Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019

Kazalo

2970. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekreacijsko območje Ložnica LO-6, stran 7971.

  
Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 7. redni seji dne 23. oktobra 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekreacijsko območje Ložnica LO-6 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje LO-6 (Uradni list RS, št. 58/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za rekreacijsko območje Ložnice LO-6 (v nadaljevanju OPPN), ki je skladen z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., v nadaljevanju OPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 26-1/2018.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki obsega:
– Izrez iz Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec v merilu 1:5000,
– Situacijo obstoječega stanja z območjem OPPN v merilu 1:1000,
– Izrez iz strokovne podlage za rekreacijsko območje Ložnica LO-6 in LO-8 v merilu 1:2000,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:10000,
– Ureditveno situacijo, Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter Situacijo poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, vse v merilu 1:1000.
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateškega prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN, Povzetek za javnost in Ostale priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje se nahaja se nahaja severno od Žalca. Širše območje predstavlja del zelenih in rekreacijskih površin med Žalcem, Gotovljami in Ložnico, ožje območje pa je ribnik »Tajh« v opuščenem glinokopu.
(2) Območje OPPN obsega parcele ali dele parcel št. 19/1 del, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 23/1, 23/2, 24, 25/11 del, 31/6 del, 31/13, 31/14, 31/15 del, 1959/4 del (cesta), vse k. o. Žalec, ter parcele ali dele parcel št. 545 del, 546 del, 554/1 del, 554/2, 555 del, 556 del, 557/1 del, 557/2 del, 558 del, 559, 560 del, 561 del, vse k. o. Gotovlje. Površina območja meri približno 2,65 ha.
(3) Sestavni del OPPN sta tudi parceli št. 31/2 in 31/3 k. o. Žalec, potrebni za ureditev pregradnega nasipa ter ostala zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), potrebnih za komunalno opremljanje območja.
4. člen 
(prostorske enote in namembnost območja OPPN) 
Območje urejanja OPPN enoto urejanja prostora (EUP) LO-6, ki je v OPN opredeljeno kot:
– površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in
– površine celinskih voda (VC).
5. člen 
(dopustni posegi) 
Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani in dopustni naslednji posegi:
– rušitev in odstranitev obstoječih objektov,
– gradnja nestanovanjskega objekta Ribiški dom in ureditev prostora ob objektu,
– ureditev pregradnega nasipa, obale in pešpoti okoli ribnika ter dostopov do obale,
– ureditve tekaške trim steze, otroškega igrišča,
– rekonstrukcija in dograditev dostopne pešpoti ter dovozne poti,
– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč ter
– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI).
6. člen 
(dopustne dejavnosti) 
(1) Dopustne dejavnosti v tem odloku so določene skladno z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD), pri čemer so navedene kategorije dejavnosti z oznakami. V primerih, ko so v okviru kategorije dopustne samo posamezne podkategorije, so te navedene, ostale podkategorije pa niso dopustne. V primeru, ko so v okviru posamezne podkategorije dopustne samo posamezne dejavnosti, so te posebej navedene, ostale dejavnosti pa niso dopustne.
