
Osnovni pogoj za dodelitev nepovratne finančne spodbude je pravočasno oddana in popolna vloga.
Vloga je pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva.
Vloga je popolna, ko občina predloži v celoti izpolnjene obrazce:
– Vloga 61SUB-LSKI19;
– excel obrazec: Podatki o ukrepu;
– excel obrazec: Finančna konstrukcija naložbe;
in obvezne priloge v elektronski obliki:
– skeniran ter podpisan sklep o sprejemu CPS v zapisu .pdf;
– podpisano in žigosano investicijsko dokumentacijo, predloženo v zapisu .pdf skladno z:
– Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) ali
– Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), v primeru, da se gradnja/rekonstrukcija kolesarskih povezav prišteva med vzdrževalna dela na državnih cestah;
– podpisane in žigosane sklepe o potrditvi vseh stopenj investicijske dokumentacije, predloženo v zapisu .pdf;
– dokazila o zaključeni finančni konstrukciji projekta:
– kopija potrjenega Načrta razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), v katerem so jasno označena šifra, naziv postavke ter sredstva, ki kažejo, da so za naložbo zagotovljeni ostali viri občine (obarvana ali podčrtana) in/ali
– izjavo občine, da se z naslednjim rebalansom oziroma najkasneje do izvedbe naložbe, kateri po veljavni zakonodaji zahtevajo usklajen NRP, uskladi ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave;
– zahtevano projektno dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo, predloženo v zapisu .pdf in popis del s projektantsko oceno stroškov, predloženo v zapisu .pdf in izvirnem zapisu. V kolikor je potrebno za predmetno naložbo gradbeno dovoljenje, je potrebno priložiti tudi veljavno gradbeno dovoljenje.
Za naložbo mora biti predložen projektantski popis del z oceno stroškov, iz katerega so razvidni rekapitulacija po posameznem ukrepu in izračunana vsota posameznih vrst stroškov po ukrepih. V kolikor ena naložba predstavlja več ukrepov, mora biti projektantski popis del z oceno stroškov narejen tako, da se ga da ločiti za vsak posamezen ukrep.
Stroški naložbe in ostali finančni izračuni morajo biti v evrih (EUR), izračuni na dve decimalni mesti.
6. Pridobitev obrazcev in informacije o javnem pozivu
Javni poziv in dokumentacija za prijavo z obrazci sta na voljo na spletni strani www.ekosklad.si. Elektronska oblika dokumentacije za prijavo, ki si jo občine natisnejo same, je enakovredna tiskanim obrazcem. Javni poziv in obrazce lahko občine naročijo pri Eko skladu na spodaj navedeni telefonski številki in jih brezplačno prejmejo po pošti. Za navedeno dokumentacijo pa lahko zaprosijo tudi s pisnim zahtevkom, poslanim na naslov: Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: ekosklad@ekosklad.si.
Informacije o javnem pozivu lahko občine pridobijo po tel. 01/241-48-20 v času uradnih ur.
7. Rok in način prijave
Občine se lahko prijavijo na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije dalje. Javni poziv velja do porabe razpisanih sredstev oziroma do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.
Občina vloži pisno vlogo na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
8. Postopek obravnave vlog
Pri odločanju o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), če ZVO-1 ne določa drugače.
Občina pridobi pravico do nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu ob upoštevanju višine razpisanih sredstev, omejitev in višine nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu ter prednostnega vrstnega reda prispetja popolne vloge na Eko sklad.
Za vlogo in odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude se taksa skladno z drugim odstavkom 2. člena in 1. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZeIP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) ne plačuje.
9. Pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude
a) sklenitev pogodbe
Nepovratna finančna spodbuda bo izplačana na podlagi sklenjene pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, skladno z izdano dokončno odločbo, s katero je bila občini dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude. Pogodba bo sklenjena po uvrstitvi posameznega projekta v veljavni Načrt razvojnih programov.
b) rok za zaključek naložbe
Rok za zaključek naložbe je 24 mesecev od sklenitve pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude.
V primeru objektivnih razlogov, ki jih je potrebno verodostojno izkazati pred iztekom roka za zaključek naložbe, se rok za zaključek naložbe lahko podaljša. Objektivni razlogi so praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih občina ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. V primeru zamude roka za zaključek naložbe, pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude niso izpolnjeni.
Za datum zaključka naložbe se šteje datum zadnjega računa.
c) predložitev dokumentacije o zaključku naložbe
Dokumentacijo o zaključku naložbe mora občina predložiti najkasneje v 2 mesecih po izteku roka za zaključek naložbe.
Dokumentacija o zaključku naložbe mora obvezno vsebovati:
– opis naložbe in izpolnjevanja pogojev poziva, vključno s foto dokumentacijo, ki izkazuje resničnost navedb, kopijo računov, pogodb, drugih računovodskih listin enake dokazne vrednosti ter dokazil o plačilu, ki se neposredno nanašajo na izvedeno dejavnost;
– v celoti izpolnjena obrazca Zaključno poročilo in Izračun dejanskih priznanih stroškov naložbe (excel obrazec).
d) izplačilo nepovratne finančne spodbude
Nepovratna finančna spodbuda se izplača ob razpoložljivih sredstvih predvidoma v 60 dneh po prejemu in preveritvi vseh zahtevanih dokazil o zaključku posamezne faze naložbe na bančni račun občine. Znesek izplačila se uskladi s predloženimi računi ob upoštevanju pogojev javnega poziva.
10. Nadzor: Eko sklad ima pravico kadarkoli, v obdobju od izdaje odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude do 6 let po zaključku naložbe, z ogledi, preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveriti namensko porabo prejetih sredstev, skladnost dokumentacije in izvedbe naložbe z določili javnega poziva in veljavnimi predpisi. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, kršitev predpisov ali določil pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, je občina dolžna Eko skladu vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od prejema do vračila neupravičeno pridobljene nepovratne finančne spodbude.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad