Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2019 z dne 24. 12. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2019 z dne 24. 12. 2019

Kazalo

3631. Odlok o proračunu Občine Postojna za leto 2020, stran 10492.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju ZJF), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.; v nadaljevanju ZFO-1) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10 in 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 10. redni seji dne 18. 12. 2019 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Postojna za leto 2020 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Postojna za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Občina Postojna. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO 
OPIS
PRED: Proračun 2020 [1] v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
23.414.322
 
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
17.717.925
70
 
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 
12.752.425
700
 
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK
9.708.153
703
 
DAVKI NA PREMOŽENJE
2.528.425
704
 
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE
515.847
706
 
DRUGI DAVKI
0
71
 
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
4.965.500
710
 
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 
3.327.900
711
 
TAKSE IN PRISTOJBINE
26.000
712
 
GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 
529.350
713
 
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
119.250
714
 
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
963.000
72
 
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)
809.166
720
 
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
288.737
721
 
PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG
0
722
 
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
520.429
73
 
PREJETE DONACIJE (730+731)
1.000
730
 
PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 
1.000
731
 
PREJETE DONACIJE IZ TUJINE
0
74
 
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 
4.886.230
740
 
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
2.661.850
741
 
PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
2.224.380
78
 
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)
0
786
 
OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU
0
787
 
PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ
0
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
27.136.236
40
 
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+404+409)
5.768.815
400
 
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
1.639.422
401
 
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
259.484
402
 
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 
3.697.429
403
 
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
122.481
404
 
PLAČILA TUJIH OBRESTI
0
409
 
REZERVE
50.000
41
 
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)
7.243.458
410
 
SUBVENCIJE
417.585
411
 
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
3.966.320
412
 
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
1.066.191
413
 
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 
1.793.362
414
 
TEKOČI TRANSFERI V TUJINO
0
42
 
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
13.754.264
420
 
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
13.754.264
43
 
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)
369.698
431
 
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM
270.481
432
 
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
99.217
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.)
–3.721.914
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
19.483
750
 
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 
0
751
 
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 
19.483
752
 
KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
0
44
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)
0
440
 
DANA POSOJILA
0
441
 
POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 
0
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.)
19.483
C. RAČUN FINANCIRANJA
50
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
4.044.805
500
 
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
4.044.805
55
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550+551)
1.173.359
550
 
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 
1.173.359
551
 
ODPLAČILA DOLGA V TUJINO
0
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.)= (I.+IV.+VII.)–(II.+V.+VIII.)
–830.985
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.)
2.871.446
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
3.721.914
 
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
850.000
 
– OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA
0
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov.
Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Postojna. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferov pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o izvršenih investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk. Pravni posli krajevnih skupnosti, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko krajevna skupnost veljavno sklepa pravne posle in prevzema obveznosti brez predhodnega soglasja župana, vendar le v okviru svoje dejavnosti in le do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v njenem finančnem načrtu.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporabljajo za namen, določen s tem zakonom,
– namenski prihodki ožjih delov občin – krajevne skupnosti, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
– komunalni prispevek, ki se namenijo za izgradnjo komunalne infrastrukture,
– prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov,
– prihodki od koncesijskih dajatev, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
– prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
– prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
– prihodki turistične takse, po 21. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, določenih v tem zakonu.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot so izkazani v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe občinskega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki in področji proračunske porabe ter med glavnimi programi odloča župan, če nastanejo utemeljeni razlogi, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe tudi v načrtu razvojnih programov in doda ali spremeni vire financiranja posameznih projektov. O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti in o porabi izvirnih prihodkov krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti oziroma od njega pooblaščena oseba.
Med izvrševanjem proračuna Občine Postojna finančna služba lahko odpre nov konto, poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, odpre novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, če pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projekta, lahko samostojno prerazporeja med konti v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020, njegovi realizaciji in o prerazporeditvah pravic porabe iz predhodnega odstavka.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
6. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere lahko znaša do 100 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, za vsako od prihodnjih let.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, lahko znaša do 100 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen 
(načrt razvojnih programov) 
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan v primeru krajevne skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Občinski svet odloča o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa župana, kar mora biti pisno obrazloženo, utemeljeno in dokumentirano. Novi projekti v okviru krajevnih skupnosti se na predlog sveta krajevne skupnosti uvrstijo v načrt razvojnih programov s sklepom župana. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto.
8. člen 
(proračunski skladi) 
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča, na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave, župan.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu ZJF. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 evrov župan in o tem s pisnim poročilom obvešča občinski svet.
Župan lahko poveča sredstva proračunske rezerve in proračunske rezervacije v kolikor je to potrebno, in sicer tako, da jih prenese z ustreznimi prerazporeditvami iz privarčevanih sredstev oziroma nerealiziranih postavk.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE 
9. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 posameznemu dolžniku odpiše ali delno odpiše plačilo dolga v višini največ 800,00 evrov.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
10. člen 
(zadolževanje, poroštva, vračilo občinskega dolga, upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi) 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan v proračunskem letu 2020 odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga ali izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.
Na podlagi ZFO-1 se občinam, ne glede na drugi odstavek 21. člena ZFO-1 v letu 2020, sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, zagotavljajo v višini 6 % skupne primerne porabe občin, pri čemer se 4 % sredstev zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, 2 % sredstev pa v obliki povratnih sredstev kot dodatno zadolževanje občin v proračunu države. Povratna (kreditna) sredstva bodo namenjena za financiranje projekta Prizidek Osnovne šole Antona Globočnika – proračunska postavka 19047, načrt razvojnih programov 1904700. Zadolžitev se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1. Obrestna mera za koriščenje povratnih sredstev znaša 0,0 % in je nespremenljiva do končnega vračila vseh povratnih (kreditnih) sredstev. Ročnost oziroma doba vračanja povratnih sredstev znaša 10 let z dobo mirovanja eno leto.
Poleg zadolžitve iz prejšnjega odstavka, se Občina Postojna lahko v letu 2020 dolgoročno zadolžili do višine 3.800.000,00 evrov, in sicer za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
Poroštva občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Postojna, v letu 2020 niso predvidena.
11. člen 
(obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. V letu 2020 ni predvideno zadolževanje posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje.
6. REŽIJSKI OBRAT 
12. člen 
(režijski obrat) 
V okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave je kot nesamostojna notranja enota organiziran režijski obrat, ki ni pravna oseba. Področje in obseg delovanja je določen v Odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Postojna. Prihodki in odhodki režijskega obrata so prihodki in odhodki občinskega proračuna. Režijski obrat vodi ločeno evidenco, ki omogoča obračun stroškov, prihodkov in odhodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
13. člen 
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna) 
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe občinske uprave, skladno s 40. členom ZJF, za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.
14. člen 
(začasno financiranje v letu 2021) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Postojna v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-131/2019
Postojna, dne 18. decembra 2019
Župan 
Občine Postojna 
Igor Marentič