(2) Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka dopustne naslednje dejavnosti:
– gostinske nastanitvene dejavnosti z oznako SKD I 55, ki vključujejo oddajanje nastanitvenih zmogljivosti potnikom, turistom in drugim gostom, za krajši čas (samo nastanitev, ali z vključeno prehrano) ter uporabo naprav za rekreacijo, prostore za razne prireditve ali druge storitve,
– dejavnost strežbe jedi in pijač z oznako SKD I 56,
– dajanje športne opreme v najem in zakup z oznako SKD N 77.2, ki vključuje dajanje v najem koles, opreme za plažo (senčnikov, ležalnikov ipd.) in druge športne opreme,
– dejavnost muzejev z oznako SKD R 91.02 in botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot z oznako SKD R 91.040, ki vključuje obratovanje muzejev vseh vrst, dejavnost narodnih parkov, naravnih rezervatov, tudi rezervatov za divjad ipd. in varstvo in urejanje kraških jam in drugih naravnih vrednot,
– obratovanje športnih objektov z oznako SKD R 93.110, ki vključuje dejavnosti odkritih in pokritih športnih objektov za najrazličnejše športe, s sedeži za gledalce ali brez (nogometnih in drugih igrišč, plavalnih bazenov, aren in stadionov za zimske športe) in organiziranje športnih dogodkov v lastnih športnih objektih,
– dejavnost športnih klubov z oznako SKD R 93.120,
– obratovanje fitnes objektov z oznako SKD R 93.130,
– druge športne dejavnosti z oznako SKD R 93.190, ki vključuje organiziranje in promocija športnih dogodkov, s športnimi objekti ali brez njih, dejavnosti samostojnih športnikov, sodnikov, časomerilcev idr., dejavnost športnih lig, zvez ipd., dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov, dejavnost gorskih vodnikov, dejavnosti, povezane z rekreacijskim lovom in ribolovom, dejavnosti lovskih in ribiških društev ali klubov, ki ne upravljajo z lovskimi oziroma ribiškimi okoliši in dejavnost varnostnikov, redarjev na smučiščih,
– druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas z oznako SKD R 93.299, ki vključujejo druge dejavnosti povezane z zabavo in rekreacijo (razen razvedrilnih in tematskih parkov), ki niso razvrščene drugje, to je organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave, dejavnosti rekreacijskih parkov, kopališč, plaž, termalnih rivier, vključno z izposojanjem opreme, kot so kopalne kabine in omarice, ležalniki itd., obratovanje plesišč in obratovanje prostorov za piknike,
– popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov z oznako SKD R 95.290, ki vključujejo popravilo koles, popravilo športne opreme (razen športnega strelnega orožja), popravilo drugih izdelkov za osebno rabo ter montažo in brušenje smuči.
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja severno od Žalca, severozahodno od naselja Ložnica pri Žalcu in severno od naselja Podvin ter severovzhodno od Gotovelj. Na severu poteka avtocesta A1 Ljubljana–Maribor, odsek Šempeter–Arja vas. Širše območje predstavlja del zelenih in rekreacijskih površin severno od Žalca, ožje območje pa je ribnik »Tajh« v opuščenem glinokopu.
(2) Območje OPPN je dostopno po obstoječi lokalni cesti JP 990741 ter po gospodarskem dovozu iz naselja Ložnica, mimo pregrade ribnika do Ribiškega doma.
(3) V času gradnje zajema vplivno območje OPPN zemljišča znotraj meje območja OPPN ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(4) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
8. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) OPPN se nanaša na določitev urbanističnih, arhitektonskih, krajinskih ter ostalih meril in pogojev za ureditev območja OPPN, namenjenemu za razvoj turizma in namenjenemu oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter meril za zaščito in varovanje okolja.
(2) Na območju OPPN so predvidena prostorske ureditve:
– gradnja novega nestanovanjskega objekta (Ribiški dom) in ureditev prostora ob objektu (utrjene površine, obala, piknik prostor ...),
– ureditev pregradnega nasipa (dograditev na enotno koto 267,30, dograditev brežin na zračni strani z naklonom brežine 1:2,5),
– ureditev obale (stična točka vode in kopnega) okoli celotnega ribnika,
– ureditve pešpoti okoli ribnika in dostopov do obale, ureditev ribolovnih mest (pomolov, utrjenih površin ob vodi …),
– ureditve tekaške – trim steze okoli ribnika z vadbeno opremo,
– ureditev otroškega igrišča,
– rekonstrukcija in dograditev dostopne pešpoti ter dovozne poti,
– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč,
– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI – elektrika, voda, zbiranje in odvajanje in čiščenje fekalnih vod, odvajanje meteornih vod, zbiranje, odvoz in ravnaje z odpadki).
9. člen 
(nezahtevni in enostavni objektih) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nekaterih novih nezahtevnih in enostavnih objektov za dopolnitev dejavnosti, varstvo okolja in za varovanje okolja ter za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega načrta (OPN).
(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti usklajeno z ostalimi objekti ter skladno z določili 11., 12. in 13. člena tega odloka. Z umestitvijo in oblikovanjem mora soglašati pristojna občinska služba.
10. člen 
(pogoji in usmeritve glede lege objektov) 
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav ter dovozne ceste in ostalo GJI.
