Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019

Kazalo

2853. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Turistični kamp »Park Loka«, stran 7737.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 42. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) v povezavi z 273. členom ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 7. redni seji dne 15. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Turistični kamp »Park Loka« 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Turistični kamp »Park Loka« (v nadaljevanju: podrobni načrt).
2. člen 
(vsebina) 
Ta odlok določa, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz nadrejenih občinskih prostorskih aktov, podrobne prostorske ureditve za:
– območje podrobnega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
3. člen 
(prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom) 
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja podrobnega načrta, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev objektov, ureditev utrjenih površin in zelenih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture in priključevanje nanjo.
4. člen 
(sestavni deli podrobnega načrta) 
Sestavni deli podrobnega načrta so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične prikaze:
1. Grafični izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica M=1:2000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M=1:1000
3. Prikaz obstoječega stanja, območja urejanja in prikaz prostorskih enot M=1:500
4. Prikaz obodne parcelacije in parcelacije zemljišč z elementi za zakoličenje in prikaz površin namenjenih javnemu dobru M=1:500
5. Prikaz umestitve objektov v prostor in krajinske ureditve M=1:250
6. Shematski prikaz značilnih prerezov M=1:250
7. Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) – zbirna situacija M=1:1000
8. Prikaz priključevanja na GJI – kanalizacija in vodovod M=1:250
9. Prikaz priključevanja na GJI – elektrika, telekomunikacije, razsvetljava M=1:250
10. Prikaz prometne ureditve M=1:250
11. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, prikaz intervencijskih poti M=1:250
12. Prikaz odstranitve objektov M=1:500
III. Priloge
5. člen 
(priloge podrobnega načrta) 
Priloge podrobnega načrta so:
(1) Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica,
(2) Prikaz stanja v prostoru,
(3) Obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,
(4) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in odločba glede CPVO,
(5) Povzetek za javnost,
(6) Strokovne podlage.
II. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA 
6. člen 
(območje podrobnega načrta) 
(1) Obseg območja
Ureditveno območje podrobnega načrta obsega površine, na katerih je načrtovana ureditev turističnega kampa s komunalno prometno in zunanjo ureditvijo na zemljiščih s parcelnimi številkami 81, 80, 1424 (del), 1421/24 (del), 85/2 (del), vse k.o. Zagradec. Površina območja urejanja podrobnega načrta znaša 29.089 m².
(2) Meja
Meja območja podrobnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v grafičnih prilogah.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
Območje podrobnega načrta leži vzhodno od naselja Zagradec in se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po vedutah iz zahodne in jugozahodne smeri, obstoječih cestah in z navezavo na obstoječo komunalno infrastrukturo.
Na območju urejanja so dovoljene naslednje namenske rabe: površine za rekreacijo in šport (ZS), gozdna zemljišča (Gg) in površine cest (PC).
Načrtovani objekti z ureditvami in pripadajočo prometno ter komunalno infrastrukturo, se programsko in oblikovno navezujejo na funkcije, vedute in grajeno in naravno morfološko strukturo območja.
Dostop na obravnavano območje podrobnega načrta je iz regionalne ceste. Promet za pešce ni urejen. V bližini območja naselja Zagradec poteka komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katero bodo priključeni predvideni objekti.
8. člen 
(dopustni posegi znotraj območja podrobnega načrta) 
Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– prizidava in nadzidava obstoječih objektov,
– rekonstrukcija,
– sprememba namembnosti,
– legalizacija,
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
(1) Prostorske enote
Območje podrobnega načrta je razdeljeno na dve prostorski enoti (PE):
– PE1 – je površina, namenjena gradnji turističnega kampa, s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki; velikost PE1 je 8.879 m²,
– PE2 – je površina namenjena ureditvi gozdne učne poti in površinam za šport in rekreacijo; velikost PE2 je 20.660 m².
(2) Namembnost
(a) Prostorska enota PE1
– 12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo gostišča in podobne stavbe za nastanitev),
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12420 Garažne stavbe (samo pokrita parkirišča in kolesarnice),
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo rezervoarji in cisterne za vodo, rezervoarji za plin),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice, ki se uporabljajo kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu in same po sebi nimajo opredeljenega stalnega namena),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška igrišča, zelenice, razgledne ploščadi in opazovalnice, kampi, počivališča za avtodome),
– 21121 Lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 22210 Lokalni distribucijski plinovodi,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 Čistilne naprave,
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunkacijska omrežja,
– 24205 Drugi gradbeni in inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi),
– 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin (razen 32140 Spominska obeležja),
– 33110 Grajeni prostori na drevesu.
(b) Prostorska enota PE2
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (razgledne ploščadi in opazovalnice, urejena naravna kopališča),
– 21121 Lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (samo gozdne ceste)
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunkacijska omrežja,
– 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin (razen 32140 Spominska obeležja),
– 33110 Grajeni prostori na drevesu.
(3) Arhitekturna in krajinska zasnova
(a) Prostorska enota PE1
– Prostorska enota PE1 obsega severni del podrobnega načrta, kjer je določena namenska raba prostora površine za rekreacijo in šport (ZS), na katerem se bo uredil turistični kamp s potrebnimi objekti, ureditvami, prometno in komunalno infrastrukturo.
– Uredijo se nov dvosmerni uvoz in izvoz iz regionalne ceste ter nov enosmerni uvoz in izvoz na regionalno cesto, parkirišča za obiskovalce kampa in dnevne goste. Obstoječi objekt (R1), ki stoji ob sedanjem začasnem parkirišču, se odstrani, s tem se pridobijo potrebne prometne površine za izvedbo prometne ureditve.
– Južno od parkirišča je predviden objekt za recepcijo kampa (O1) in vhod v kamp preko obstoječe gozdne poti, kjer se namesti zaporna rampa ali dvižni količek.
– Krožna ploščad, ki je obdana z obodnim nizkim kamnitim zidcem se ohrani in bo namenjena prireditvam in športnim aktivnostim (kotalkanje, drsanje, odbojka, in podobno). Obstoječe zatravljene terase nad krožno ploščadjo, ki so utrjene z nizkimi kamnitimi zidci se ohranijo in namenijo raznim aktivnostim (igrala za otroke, balinanje, kurjenje ognja, in podobno).
– Obstoječi kozolec (O6), bo namenjen skladiščenju opreme in rekvizitov. Vzdolžno na vzhodni strani objekta je izveden podest z nadstreškom, ki je namenjen odru za prireditve. Zahodno od kozolca je predviden nov samostojni objekt s sanitarijami za goste kampa (O2) in s potrebnimi servisnimi prostori.
– Južno od krožne ploščadi je predviden nov gostinski objekt (O3), s kuhinjo, z zimsko letnim vrtom, s pokrito teraso na severni in južni strani ter s sanitarijami za dnevne goste. Obstoječi leseni objekt (R3), ki stoji na tem mestu, se odstrani.
– Na vzhodni strani PE1, ob obstoječi gozdni poti, ki vodi do reke Krke, je predviden prostor za postavitev 10 bungalovov (O4 in O5) z dvema ali štirimi ležišči in ureditev dostopnih peš poti. Obstoječa lesena kašča (R2) se odstrani.
– Ob novi dostopni poti na zahodni strani PE1, je predviden prostor za avtodome in prikolice (6 mest) ter šotore (do 22 mest) in med njimi se uredijo dostopne peš poti. Površine za kampiranje se poravna in utrdi z nižjimi opornimi zidovi iz kamna. Dostopna pot bo ustrezno utrjena in bo služila za dostop avtodomov in vozil s prikolicami ter za dostavna in servisna vozila.
(b) Prostorska enota PE2
– Prostorska enota PE2 obsega južni del podrobnega načrta, kjer je določena namenska raba gozdna zemljišča (Gg), na katerem se ohranja gozdnati značaj območja in vsa obvodna lesnata vegetacija, ne umešča se objektov.
– Uredi in utrdi se obstoječa gozdna pot do Krke, ki se ne širi in ne asfaltira. S postavitvijo količkov ali zaporne rampe se prepreči dostop motornim vozilom na poplavno ravnico Krke.
– Ravnica ob Krki se ne utrjuje, nasipava ali jo drugače preureja. Odstranita se obstoječa objekta nadstrešek (R4) in lopa (R5).
– Na zahodnem delu PE2 se uredi gozdna učna pot, ki se ne tlakuje ali utrjuje. Opremi se z grafičnimi oznakami za vegetacijo, druge značilnosti v gozdu, na primer mravljišča in podobno, z usmerjevalnimi in opozorilnimi tablami ter z objekti za opazovanje narave, na primer opazovalnica za ptiče, razgledni podest na drevesu, in podobno.
– Na vzhodnem delu PE2, ob obstoječi gozdni poti do Krke, v pasu do največ 5 m od poti, se postavijo manjši rekviziti za rekreacijo.
10. člen 
(pogoji za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili nadrejenega občinskega prostorskega izvedbenega akta, glede na posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora (ZS in Gg) in v skladu z veljavnim predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo enostavno, nevpadljivo in usklajeno z osnovnimi objekti glede na volumen, oblikovanje in materiale. Objekti so lahko samo pritlični ali v celoti ali delno vkopani, strehe so lahko poleg dvokapnih tudi enokapne ali ravne, višina naj ne presega 4 m.
(3) Ureditve, rekviziti, table, oznake in materiali teh elementov morajo biti oblikovani nevpadljivo in tako, da se bodo prilagajali ambientom v katerih bodo nameščeni.
(4) Uporabljajo naj se naravni materiali, predvsem les, glina, opeka, slama, kamen, in naravi prijazna obdelava materialov.
(5) Na celotnem območju podrobnega načrta je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s pogoji iz 21. in 22. člena tega odloka.
(6) Pomožni infrastrukturni objekti in mikrourbana oprema morajo biti locirani tako, da ne poslabšujejo prometne varnosti, ne posegajo v intervencijske površine, ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja in ne zastirajo pomembnejših značilnih pogledov.
(7) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov na območju podrobnega načrta na zavarovanih območjih in v območju varovalnih pasov, je potrebno pridobiti soglasja pristojnih služb.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Splošno
– Zasnova objektov in ureditev v celotnem kompleksu mora težiti k enotnosti in skladnosti v oblikovanju volumnov in likovne izraznosti objektov, detajlov, skladni uporabi materialov in barv ter slediti načelom trajnostnega načrtovanja.
– Predvidene ureditve in objekti morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem in zagotavljati varno uporabo v skladu s predpisi o univerzalni graditvi in uporabi objektov.
(2) Zasnova tlorisov in volumnov
– Osnovni tlorisni gabariti objektov, razen bungalovov (O4, O5) morajo biti pravokotne oblike in razmerje med osnovnimi stranicami najmanj 1:1,2.
– Tlorisa gostinskega objekta (O3) in objekta s sanitarijami (O2) sta lahko sestavljena.
– Zasnova volumnov naj bo čim bolj enostavna.
– Volumen posameznega objekta določa osnovni tloris pritlične etaže in etaža pod enotno dvokapno streho, nad sestavljenim tlorisom se streha prilagodi tlorisni zasnovi.
– Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov do 1/3 osnovnega volumna.
– Pri večjih objektih je potrebno z namenom zmanjšanja vtisa višine oziroma dolžine objekta, težiti k členitvi objektov v horizontalni in tudi vertikalni smeri.
– Smiselno se glede na prejšnji alineji in funkcijo objekta lahko dodajajo nadstreški, balkoni v obliki ganka na vzdolžni stranici objektov.
(3) Oblikovanje fasad
– Pri oblikovanju fasad, detajlih in uporabi materialov naj se v čim večji meri povzemajo arhitekturni elementi avtohtone dolenjske arhitekture, na primer dolenjski svinjak za oblikovanje bungalovov (O4, O5), kašča za oblikovanje recepcije (O1), dolenjska kmečka hiša za oblikovanje gostinskega objekta (O3) in sanitarij (O3), kozolec toplar, pod in podobno.
– Uporabljajo naj se naravni materiali, predvsem les, opeka, glina, zaglajen omet in kamen, nevpadljivo oblikovanje in naravi prijazna obdelava materialov.
