Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019

Kazalo

2944. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Bled, stran 7921.

  
Na podlagi osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1) in 48. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin 30/2017) je Nadzorni odbor Občine Bled na 5. redni seji dne 22. 10. 2019 sprejel
P O S L O V N I K 
Nadzornega odbora Občine Bled 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem poslovnikom se ureja organizacija, naloge in način dela Nadzornega odbora Občine Bled (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v Občini Bled.
2. člen 
Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Bled in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Bled.
Sedež nadzornega odbora je na Bledu, Cesta svobode 13.
Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Bled. V zgornjem polkrogu je napis »OBČINA BLED«, v spodnjem polkrogu pa napis »NADZORNI ODBOR«. Žig nadzornega odbora hrani občinska uprava.
3. člen 
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z veljavno zakonodajo s področja lokalne samouprave, statutom, poslovnikom občine in poslovnikom nadzornega odbora.
4. člen 
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev. Spoštovati morajo dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih ter pravnih oseb.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA 
5. člen 
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem, ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
III. JAVNOST DELA 
6. člen 
Delo nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko tako določajo veljavni predpisi.
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo letnega programa dela in poročil s priporočili in predlogi ter njihovih povzetkov na spletni strani Občine Bled.
Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tudi z vsakoletnimi poročili nadzornega odbora občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Dokončna poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja.
Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
Člani nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA TER ČLANOV NADZORNEGA ODBORA 
7. člen 
Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče predsednik nadzornega odbora, se nadzorni odbor konstituira, če je navzočih večina članov.
Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, ki ga imenuje občinski svet. V njegovi odsotnosti ali v primeru odstopa, ga nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora.
8. člen 
Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje,
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora,
– predlaga člane, ki bodo opravili nadzor,
– podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje določil tega poslovnika,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi občinskega sveta in občinsko upravo,
– sodeluje na sejah občinskega sveta, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora.
9. člen 
Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.
Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti pooblaščenega javnega uslužbenca občinske uprave najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti pooblaščenega javnega uslužbenca občinske uprave o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor z morebitnim statusom iz prejšnjega odstavka tega člena. Nadzorni odbor, v njegovem imenu predsednik nadzornega odbora, predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu, če zaseda položaj, funkcijo ali delovno mesto iz tretjega odstavka tega člena ali če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
10. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Nadzorni odbor imenuje za svoje mandatno obdobje na predlog župana tajnika nadzornega odbora, ki je delavec občinske uprave.
Tajnik nadzornega opravlja naslednje naloge:
– skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora;
– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje;
– sestavlja zapisnike sej nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;
– vodi evidenco aktivnosti članov;
– vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora;
– skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži nadzorni odbor.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela.
11. člen 
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do sejnine za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu s Pravilnikom o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Občini Bled.
V. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA 
12. člen 
Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti.
Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni ter spremembo oziroma dopolnitev finančno ustrezno ovrednoti.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela.
VI. NAČIN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA 
Seje 
13. člen 
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine vseh članov nadzornega odbora, v skladu s sprejetim programom dela. Če predsednik v 15 dneh po podani pobudi ne skliče seje, jo lahko skliče namestnik predsednika. Sejo lahko skliče tudi član s pisno podporo večine vseh članov nadzornega odbora.
Vabilo in gradivo 
14. člen 
V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.
Vabilu mora biti predloženo:
– zapisnik zadnje seje nadzornega odbora,
– gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.
Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.
Vabilo za sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj pet dni pred datumom seje.
Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) ali v obliki redne pošte na dogovorjeni naslov.
Sklepčnost in odločanje 
15. člen 
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni in neopravičeno odsotni člani nadzornega odbora.
Če so na seji nadzornega odbora pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda na podlagi vabila predsednika prisotne tudi druge osebe, se pri predmetnih točkah dnevnega reda zabeleži tudi prisotnost teh drugih oseb.
Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno in poteka z dvigom rok.
O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na obrazložen predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov navzočih članov.
Določitev dnevnega reda 
16. člen 
Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Na dnevni red seje je obvezno potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko Razno.
Po ugotovitvi sklepčnosti predsednik da v obravnavo predlog dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsednik da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.
Seja poteka po točkah dnevnega reda.
Potrditev zapisnika zadnje seje 
17. člen 
Po potrditvi dnevnega reda predsednik nadzornega odbora člane seznani s sklepi zadnje seje nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, nakar nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje.
Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet s pripombami.
Obravnava točk dnevnega reda 
18. člen 
Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa preda besedo morebitnemu članu nadzornega odbora – poročevalcu in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora.
Omejitev razprave 
19. člen 
Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.
Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.
Če posameznik ne razpravlja v skladu z odločitvijo nadzornega odbora iz prejšnjega odstavka, ga predsednik na to opomni oziroma mu po neuspešnem opominu tudi lahko vzame besedo. O morebitnem ugovoru o odvzemu besede odloča nadzorni odbor.