(2) Umestitev objektov in naprav določajo:
– horizontalni in vertikalni gabariti objektov,
– točke zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave pozicionirani v prostoru.
11. člen 
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov) 
(1) Velikost objektov in naprav je določena:
– s tlorisno dimenzijo in bruto tlorisno površino (v nadaljevanju BTP) brez balkonov ali lož,
– z etažnostjo objektov, pri čemer pomeni oznaka K klet, oznaka P pritličje, oznaka Po podstrešje, IP pa izkoriščeno podstrešje (mansardo),
– z največjo višino objekta od kote kleti do slemena ter
– z višinskimi kotami izraženimi v metrih nadmorske višine (v nadaljevanju m Nmv), pri čemer je kota kleti ali pritličja (talne plošče) okvirna, prilagojena je dovozni cesti in dostopu in koti obstoječega terena in kotam obstoječih objektov.
(2) Nestanovanjski objekt – Ribiški dom:
– tlorisna dimenzija je 22,00 x 7,00 m, od tega 13,00 x 7,00 m objekt, 8,00 x 7,00 m pa nadstrešnica, BTP brez kleti in mansarde znaša 154,00 m²,
– etažnost je K pod objektom (opcija) + P + Po ali IP (opcija), največja višina nad terenom znaša 6 m,
– kota pritličja predvidenega objekta je približno 270,00 m Nmv, najvišja kota slemena je 276,00 m Nmv. Kota kleti (opcija) znaša približno 267,00 m Nmv,
– streha je dvokapnica z naklonom 10° do 30° ali ravna ozelenjena streha.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so pritlični, zaradi prilagajanja reliefu je dopustna delno ali v celoti vkopana klet.
12. člen 
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje objektov) 
(1) Zasnova objekta Ribiški dom je prilagojena njegovemu namenu, Konstrukcija in fasada objekta sta leseni, s souporabo armiranega betona in opeke (kletni del, temeljna plošča). Streha je ravna ali z naklonom 10 do 20°. Kritina je temne mat barve ali zelena (zasajena). Barva fasade je v naravni (svetli) barvi lesa.
(2) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila, kot je to določeno za objekte in zunanje površine v ostalih členih tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje.
13. člen 
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje vodnih ureditev) 
(1) Ureditveno območje OPPN vključuje obstoječi ribnik Tajh. Namenjen je splošni rabi in posebni rabi, ki obsega izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih in gojenje sladkovodnih organizmov, ureditvi pristanišča in vstopno-izstopnega mesta po predpisih o plovbi po celinskih vodah ter kot ambientalna vodna površina. Za posebno rabo je treba pred izdajo vodnega soglasja (ali mnenja) pridobiti vodno dovoljenje.
(2) Vse ureditve v območju OPPN so podrejene osnovni funkciji ribnika, to je zagotavljanje večje protipoplavne zaščite dela naselja Zgornja Ložnica. Obstoječi pregradni nasip se dogradi na enotno koto 267,30 Nmv, brežina na zračni strani pregrade pa dogradi z naklonom brežine 1:2,5. Obstoječi varnostni preliv se razširi na 8,00 m. Po dograditvi nasipa na zračni strani se na tem delu na novo določi meja vodnega zemljišča. Z vodnimi objekti na območju OPPN (ribnik, pregradni nasip, preliv) upravlja lokalna skupnost.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za posege, določene s tem odlokom ter skladno z določili zakona s področja urejana voda ter so namenjeni za izvajanje posebne rabe vode. To so javni objekti in naprave:
– javne pešpoti okoli ribnika,
– dostopi do obale, pristanišče in vstopno-izstopno mesto za plovila po predpisih o plovbi po celinskih vodah ter urejanje ribolovnih mest,
– ureditve vodometa za prezračevanja in zagotavljanja kisika v vodi ter kot vodnega ambientalnega motiva.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Vsi objekti bodo od meje vodnega zemljišča, to je od kote maksimalne možne ojezeritve, odmaknjeni najmanj 5 m. Dopustne so ureditve objektov javne infrastrukture in objekti grajenega javnega dobra in objektov in naprav iz prejšnje točke tega člena v skladu s predpisi lokalne skupnosti, vendar tako, da na vodnem ali priobalnem zemljišču ni objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(5) Posegi na vodno in priobalno zemljišče morajo biti načrtovani tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča ter da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Morebitna zavarovanja površine pred erozijo se v čim večji možni meri izvedejo z naravnimi materiali, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. V čim večji meri je treba ohraniti obstoječo obvodno vegetacijo.