– Fasade so lahko izvedene v lesu ali v zaglajenem ometu, v spektru od bele do naravnih zemeljskih tonov, vendar svetlih nevpadljivih barv, ali v kombinaciji zaglajenega ometa, lesa in kamna.
– Balkoni na čelnih fasadah niso dopustni, priporočena je izvedba ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade za objekta O2 in O3.
– Vmesni povezovalni člen pri objektu O3 mora biti na nivoju pritličja oblikovan enostavno in transparentno.
– Fasadne odprtine morajo biti pravokotne, praviloma pokončne.
– Oblikovanje fasad mora praviloma težiti k simetrični razporeditvi odprtin, predvsem na čelnih fasadah, razen če je drugačna zasnova del likovne kompozicije celotnega objekta.
– Vse tehnične naprave za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ipd. morajo biti nameščene in prilagojene fasadam tako, da niso vizualno izpostavljene in ne kazijo fasad ter da ne povzročajo negativnih vplivov na sosednje objekte in okolico.
(4) Strehe
– Vse strehe morajo biti simetrične dvokapnice, enotnega naklona med 38° do 45°, lahko se podaljšajo v nadstrešek z enakim ali zmanjšanim naklonom razlike do –15°.
– Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
– V primeru, da so bungalovi (O4, O5) oblikovani v tipologiji dolenjskega svinjaka, je lahko streha nesimetrična, z naklonoma daljše strešine med 28°–32° in med 40°–45° za krajšo strešino, sleme lahko poteka tudi v smeri krajše stranice tlorisa.
– Nad vmesnim povezovalnim členom objekta O3 je dovoljena poleg dvokapne, tudi ravna streha, lahko kot nepokrita terasa nad pritličjem.
– Osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja objektov je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami (pokončne pravokotne odprtine, simetrična strešica z enakim naklonom, kot jo ima streha) ali v obliki sušilnih lin (enokapna strešica z nižjim naklonom bistveno pod slemenom osnovne strehe), širina frčad največ 1,5 m.
– Slemena frčad naj ne presegajo višine 2/3 strešine.
– Na eni strešini je lahko več manjših frčad, ki morajo biti postavljene osno glede na odprtine v pritličju objekta.
– Na eni strešini je lahko čim bolj centralno postavljena ena večja frčada z dvokapno simetrično streho, ki ne sme presegati 1/3 površine strešine.
– Oblika manjših frčad mora biti za vse objekte enaka.
– Dopustni so čopi in strešna okna.
– Nadstreški in strehe nad dodanimi volumni (prizidki) imajo lahko tudi ravno streho.
– Kritina dvokapnih streh naj bo opečna, priporočen je bobrovec.
– Kot alternativa opečni kritini se lahko uporabijo tudi drugi naravni materiali (na primer les, trstika, slama in podobno), vendar le, če so v skladu z zahtevami predpisov glede požarne varnosti.
– Dopustna je postavitev solarnih sprejemnikov sončne energije, v enakem naklonu kot streha, ki ne smejo presegati slemena strehe in morajo biti postavljeni v ravnino strešine ali največ 50 cm nad njo.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin in krajine) 
(1) Tlakovanje
– Površine v PE1, na katerih se bo odvijal promet, morajo biti ustrezno utrjene in tlakovane, omejene z robniki in odvodnjavane preko lovilca olj. Parkirne površine se označijo s talnimi oznakami.
– Pešpoti, površine ob objektih, krožna ploščad, prostori za avtodome, kamp prikolice in šotore ter ostalo, morajo biti zadostno utrjene, v peščeni izvedbi, lahko so tudi tlakovane z naravnimi materiali (npr. les, kamen, tlakovci, ki so po obliki in videzu čim bolj podobni naravnemu kamnu), opremljene z mikrourbano opremo in oznakami ter ustrezno osvetljene.
– Tlakovanje nevoznih površin naj bo čim bolj enotno ter oblikovno usklajeno.
(2) Zelene površine in vegetacija
– Na vseh ostalih površinah v PE1, naj se v čim večji možni meri ohranja obstoječa vitalna vegetacija in podrast.
– Po končani gradnji se morajo površine okoli objektov in ureditev oblikovati tako, da se poravnajo do kontaktnih brežin, zatravijo in zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
(3) Oporni zidovi
– Vsi oporni zidovi morajo biti izvedeni v kamnu. V kolikor je zaradi geomehanskih lastnosti tal predviden betonski oporni zid, mora pred njim stati zid iz kamna: pravokotni kamni položeni v horizontalnem rastru. Stike med kamni se globoko zastiči, tako da betonske fuge ne bodo vidne. Kamnita obloga, ki se samo lepi na beton ni dopustna.
– Vidni del opornih zidov je lahko velik največ 1,5 m.
– Oporni zidovi naj se na več mestih ozelenijo s plezalkami.
(4) Oblikovanje ureditev, rekvizitov, usmerjevalnih tabel in oznak
– Oblika in materiali teh elementov morajo biti celostno enotno oblikovani in zasnovani tako, da ne bodo izstopali iz ambientov, v katerih bodo nameščeni. Uporabijo naj se naravni materiali, predvsem les in kamen, nevpadljivo oblikovanje in naravi prijazna obdelava materialov.
– Mesta za ločene odpadke oziroma ekološki otoki naj se zaradi zmanjšanja vizualne izpostavljenosti zastrejo.
(5) Ograje
– Ograje naj bodo oblikovane enostavno in naj so izvedene iz naravnih materialov, predvsem lesa, visoke so lahko do 1,6 m.
– Zidane ali betonske ograje niso dovoljene.
– Žične transparentne ograje za ograjevanje območja podrobnega načrta so lahko visoke do 2 m in morajo biti nevpadljivih barv (temno zelena, temno siva).
(6) Krajinska ureditev
Krajinska in zunanja ureditev v območju podrobnega načrta mora biti izvedena skladno z načrtom krajinske oziroma zunanje ureditve za celotno območje podrobnega načrta ali ločeno po posameznih prostorskih enotah. Načrt krajinske oziroma zunanje ureditve mora biti izdelan v celoti ali po posameznih fazah v postopku priprave projektne dokumentacije za izvedbo.