Preložitev razprave 
20. člen 
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč na isti seji.
Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi lahko preloži na prvo naslednjo sejo nadzornega odbora po tem, ko odpadejo okoliščine, zaradi katerih razprave ni bilo mogoče končati (npr. priprava ustreznih gradiv).
Zaključek razprave 
21. člen 
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Predsednik nadzornega odbora zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.
Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo preloži, če:
– ni več mogoče zagotoviti sklepčnosti,
– tako sklene nadzorni odbor.
Red na seji 
22. člen 
Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.
Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni.
Če se razpravljavec ne odzove na drugi opomin predsednika nadzornega odbora, mu le-ta lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec poda ugovor. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Predsednik nadzornega odbora lahko od razpravljavca ali drugega prisotnega, ki krši red na seji, zahteva, da sejo zapusti. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Če predsednik nadzornega odbora z navedenimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.
Odločanje 
23. člen 
Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Po končani razpravi se o predlogu posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glasovanje.
Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se evidentira v zapisniku.
24. člen 
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu, v katerem so bili predlogi podani.
Ko je predlog, ki je bil dan na glasovanje, sprejet, je glasovanje končano.
25. člen 
Če nadzorni odbor sklene, da bo odločal s tajnim glasovanjem, se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora, navedbo predlogov sklepov ter vpisanima besedama »za« na desni strani in »proti« na levi strani.
Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži beseda »za« ali »proti«.
Tajno glasovanje vodita pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.
O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsednik in pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
Zapisnik seje 
26. člen 
Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve,
– navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno),
– prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih,
– ugotovitev sklepčnosti, morebitne spremembe in dopolnitve dnevnega reda ter sprejeti dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika,
– potek seje z navedbo razpravljavcev,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih (ločeno mnenje pripravi član nadzornega odbora, ki se ne strinja s skupnim mnenjem ali želi to mnenje še posebej poudariti),
– sklepe nadzornega odbora.
Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni in osebo, ki je zadolžena za njihovo uresničitev, ter izid glasovanja o posameznem sklepu.
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave. Sprejeti sklepi na posameznih sejah se označijo z zaporednimi številkami v okviru celotnega mandata nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
Dopisna seja 
27. člen 
Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka in če nihče izmed članov temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila (šteje se, da je vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom odbora oziroma ugotovitev, koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.
Arhiv in dokumentacija 
28. člen 
Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.
Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.
29. člen 
Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani nadzornega odbora.
Drugim osebam je dostop do arhivskega ali dokumentarnega gradiva v zvezi z delom nadzornega odbora dovoljen skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.
30. člen 
Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega odbora poslati predsedniku nadzornega odbora.
VII. POSTOPEK NADZORA 
31. člen 
Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
32. člen 
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora oziroma izvedenec, ki ga na podlagi predloga nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
33. člen 
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane stranke dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v roku petnajstih dni.
34. člen 
Po opravljenem pregledu nadzorni odbor pripravi osnutek poročila, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni z odzivnim poročilom odgovoriti na posamezne navedbe iz osnutka poročila. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe nadzorni odbor v naslednjih 30 dneh pripravi poročilo s priporočili in predlogi.
Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovane stranke iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane stranke je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi in ga potem, ko je bilo vročeno nadzorovani osebi, objavi na spletni strani Občine Bled.
35. člen 
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov, navedeno v zakonu, ki ureja javne finance, ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora in jih v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati.
36. člen 
Poročilo vsebuje tudi priporočila za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano osebo, da preneha z dejanji in ravnanji, ki niso skladna z veljavnimi predpisi. Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.
37. člen 
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah, in sicer najkasneje do konca meseca junija za preteklo leto.
VIII. KONFLIKT INTERESOV 
38. člen 
Če član nadzornega odbora ali predsednik nadzornega odbora ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvesti predsednika odbora oziroma nadzorni odbor v primeru predsednika. V obvestilu je potrebno navesti okoliščine, ki kažejo na morebitno nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. O izločitvi člana nadzornega odbora odloči predsednik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika nadzornega odbora pa odločijo člani nadzornega odbora.
Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so po- dane, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena,
– je član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izvenzakonski partner lastnik ali solastnik (posredno ali neposredno) nadzorovane stranke,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke,
– je član nadzornega odbora zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za nadzorovano osebo,
– je član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izvenzakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane stranke,
– je član nadzornega sveta neposredno ali posredno kako drugače povezan z nadzorovano osebo na način, da lahko ta povezava oziroma njegov zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v nadzornem odboru ali vzbuja dvom o njegovi objektivnosti in nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana stranka. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloča nadzorni odbor.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
39. člen 
Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe statuta in poslovnika občinskega sveta.
40. člen 
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Bled št. 035-3/2008-2 z dne 12. 10. 2016.
Št. 035-2/2019-1
Bled, dne 22. oktobra 2019
 
Predsednik 
Nadzornega odbora 
Občine Bled 
Alen Kofol