(6) Pred nadaljnjim načrtovanjem prostorske ureditve in gradnjo mora investitor pridobiti in graditi skladno z geološko geomehanskim poročilom vodne pregrade ter upoštevati morebitne prepovedi in omejitve poseganja v prostor.
14. člen 
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje) 
(1) Osnovna usmeritev urejanja zunanjih površin in ozelenjevanja je ohranjanje obstoječih zelenih površin ter njihova sanacija. Vsi posegi se smiselno prilagajajo pozicijam obstoječih krajinskim (reliefnim) značilnostim. Nove ureditve so zasnovane sonaravno, s čim večjo uporabo naravnih materialov (kamen, les). Pri ozelenjevanju se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste, predvsem velja to za posege v obvodni prostor, ob objektih je na manjših okrasnih zelenicah dopustna tudi uporaba drugih, za širši prostor običajnih, neavtohtonih rastlin (okrasne grmovnice, trajnice in enoletnice).
(2) Gostinski vrt in piknik prostor ob objektu ter prostori za preživljanje prostega časa na prostem so utrjene površine – peščene, tlakovani s kamnom, betonskimi tlakovci ali lesom, sicer pa zatravljeni.
(3) Pešpoti in dovozna pot so makadamske (peščene) ali utrjene – tlakovane s kamnom ali betonskimi tlakovci. Površine prostorov za namenjene igri manjših otrok, so delno utrjene (peščene) sicer pa zatravljene.
15. člen 
(pogoji in usmeritve za urejanje poti) 
(1) Okoli ribnika se uredi pešpot namenjena dostopu do ribnika in do ribolovnih mest, sprehajanju okoli ribnika in rekreativnemu teku. Pot je v peščeni izvedbi, širina poti je 2,00 do 2,50 m, kjer to ni možno se prilagodi terenu. Deli poti potekajo po lesenih mostovžih preko ribnika. Na izpostavljenih delih se pot protierozijsko zaščiti z uporabo kamnov in lesenih okroglic.
(2) Dostopi do obale ribnika in ribolovnih mest se uredijo v obliki peščenih poti širine približno 1,00 m. Na višinskih razlikah se uredijo klančine ali stopnice.
(3) Tekaška pot – trim steza se uredi po pešpoti okoli ribnika. Dolžina poti je približno 450 m. Ob poti se uredi 9 vadbenih mest, opremljenih z napravami za telesno vadbo.
(4) V sklopu ureditve parkirišča za osebna vozila ob lokalni cesti JP 990741 izven območja OPPN se preuredi obstoječa pešpot za dostop do Ribiškega doma. Pot je v peščeni izvedbi, prilagojena terenu. Širina poti oziroma utrjenega dela je 2,00 do 2,50 m. V primeru izgradnje stopnic se vzporedno uredijo tudi klančine za gibalno ovirane osebe.
16. člen 
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane – parkovne opreme) 
(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:
– elementi za posedanje (klopi, mize),
– otroška igrala, naprave za športno vadbo,
– elementi za opremo gostinskega vrta – piknik prostora,
– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, mostovži, pomoli, ograje, stopnišča ...),
– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
– svetilke, drogovi za zastave, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsi elementi urbane opreme so prilagojeni značaju območja. Elementi so leseni s souporabo kamna in ostalih sonaravnih materialov. Zaradi statičnosti in varnosti je dopustna souporaba kovinskih in betonskih elementov, ki pa vidno ne smejo izstopati.