(7) Pogoji za oblikovanje v PE2
– Obstoječa gozdna cesta v PE2 se lahko samo ustrezno utrdi, ne sme pa se širiti ali asfaltirati.
– Vse ureditve in rekviziti naj se postavijo samo izven območja brežine vodotoka.
– Ureditve ob gozdni učni poti in ob rekvizitih za rekreacijo morajo biti minimalne z najmanjšim možnim poseganjem v podrast gozda in izključno iz naravnih materialov, predvsem iz lesa.
– Na rastišču naravne vrednote beli gaber se ne izvajajo talna dela, da se ne poškoduje koreninski sistem. Rastišče drevesa je vertikalna projekcija krošnje, povečana v radialni smeri od debla za 2 m. V radiju ene drevesne višine belega gabra se ne gradi.
13. člen 
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Regulacijski elementi
– Regulacijska linija (RL) predstavlja linijo, ki razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi in je določena ob regionalni cesti v namen zagotovitve prostora za izvedbo kolesarske poti. Razen priključkov na cesto, jih drugi objekti in ureditve ne smejo presegati.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je ne sme preseči noben del stavbe v vseh etažah in označuje mejo, katere se objekt lahko dotika ali pa je od nje odmaknjen v notranjost. Gradbena meja je določena okrog območja namenjenega bungalovom (O4, O5) z namenom možnosti mikrolociranja le-teh, glede na konfiguracijo terena in rastišča posameznih dreves. Zakoličbeni parametri in regulacijski elementi so prikazani v grafičnem delu podrobnega načrta.
(2) Tlorisni gabariti
– Recepcija O1: 6,90 m x 10,40 m,
– Sanitarije O2: 9,60 m x 15,10 m,
– Gostinski objekt O3: 9,30 m x 18,95 m + 7,40 m x 12,05 m + nadstreški,
– Bungalov O4: 4,00 m x 5,90 m,
– Bungalov O5: 5,00 m x 5,90 m,
– Kozolec O6: 5,70 m x 10,80 m + 4,20 m x 10,80 m.
(3) Višinski gabariti (najvišji dovoljeni gabariti)
– Objekt O1 je etažnosti največ P+M, kolenčni zid je lahko visok največ 1,40 m,
– Objekta O2 in O3 sta etažnosti največ K+P+M, kolenčni zid je lahko visok največ 1,40 m,
– Objekta O4 in O5 sta etažnosti P, višina stavb ne sme presegati 6,00 m, merjeno od kote terena pri vhodu v objekt na nivoju pritličja do slemena,
– Objekt O6 je etažnosti P+M, višina stavbe ne sme presegati 9,00 m, merjeno od kote terena pri vhodu v objekt na nivoju pritličja do slemena,
– Klet mora biti v celoti ali delno vkopana, kota pritličja pri vhodu v objekt je lahko največ 0,3 m nad najvišjim nivojem terena okoli objekta.
(4) Višinske kote (tlak pritličja) ±0.00 za posamezne objekte
– Objekt O1: 271,00 m nadmorske višine,
– Objekt O2: 268,30 m nadmorske višine,
– Objekt O3: 266,30 m nadmorske višine,
– Objekt O4 in O5: višinska kota se določi, glede na mikro lokacijo objekta in konfiguracijo terena, na kraju samem, kota pritličja je lahko največ 0,45 m nad najnižjo točko terena okoli objekta, znotraj gradbene meje (GM),
– Objekt O6: 267,62 m nadmorske višine.
(5) Gradbena parcela
– Gradbena parcela se določi na območju podrobnega načrta, na katerem stojijo oziroma so predvideni objekti in na katerem so urejene ali predvidene ureditve in naprave, ki služijo tem objektom.
– V primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja ločeno za posamezne faze gradnje, se gradbena parcela vsakokrat določi za objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja.
(6) Odmiki
– Odmiki objektov so lahko najmanj 3 m od najbolj izpostavljenega objekta do meje sosednjega zemljišča. Odmiki so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,5 m. Odmiki so lahko od meje sosednjih parcel tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. Ograje in podporni zidovi so lahko postavljeni do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti odmaknjeni od cest in drugih javnih površin najmanj 5 m oziroma se lahko dotikajo regulacijske linije (RL). Za odmike od drugih javnih površin veljajo določbe prejšnje alineje.
14. člen 
(odstranitev objektov) 
(1) V območju podrobnega načrta je predvidena odstranitev objektov z oznakami od R1 do R5. Gabariti objektov, ki se odstranijo:
– objekt R1: 5,60 m x 9,46 m, etažnost P,
– objekt R2: 6,60 m x 8,00 m, etažnost P,
– objekt R3: 4,15 m x 4,55 m, etažnost P,
– objekt R4: 5,25 m x 11,20 m, etažnost P,
– objekt R5: 6,00 m x 7,00 m, etažnost P.
(2) Za odstranitev objektov je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenja pristojnih služb za varstvo narave, varstvo gozdov in varstvo voda ter drugih pristojnih služb, če se nahajajo v območju varovalnih pasov prometne in komunalne infrastrukture.
IV. NAČRT PARCELACIJE 
15. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Površine namenjene javnemu dobru obsegajo naslednja zemljišča ali dele zemljišč:
– P_01, ki obsega del zemljišč s parc. št. 1421/24, 1424, 85/2, k.o. Zagradec, meri 696 m².
(2) Območje podrobnega načrta je razdeljeno na naslednja zemljišča ali dele zemljišč, namenjenih gradnji:
– P_02, ki obsega del zemljišča s parc. št. 81, k.o. Zagradec, meri 8.185 m²,
– P_03, ki obsega del zemljišča s parc. št. 81, k.o. Zagradec, meri 18.850 m²,
– P_04, ki obsega zemljišče s parc. št. 80, k.o. Zagradec, meri 1.812 m².
(3) Koordinate mejnih točk parcel so opredeljene ETRS koordinatnem sistemu, metoda izmere RTK-GPS in so prikazane v grafičnem delu odloka.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
16. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) V območju podrobnega načrta je mogoče gradnjo izvajati v posameznih prostorskih enotah ločeno po etapah. Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo, tako, da je omogočena nemotena uporaba objekta.
(2) Podrobni načrt dovoljuje možnost začasnih rešitev, ki se smiselno vklapljajo oziroma navezujejo na predvideno dokončno rešitev prometne in komunalne javne infrastrukture.
(3) Odstranitve objektov se lahko izvedejo neodvisno od izvedbe posameznih etap v prostorskih enotah.
(4) Pred izvedbo del morajo biti predhodno pripravljeni in izvedeni vsi potrebni ukrepi za zaščito in varnost prometa v skladu s predpisi, ki urejajo varnost v prometu.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
17. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave) 
(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
(2) Varstvo tal
– V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
– Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji bo potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa ustrezno krajinsko urediti.
(3) Varstvo vode in podzemne vode
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda mora biti usklajena s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
– Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo morajo biti odmaknjeni vsaj 40 m od meje vodnega zemljišča reke Krke (osnovna struga, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe). Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je potrebno v projektni dokumentaciji označiti in kotirati.
– Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, je možno komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo oziroma v nepretočno nepropustno greznico na praznjenje.
– Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
– Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
– V primeru, da bodo očiščene padavinske vode iz območja speljane v vodotok, morajo biti iztočni objekti detajlno obdelani, ne smejo segati v pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Potrebno je predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpustov, tako po obsegu, kot tudi po načinu.
– Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
– V projektni dokumentaciji je potrebno navesti in prikazati mesta odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala. Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in zasipavati struge ter poplavnega območja vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejena tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
– Zaradi zagotavljanja optimalnega varstva pred škodljivim delovanjem voda na vodnem in priobalnem zemljišču vodotoka ni dovoljeno postavljati objektov, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin, plavja, ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
– Investitor mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov in ureditev pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo voda.
(4) Varstvo narave
(a) Lokacija načrtovanega posega je varovano območje z naravovarstvenim statusom:
– Posebno varstveno območje Krka s pritoki (SI3000338).
– Naravne vrednote – reka Krka (id. št. 128 V), drevesna naravna vrednota Smrečje-beli gaber 2 (id. št. 3518).
– Ekološko pomembno območje Krka-reka (id. št. 65100).
(b) Investitor mora na območju podrobnega načrta zagotavljati in izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– Za varstvo zavarovane in ogrožene vrste netopirja – navadni netopir (Myotis myotis) se na podlagi predpisov o svetlobnem onesnaženju, zunanja osvetlitev uredi s popolnoma zasenčenimi svetili, sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru in ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico.
– Kjer je možno naj se namestijo svetila na samodejni vklop in izklop.
– Rekvizite za rekreacijo in objekte za opazovanje narave naj se umesti izven brežine vodotoka.
– Čistilna naprava naj zagotavlja, da bo v reko Krko izpuščena voda očiščena tudi organskih snovi oziroma snovi, ki bi lahko negativno vplivale na stanje vode in s tem na varovane živalske vrste. Predlaga se tercirarna stopnja čiščenja odpadne vode.
(c) Z vidika varstva narave je potrebno upoštevati tudi usmeritve iz posebnih prostorskih izvedbenih pogojev občinskega prostorskega načrta z oznako OPPN-BRZ:
– Ohranita se gozdnati značaj območja in vsa obvodna lesnata vegetacija.
– Ohranijo se vsa mravljišča.
– Brežine Krke in ravnice ob njej se ne utrjujejo, nasipavajo ali drugače preurejajo.
– Obstoječe gozdne poti do Krke se ne širijo in ne asfaltirajo.
– Prepreči se dostop z motornimi vozili na poplavno ravnico Krke.
– Na rastišču naravne vrednote beli gaber se ne izvajajo talna dela, da se ne poškoduje koreninski sistem. Rastišče drevesa je vertikalna projekcija krošnje, povečana v radialni smeri od debla za 2 m. V radiju ene drevesne višine belega gabra se ne gradi.
(d) Investitor mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov in ureditev pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.
(5) Varstvo gozdov
– Investitor mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. V kolikor bi načrtovana ureditev posegla v obstoječe gozdne vlake, je potrebno zagotoviti, da bo tudi v prihodnje omogočen neoviran dostop do gozdov, ki ležijo med ureditvenim območjem in reko Krko in zagotoviti spravilo oziroma izvoz lesa iz teh gozdov.
– Drevje predvideno za posek je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, potrebno označiti, označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj in označitvi meje urejanja na terenu.
– Sečnja drevja in spravila lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in varstvu pred požari v naravnem okolju.
– Štore ter odvečni odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati za zasip.
– Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja.
– Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
– Investitor mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov in ureditev pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo gozdov.
(6) Varstvo zraka
Največji vplivi, v sklopu obravnavanega podrobnega načrta, bodo v fazi gradbenih del, kjer bo vpliv posreden in kratkotrajen na onesnaževanje zraka, predvsem zaradi izpušnih plinov gradbene mehanizacije in zaradi prašenja med izkopom in gradnjo. Na območju podrobnega načrta je potrebno upoštevati zahteve za postopke mehanske obdelave na gradbišču ter zahteve za organizacijske ukrepe na gradbišču, ki jih določa predpis o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč. Investitor oziroma izvajalec mora upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– Vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu.
– Preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na sosednje in prometne površine.
– Upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se bodo uporabljale pri izvajanju del.
– Na območju podrobnega načrta je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem območja.
– Prezračevanje stavb je treba speljati nad streho stavbe, vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisi o dovoljenih emisijah snovi v zrak.
(7) Varstvo pred hrupom
Območje podrobnega načrta z namensko rabo ZS spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Območje podrobnega načrta z namensko rabo Gg spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev na gradbišču, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z izjavo o skladnosti v skladu s predpisi.
– Vsi viri hrupa, ki bodo vezani na uporabo stavb (npr. prezračevalne, hladilne naprave) in na druge dejavnosti na obravnavanem območju morajo biti zvočno izolirani do take mere, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na merodajnih lokacijah v okolju zaradi njihovega obratovanja ne bodo presegale dovoljenih.
18. člen 
(energetska oskrba z obnovljivimi viri) 
(1) Pri načrtovanju objektov naj se upoštevajo merila določena v lokalnem energetskem konceptu Občine Ivančana Gorica.
(2) V objektih je treba zagotoviti najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode za splakovalnike se lahko predvidi tudi uporabo deževnice.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
19. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Obravnavano območje spada po Karti potresne nevarnosti v Sloveniji (MOP, 2001) s povratno dobo 475 let v območje, kjer se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g. Pri načrtovanju objektov se upoštevajo določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(2) Poplavnost, podtalnica, erozivnost, plazovitost
– Območje podrobnega načrta se ne nahaja na poplavnem, pod vplivom delovanja podtalnice, erozivnem ali plazovitem območju.
– Izvedene so bile geološke in geomehanske raziskave območja, v Geološko geomehanskem poročilu številka 3648-053/2017-01, ki ga je izdelalo podjetje Geologija Idrija d.o.o. in je sestavni del prilog tega odloka, je opredeljeno, da je v fazah pridobivanja gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo, ko bodo znane karakteristike in položaji predvidenih objektov, potrebno za vsak objekt izdelati podrobnejše geološko geomehansko poročilo, predvsem v primeru objektov z večjimi obtežbami. Pri izvajanju zemeljskih del, izkopih gradbenih jam in temeljenju, naj bo zagotovljen nadzor geomehanika, ki bo preveril temeljna tla ter utrjenost nasipov, zasipov in tamponskega materiala in po potrebi podal dodatna navodila.
– Obravnavano območje gradi kraški teren. Skalnata podlaga je pokrita z različno debelimi plastmi gline, gline s plastmi zoglenelega lesa in gline s samicami apnenca.
– Pred izvedbo temeljenja je potrebno humusni sloj v celoti odstraniti. Humusni sloj (do 20 cm) je potrebno po izkopu ustrezno deponirati in uporabiti za rekultivacijo površin.
– Glede na zmrzlinski kriterij mora biti dno temeljev minimalno 90 cm pod koto bodočega okoliškega terena.
– Vse meteorne vode z objektov in drugih površin se neprepustno odvaja v meteorno kanalizacijo.
– Ponikanje voda zaradi slabe vodoprepustnosti ni izvedljivo oziroma jih lahko pogojno ponikamo z globokimi vrtinami neposredno v kamninsko podlago ali površinski vodotok.
– Povozne površine je potrebno opremiti z vzdolžnimi drenažami, muldami, jaški in prepusti, iz katerih je vodo potrebno očiščeno olj, nepropustno odvajati v najbližje kanalizacijsko omrežje ali površinski vodotok. Pri izvedbi parkirišč in dostopnih poti je potrebno upoštevati, da podlago voziščni konstrukciji predstavlja glina z veliko zoglenelega lesa oziroma glina s posameznimi samicami apnenca. Ocenjena nosilnost je CBR okoli 7–10 %. Zemljina je zmrzlinsko neodporna. Glede na navedeno je potrebno v voziščno konstrukcijo vgraditi minimalno 72 cm zmrzlinsko odpornih materialov.
– Ocenjeno je, da je podzemna voda na obravnavanem območju v nivoju reke Krke (233 m.n.m.), kar je 20 do 30 m pod površjem (odvisno od lokacije, zaradi razgibanega terena). Glede na karto poplavne ogroženosti (Atlas okolja, marec 2017), je obravnavano območje podrobnega načrta izven območja 500-letnih poplav.
(3) Varstvo pred požarom
(a) Splošno
Za zagotovitev varstva pred požarom je treba pri projektiranju objektov upoštevati:
– Vse ukrepe varstva pred požarom,
– Požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe,
– Zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– Zagotoviti predpisane odmike med objekti, od meje parcel ali požarne ločitve,
– Zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(b) Odmiki
– Na območju podrobnega načrta je potrebno zagotoviti predpisane odmike med objekti in od parcelne meje ali načrtovati predpisane požarne ločitve v objektih.
– Zunanje stene in strehe objektov morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omejeno širjenje požara na sosednje parcele in objekte.
– V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev požara.
(c) Intervencijske poti in površine
– Na območju podrobnega načrta je treba zagotoviti neovirane intervencijske poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
– Intervencijske poti morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 ton. Izvedene morajo biti tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja. Potrebno je zagotoviti krožno intervencijsko pot. Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široke najmanj 3 m. Načrtovane in označene morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090.
(d) Hidrantno omrežje
Za gašenje požara je v obravnavanem območju potrebno zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Do izgradnje zunanjega požarnega hidranta se za preskrbo z vodo za gašenje lahko uporabljajo:
– vodotok reke Krke,
– rezervoarji za gasilno vodo (na parceli ali gasilno vodo, ki jo s seboj pripeljejo gasilci).
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
20. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Splošni pogoji
– Dostopi do javnih objektov in površin, pločniki, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
– Vsa prometna infrastruktura mora biti ustrezno označena s horizontalno in vertikalno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in opremi.
– V kolikor bo prišlo do poškodovanja mejnikov, ki mejijo na občinska zemljišča, jih je investitor dolžan nemudoma vzpostaviti nazaj.
– V varovalnem pasu ceste je lahko zasajena le takšna vegetacija, ki ne zmanjšuje preglednosti in varnosti na cesti.
(2) Mirujoči promet
– Število parkirnih mest (PM) na neto uporabno površino stavbe je potrebno zagotoviti na podlagi meril, ki so določena v veljavnem odloku o občinskem podrobnem načrtu občine Ivančna Gorica glede na namembnost stavbe.
– Parkirni režim mora biti urejen tako, da bo omogočal dostop in parkiranje tudi za obiskovalce kampa.
– Investitor lahko zagotovi ustrezno število parkirnih mest v neposredni bližini, manj kot 200 m od nameravane gradnje, s soglasjem lastnika oziroma upravljavca parkirišča, ki jamči potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu.
– Na območju podrobnega načrta je treba predvideti prostor za kolesa po normativu 3 PM za kolesa na 10 parkirnih mest za osebna vozila.
(3) Regionalna cesta
– Pri načrtovanju ureditve navezave območja podrobnega načrta na regionalno cesto R1-216, odsek 1175 (Krka–Žužemberk), od km 13,700 do km 13,945, kot tudi načrtovane ureditve ob regionalni cesti (pločniki, zasaditev, zidovi ipd.) je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo, pravilnike, predpise s področja graditve, varstva in upravljanja cest.
– Za načrtovano prometno ureditev je treba izdelati ustrezno dokumentacijo ter pridobiti pogoje oziroma soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na javnih cestah. Pred gradnjo objektov znotraj območja urejanja mora biti izvedena vsa infrastruktura v območju državne ceste, potrebna za ustrezno navezavo na državno cesto (cestni priključki) in na morebitne infrastrukturna objekte v njej (vodovod, elektrika, kanalizacija itd.).
(4) Občinske ceste
– Za posege v varovalnem pasu občinske ceste mora investitor pridobiti soglasje upravljavca te ceste.
– Na zemljiščih (parc. št. 1424, 1421/24, 81, vse k.o. Zagradec) med območjem urejanja podrobnega načrta in regionalno cesto, je potrebno predvideti koridor za kolesarje. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati navezave na peš in kolesarski promet od Zagradca do območja podrobnega načrta.
– Do zemljišča s parc. št. 1424, k.o. Zagradec, ki je javno dobro, je predviden dostop do regionalne ceste preko predvidenega priključka na regionalno cesto. Predvidena je parcelacija zemljišč s parc. št. 81, 1424, 85/2 vse k.o. Zagradec, in sicer v delu kjer se zemljišče s parc. št. 1424 priključuje na priključek na regionalno cesto in v delu, kjer so rezervirane površine za kolesarje in pešce. Novo parcelo se opredeli kot javno dobro.
– Odvodnjavanje vseh prometnih in drugih površin se predvidi na investitorjevem zemljišču.
– Lastnik mora skrbeti za vzdrževanje parkirišč.
– Potrebno je predvideti ukrepe, ki v čim večji meri zmanjšajo vpliv odrinjenega snega na javno dobro in obratno.
21. člen 
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) 
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture
– Načrtovani objekti se morajo priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje.
– Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov.
– Predvideni infrastrukturni komunalni vodi naj praviloma potekajo v skupnem koridorju v bližini cestne mreže.
– Pri načrtovanju objektov, komunalnih vodov in zunanje ureditve je potrebno zagotoviti predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike od obstoječih komunalnih vodov.
(2) Vodovod
– Območje podrobnega načrta je s pitno vodo oskrbljeno iz javnega vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Znojile. V cevovodu je zagotovljen tlak 5,8 bara (oskrba iz vodohrana Znojile, ki se nahaja na 325m n.v.).
– Primarno oskrbovalno vodovodno omrežje LŽ izvedbe preseka 100 mm poteka 250 metrov zahodno v južnem robu regionalne ceste R1-216 odsek 1175 Krka–Žužemberk. Vodovodni priključek se izvede s priključnim vodovodnim omrežjem s priključitvijo na obstoječi odcepni kos javnega vodovodnega omrežja na južni strani regionalne ceste.
– Vodomerno mesto z vodomerom in ventilom na primarni strani, ter izpustno garnituro in regulatorjem pritiska na interni strani se izvede pri vzhodnem uvozu v obravnavano območje.
– Znotraj območja se izvedeta dva kraka napajalnega vodovodnega omrežja, trasa poteka vzporedno z načrtovano kanalizacijo. Na razcepu se vgradita sektorska zaporna ventila.
– V primeru, da je v cevovodu 5,5 bara tlaka ali več, je potrebno v interno inštalacijo vgraditi napravo za zmanjševanje tlaka.
– Pri načrtovanju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, je potrebno upoštevati določila predpisa o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica.
(3) Kanalizacija
– Območje podrobnega načrta in širša okolica nista oskrbljena z javnim kanalizacijskim sistemom.
– Kanalizacija na obravnavanem območju je zasnovana v ločenem sistemu.
– Sanitarna odpadna voda je speljana preko posameznih kanalov do male čistilne naprave. Odvod sanitarne odpadne vode je predviden s posameznimi kanali do skupnega priključka na malo čistilno napravo. Predvidena je tipizirana mehansko biološka čistilna naprava za okvirno 90–100 PE. Zaradi morebitne večje neenakomernosti pri obremenitvi čistilne naprave je bilo s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave predlagano, da se doda terciarna stopnja čiščenja.
– Investitor je po izgradnji MKČN dolžan pridobiti potrdilo in strokovno oceno o obratovanju. Za obdelavo sanitarnih odpadnih vod in blata skleneta investitor in izvajalec javne gospodarske službe posebno pogodbo, kjer opredelita način in plačilo ravnanja z blatom.
– Na območju kampa so predvideni tudi prostori za avtodome s kemičnimi WC-ji. Za izpraznjevanje vsebine od WC-jev so predvidene posebne posode velikosti cca 200 l. Nabrana vsebina iz teh posod mora biti odpeljana na posebno lokacijo določeno po posebni pogodbi.
– Odtok meteorne vode s povoznih in utrjenih površin je speljan preko rešetk in cestnih požiralnikov s potopljenim iztokom za lovljenje usedlin in plavajočih snovi v kanalizacijo za meteorno vodo. Odtok meteorne vode s parkirišč in prostorov za avtodome je speljan preko ustreznih lovilcev olj. Strešni odtoki so speljani preko peskolovcev v kanalizacijo za meteorno vodo.
– Zbirni kanal za meteorno vodo v katerega je speljan tudi iztok iz čistilne naprave je speljan do izliva v reko Krko.
– Za odvod komunalnih odpadnih vod od načrtovanih objektov v malo komunalno čistilno napravo je v skladu s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) potrebno pridobiti vodno soglasje.
(4) Komunalni odpadki
– Na območju podrobnega načrta je uveden individualni prevzem komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest.
– Potrebno je upoštevati določila veljavnega predpisa o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica.
– Prevzemno mesto za odvoz odpadkov je ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, morebitne druge frakcije ločenih komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z dogovorom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa uporabnik objekta.
(5) Elektroenergetsko omrežje
– Predvidene prostorske ureditve segajo v varovalni pas obstoječega nizkonapetostnega omrežja.
– V dokumentacijo je potrebno vrisati obstoječe elektroenergetske vode in naprave.
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti umike in ustrezno mehansko zaščito elektro vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
– Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi zaščita oziroma po potrebi umik elektroenergetskih vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
– Za oskrbo območja podrobnega načrta je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV prehodne izvedbe s pripadajočim NN omrežjem do posameznega odjemnega mesta, ki mora po konstrukcijski in energetski velikosti ustrezati potrebam celotnega obravnavanega območja. Opremiti jo bo potrebno z ustreznim SN blokom in NN razdelilci. NN izvodi do novih odjemnih mest morajo biti izvedeni podzemno z zemeljskimi vodi tipiziranih prerezov: Al 4x150+1,5 mm2 oziroma Al 4x240+1,5 mm2, po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
– Nova TP 20/0,4 kV naj se gradi v montažni izvedbi kot samostojni objekt na lastnem odmerjenem zemljišču z zagotovljenim stalnim dostopom za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo. Lokacijo bo potrebno zagotoviti v središču končne obtežbe.
– Vključitev nove TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z odcepom od obstoječega nadzemnega 20 kV DV Globodol, J04, Zagradec (stojno mesto na zemljišču s parc. št. 63/2, k.o. Zagradec). Uporabiti je potrebno srednje napetostni (20 kV) podzemni zemeljski vod tipiziranega prereza Al 3x150/25 mm2, kateri se prosto položi v zemljo oziroma uvleče v predhodno izvedeno kabelsko kanalizacijo z vmesnimi kabelskimi jaški.
– Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod voznimi površinami oziroma se bodo križali s komunalnimi vodi, se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo z jaški ustreznih dimenzij.
– Po trasi priključnih NN vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.
– Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno pridobiti soglasje za priključitev v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji priklopa objektov na predmetno elektroenergetsko infrastrukturo.
– V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe energetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je investitor dolžan naročiti izvedbo in kriti stroške, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Vsa medsebojna razmerja o načinu financiranja in izvedbi, investitor in Elektro Ljubljana dogovorita v pogodbi.
– Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav EE infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.
– Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s temi smernicami, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve elektroenergetskih vodov, mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d.
– Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem o predaji le-te v osnovna sredstva upravljavca.
– Investitor naj pred začetkom projektiranja pridobi pravico graditi.
– V fazi pridobivanja ´dokazila o pravici graditi´ ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
– Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
– V kolikor izvajalec gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana.
– Investitor objektov je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki ji povzroča z gradnjo v predmetnem prostorskem aktu.
– Investitor nosi vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v predmetnem prostorskem aktu, skladno s smernicami in izdanimi soglasji za priključitev.
(6) Fiksno komunikacijsko omrežje
– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
– Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
– Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor.
– Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
– Potrebno je izdelati projekt DGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja in projekt DGD/PZI TK priključka za predvideno novogradnjo.
(7) Elektronske komunikacije
Dovoli se graditev objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij – bazne postaje, ki so stavbe, katerih neto tlorisne površine ne presegajo 30 m2, oziroma stavbe, ki niso višje od 4 m in gradbeno inženirske objekte, ki niso višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot 10 m.
(8) Razsvetljava
– Ob regionalni cesti se predvidi javna razsvetljava.
– Prometne in peš površine v območju podrobnega načrta je treba ustrezno osvetliti. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev javnih površin na območju podrobnega načrta mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Kjer je možno se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop.
– Za zmanjšanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja za potrebe razsvetljave, je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na novih površinah mora investitor kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih žarnic v svetilke. Za razsvetljavo se morajo vgraditi svetilke, katerih je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %.
(9) Odstranjevanje odpadkov
– Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v Občini Ivančna Gorica.
– Zagotovi se ustrezne prostore, namenjene zbiranju odpadkov. Dovoz do njih se zagotovi preko predvidenih utrjenih poti. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko in tehnično ustrezno urejene prostore.
– Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, se deponira skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
– Na območje PE2 ni dovoljeno odlagati ali deponirati gradbenih odpadkov.
IX. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 
22. člen 
(program opremljanja stavbnih zemljišč) 
Podlaga za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je veljavni odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ivančna Gorica.
Za novo komunalno opremo pa lahko investitor z občino sklene pogodbo o opremljanju, na podlagi veljavne zakonodaje s področja urejanja prostora.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA 
23. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– obvezno upoštevati vse omilitvene ukrepe za zmanjševanje hrupa in emisij iz gradbišča,
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– v času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja obstoječih objektov in terena,
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
24. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Tlorisni gabariti stavb
Dopustna so odstopanja v povečanju tlorisnih gabaritov stavb do +1,0 m. Tlorisni gabariti vseh stavb so lahko manjši od predvidenih.
(2) Višinski gabariti stavb
Dopustna so odstopanja navzdol po višini stavb do etažnosti P+M oziroma P.
(3) Višinske kote terena in pritličja stavbe
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinske kote pritličja stavbe do ±0,50 m. Če je konfiguracija terena na posamezni lokaciji takšna, da je globina vkopa oziroma poseg v teren lahko manjši, se lahko višinska kota pritličja prilagodi terenu.
(4) Namembnost
– Namembnost objektov lahko odstopa v skladu z določili 9. člena. Odstopanje je dopustno pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za vse programe v stavbi.
– Dopustno je odstopanje v številu tipa objektov O4 in O5.
(5) Prometne, komunalne in energetske ureditve
Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe, racionalnejše izrabe prostora in zaradi rešitev, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
(6) Parcele, elementi za zakoličenje objektov
– Dopustna so minimalna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru.
– Dopustna so minimalna odstopanja mikrolokacij objektov, predvsem pri bungalovih, zaradi prilagajanja rastišču dreves, koordinate točk za zakoličenje objektov se ustrezno prilagodijo znotraj območja GM.
– Dopustna so dostopanja od zakoličbenih točk ostalih objektov do 1 m.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
25. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) 
Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v prostorski enoti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10. člena tega odloka,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju podrobnega načrta, ob pogoju, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
XII. KONČNE DOLOČBE 
26. člen 
(vpogled v podrobni načrt) 
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Upravi Občine Ivančna Gorica, oddelku, pristojnem za urejanje prostora,
– Upravni enoti Grosuplje.
27. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0004/2016-12
Ivančna Gorica, dne 15. oktobra 2019
Župan 
Občine Ivančna Gorica 
Dušan Strnad