(3) Vsa oprema je oblikovno enotna, za celotno območje se izdela celostna podoba opreme, obvestilnih in usmerjevalnih tabel. Vsi elementi urbane in parkovne opreme so v naravni barvi lesa, dopustni so manjši barvi poudarki.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
17. člen 
(cestno omrežje in parkirne površine) 
(1) Preko ureditvenega območja poteka lokalna cesta JP 990741 Ložnica–Škafar–Zalog v dolžini približno 450 m, ki se na zahodu navezuje na lokalno cesto JP 990711 Škafar–Mehač–Zalog, na vzhodu pa na lokalno cesto JP 990751 Podvin 101-244. Cesta je asfaltirana in bo na celotnem odseku, torej tudi na delu, ki ni predmet tega OPPN, rekonstruirana tako, da bo njen karakteristični prečni profil (KPP):
vozišče 
2 x 2,75 = 5,50 m
bankina 
1 x 0,75 = 0,75 m
hodnik za pešce
1 x 1,50 = 1,50 m
skupaj
= 7,75 m.
(2) Gospodarski dovoz do ribnika in Ribiškega doma je po obstoječi dovozni poti mimo pregrade z Ložnice pri Žalcu, po južni strani ribnika. Dovozna pot je makadamska, širina utrjene dovozne poti je 3.00 m.
(3) Parkiranje se uredi na osrednjem parkirišču ob lokalni cesti JP 990741 izven območja OPPN. Predvidenih je 33 parkirnih mest za osebna vozila. Pred izgradnjo parkirišča je obvezna rekonstrukcija lokalne ceste JP 990741 Ložnica–Škafar–Zalog skladno s pogoji prve točke tega člena.
18. člen 
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja) 
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati predhodno ali sočasno z objekti, ki se nanjo priključujejo ter v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno z občinskim prostorskim načrtom in ostalo prostorsko dokumentacijo.
(3) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se praviloma kablira.
(4) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
19. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za zagotovitev nemotene oskrbe območja s pitno vodo in zagotavljanje požarne varnosti se zgradi vodovod, ki se priključi na obstoječi vodovod DN110 mm, ki se nahaja na jugovzhodnem delu območja OPPN ob lokalni cesti JP 990741.
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN se zgradi sekundarno vodovodno in hidrantno omrežje do predvidenega Ribiškega doma, pri čemer je treba upoštevati obstoječo in načrtovano pozidavo širšega območja ter možnost priključitve načrtovanih prostorskih ureditev zahodno od območja OPPN na novo vodovodno omrežje.
(3) Odmik javnega vodovoda od novih objektov mora znašati najmanj 3,00 m. Pod utrjenimi površinami se uporabijo vodovodne cevi iz nodularne litine. Pred priključitvijo objektov se vgradijo tipski vodomerni jaški z vodomerom za vsako odjemno mesto (objekt).
20. člen 
(pogoji priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje) 
(1) Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih (fekalnih) vod se zgradi kanalizacija s prečrpavanjem, ki se priključi na obstoječo kanalizacijsko omrežje (z navezavo na centralno čistilno napravo), na kanal Ložnica Škafarjev hrib PVC DN 200 preko revizijskega jaška RJF 1.10, ki se nahaja na jugovzhodnem delu ob lokalni cesti JP 990741, izven območja OPPN.
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN se zgradi sekundarno kanalizacijsko omrežje do predvidenega Ribiškega doma, pri čemer je treba upoštevati obstoječo in načrtovano pozidavo širšega območja ter možnost priključitve načrtovanih prostorskih ureditev zahodno od območja OPPN na novo kanalizacijsko omrežje.
(3) Odmik javne kanalizacije od novih objektov mora znašati najmanj 3,00 m.
(4) Padavinske vode z utrjenih površin se odvajajo disperzno na teren. Padavinska voda s strehe objekta se zadrži in ponovno uporabi kot sanitarno vodo za splakovanje sanitarij, za zalivanje in podobno. Odvečne padavinske vode s strehe objekta se odvaja preko meteorne kanalizacije v vodni zadrževalnik – ribnik.
21. člen 
(električno omrežje) 
(1) Za oskrbo Ribiškega doma z električno energijo se zgradi elektroenergetsko omrežje, ki se priključi na obstoječi nizkonapetostni (NN) podzemni elektro vod, ki se preko nizkonapetostnega omrežja 106: Rp4 napaja iz transformatorske postaje TP Škafarjev hib Puncer. Načrtovana priključna moč je 17 kW oziroma 3 x 25 A.
(2) Na mestu priključevanja se zgradi razdelilna omarica, v katero se kot dovod vpelje obstoječi NN podzemni elektro vod 4 x 70 mm². Iz razdelilne omarice se uredijo obstoječi izvodi, ki so priključeni na obstoječe stojno mesto in nov izvod za napajanje Ribiškega doma.
(3) V primeru, da se sočasno z elektro priključkom za Ribiški dom načrtuje tudi elektro priključek za načrtovane prostorske ureditve zahodno od območja OPPN, se to načrtuje skladno s pogoji upravljavca elektro distibucijskega omrežja.
(4) Preko ureditvenega območja OPPN poteka nadzemni elektroenergetski vod. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da je upoštevan zadosten horizontalni in vertikalni odmik od elektroenergetski vodov ter izpolnjujejo zahteve, ki jih določajo predpisi s področja elektromagnetnega sevanja in s področja pogojev in omejitev gradenj, uporabe objektov in dejavnosti v območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij.
22. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti, skladno s pogoji upravljavcev. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo.
(2) Novi in prestavljeni TK vodi se uredijo v predvidenih koridorjih GJI ob cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(3) Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
23. člen 
(ogrevanje) 
Ogrevanje se uredi individualno za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Kot glavni energetski vir za ogrevanje se uporabi elektrika (toplotne črpalke) kot dodatni les.
24. člen 
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov) 
(1) Komunalni in drugi odpadki se zbirajo v objektu Ribiški dom in v koših za odpadke ob objektu ter odlagajo na mestu za ločeno zbiranje odpadkov izven območja OPPN, ob lokalni cesti JP 990741 in odvažajo, predelujejo in odlagajo na način, skladen z zakonskimi določili s področja ravnanja z odpadki.
(2) Ob peš poteh se ne namešča košev za odpadke, namestijo se obvestilne table s sporočilom, kje se odlagajo odpadki – pri Ribiškem domu ali na drugem ustreznem mestu.
(3) V sklopu ureditve parkirišča za osebna vozila ob lokalni cesti JP 990741 izven območja OPPN se preuredi obstoječe mesto za ločeno zbiranje odpadkov tako, da je na tehnično ustrezno urejenem mestu, v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in ustrezno (estetsko) oblikovano.
(4) Mesta za ločeno zbiranje in odlaganje odpadkov se zavaruje tako, da se jih ogradi ter da se uporablja živalim nedostopne zabojnike. Smetnjaki morajo biti zračno tesni, tako da se vonj iz njih ne more širiti.
(5) Gradbeni odpadki in inertni odpadki se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
25. člen 
(parcelacija) 
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom 7 – geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter skladno s projektno dokumentacijo s katastrskim elaboratom, ki mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
26. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni zavarovanih območij ali objektov kulturne dediščine.
(2) Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
27. člen 
(pogoji ohranjanja narave) 
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Površine namenjene za izgradnjo in urejanje objektov za oddih, rekreacijo, šport in preživljanje prostega časa na prostem se urejajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje naravne lastnosti območja.
(2) Za varovanje narave se na ureditvenem območju OPPN izvajajo naslednji omilitveni ukrepi:
– na površine s travniškimi habitatnimi tipi se posega v najmanjši možni meri,
– posek drevesne vegetacije in odstranitev grmovne vegetacije se izvede v najmanjšem možnem obsegu ter v obdobju izven gnezditvene sezone ptic,
– prepreči se hojo izven poti,
– z nadzorom in različnimi omejitvenimi ukrepi se preprečuje vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju,
– postavijo se obvestilne table z namenom ozaveščanja obiskovalcev o odnosu do narave.
28. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Vse ureditve na območju OPPN se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik ljudi zaradi morebitnih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Pri projektiranju posegov se ustrezne rešitve novih objektov in preoblikovanje terena (ureditev brežin z zasaditvijo) izvedejo na podlagi predhodne geološko geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
(3) Območje OPPN se nahaja na potresnem območju s projektnim pospeškom 0,150 [g] s povratno dobo 475 let, zato je treba vse objekte, naprave in druge posege v prostor načrtovati skladno s predpisi s področja protipotresne gradnje.
(4) Območje se nahaja na robu vodnega zemljišča in priobalnega pasu ribnika. Vsi načrtovani posegi OPPN upoštevajo 5,00 m priobalni pas oziroma odmik od meje vodnega zemljišča, to je od kote maksimalne možne ojezeritve. Znotraj tega pasu so dopustne samo ureditve, kot je to določeno v 13. členu tega odloka.
29. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti in napravami se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja, dodatni viri vode za gašenje pa se zagotovijo iz obstoječega ribnika.
(4) Za objekte je treba v projektni dokumentaciji opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V projektni dokumentaciji se izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(5) Ob peš poteh v naravnem okolju se postavijo opozorilne table z navodili varstva pred požarom.
30. člen 
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) 
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo, na gozdna in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
31. člen 
(varstvo zraka) 
V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen.
32. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, deponira ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Ohranja se reliefna razgibanost in glavne reliefne značilnosti prostora, popolne izravnave se ne izvajajo.
33. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času med 7. in 18. uro). Gradbena dela, ki jih spremljajo dejavnosti s povečanim hrupom, se izvaja v obdobju med 1. avgustom in 1. marcem (to je izven gnezditvene sezone potencialno prisotnih vrst ptic).
(3) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišč morajo biti izbrane tako, da bo hrup zaradi gradnje objektov in transporta materiala kar najmanj obremenjeval najbolj izpostavljene turistične objekte na območju. Investitor ali izvajalec del mora pred začetkom gradbenih del o povečanem transportu tovornih vozil o tem po potrebi obvestiti prebivalce pri izpostavljenih objektih.
(4) Predvideni objekt oziroma njegovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa. Eventualne ventilacijske in hladilne sisteme na objektih je treba izvesti tako, da bodo s svojim hrupom kar najmanj obremenjevali bivalno okolico. Kjer taka izvedba ni mogoča, je treba izvesti protihrupno zaščito (protihrupna rešetka).
(5) Dejavnosti na prostem se ne izvajajo v večernem in nočnem času. Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečan hrup, se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
34. člen 
(varstvo voda) 
(1) Metoda odvajanja odpadnih vod mora biti primerna občutljivemu obvodnemu terenu.
(2) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(3) Po ribniku je prepovedana vožnja s plovili na motorni pogon, razen za potrebe, ki jih določa zakon s področja urejanja voda.
(4) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(5) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi.
(6) Če bi v času gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja ali druge nevarne snovi na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino treba takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino mora preveriti za to pooblaščena institucija. Začasno odlagališče mora izvajalec določiti v načrtu organizacije ureditve gradbišča in tudi zagotoviti embalažo za odkopano zemljino.
35. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) V drugem delu noči (med 24.00–5.00 uro) ostane prižgano minimalno število luči. Pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(5) Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečana svetloba, se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(6) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na območju OPPN ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
36. člen 
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa odlok, je mogoče izvajati naenkrat ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo ločeno. Posamezne etape ne smejo ovirati uporabe že zgrajenih etap. Dograditev pregradnega nasipa (nadvišanje, dograditev nasipa na zračni strani) se izvedejo pred ali sočasno z ostalimi ureditvami.
(2) V primeru izvedbe prostorskih ureditev v več delih, je treba obnovo dovoznih cest, GJI in obnovo zemljišč izvesti po vsaki zaključeni etapi posebej.
(3) Pred izgradnjo parkirišča za osebna vozila ob lokalni cesti JP 990741 Ložnica–Škafar–Zalog, ki je izven območja OPPN, je treba predhodno ali sočasno rekonstruirati lokalno cesto JP 990741 Ložnica–Škafar–Zalog v dolžini približno 450 m.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
37. člen 
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
38. člen 
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) Dopustna tlorisna odstopanja načrtovanih objektov so ± 10 %, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 5 %.
(4) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev, prestavitve in rekonstrukcije GJI, ki niso določena s tem odlokom, če se izkaže, da so potrebna ali bolj smotrna za izgradnjo in obratovanje načrtovanih prostorskih ureditev. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi mora investitor predhodno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
XI. KONČNE DOLOČBE 
39. 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in Upravni enoti Žalec.
40. 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
41. 
(veljavnost odloka) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0004/2017
Žalec, dne 23. oktobra 2019
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos